2-2006
44
Potem vodi korak naprej in za kratek 
~as pozabi na lepoto, kajti sestop ~ez Rde~o 
{krbino res ni najbolj prijeten; strmina je pre-
cej{nja, gladko je in zagru{~eno, poleg tega 
pa sem ves ~as s strahom opazovala, ali bo za 
menoj pridrvel kak{en velik kamen. [krbina 
je res rde~a in zelo kratka, saj sem se kmalu 
lahko umaknila desno pod gladke sive gmote 
na meli{~e. Stezica `e pri~akuje popotnika in 
s pogledom sem takoj na{la vstop v mogo~no 
skalovje [krlatice. Sestop v krnico Zadnji 
Dolek je kratek, {e manj pa se je treba vzpe-
njati po meli{~u do vstopa na zahtevnej{i del 
poti na [krlatico. 
Na vrh [krlatice
Vedno se prav posebno veselim tega dokaj 
zahtevnega dela poti. Kajti kmalu sem se zna{la 
visoko v sivem skalovju, nekje po naravnih pre-
hodih, drugje s pomo~jo klinov in jeklenic. 
U`ivala sem v hoji in plezanju, prepustila sem 
se lepoti gibanja po tem ljubem svetu in hkrati 
pozabljala na razglede. Zato pa sem okolico {e 
bolj ob~udovala, ko sem se ustavila na razgled-
nem vr{i~u. Prevzel me je pogled na krnico pod 
Rokavi. V kotlu je veli~astno divje, nepristopno 
in samotno, celo na meli{~ih pod strmimi vr{aci 
ni bilo tistih komaj opaznih stezic, ki jih med 
svojimi pohajanji ustvarjajo gamsi. 
Markacije vodijo naprej, zahtevajo pa malce 
pozornosti, saj bi bilo mogo~e v sivih strminah 
zaiti. Vsak del~ek poti, ki sem jo prehodila, 
mi je bil znan in med hojo po grebenu sem se 
znova po~utila kot na robu, stra{nem in ozkem, 
ki na obeh straneh pada v globine. Le od kod 
ta neverjetna mo~, te nevidne vezi, ki dr`e 
gmote skalovja visoko nad prepadi? Le kako, 
da `e stoletja, tiso~letja kljubujejo vetru, snegu, 
nevihtam, vro~ini sonca in mrazu? Ob~udujem 
sile narave, hkrati pa ugotavljam, kako je prav 
zaradi vseh teh sil in zakonov lepa, popolna in 
nedoumljiva. Presene~a me z neverjetnimi obli-
kami ̀ ivljenja, ki vztrajajo v tem okolju. ̂ e sem 
zelo pozorna, mi poka`e, kaj se je spremenilo v 
~asu, ko sem hodila drugje. Pobo~je nekoliko 
pod grebenom znova ponuja nekaj plezanja in 
pozabila sem na razmi{ljanja, saj sem ob tem 
kmalu zagledala velik kri` na vrhu. 
Vrh [krlatice pa je prav posebno do`ivetje. 
Med meglicami sem pozdravljala martulj{ke 
vrhove in Veliko Dnino na severni strani, 
dovolile so mi pogled proti severu, proti 
Mangartu in Jalovcu in za trenutek celo proti 
zahodu. Bele zavese, ki so vijugale med zra~-
nimi gmotami in se igrale skrivalnice z vrhovi, 
mi niso omejevale razgleda na okolico, pa~ pa 
so polep{ale do`ivetje. Za trenutek so odkrile 
pobo~je, potem so ga skrile, jaz pa sem ugotav-
ljala, kateremu od znanih vrhov je veljal moj 
pozdrav … Nekaj ~asa sem tako u`ivala ob 
pesmi vetra, se {e in {e enkrat sprehodila na 
vrhu, potem pa je pri{el ~as za slovo. 
In potem le {e mehka, 
z listjem posuta stezica
Prav tako kot trenutki na vrhu pa je tudi pot 
do`ivetje, tisto, zaradi ~esar pravzaprav hodim. 
Prav ni~ nisem hitela, pa~ pa sem opazovala 
sklade skalovja in temne zelene doline, u`ivala 
ob melodiji vetra in resni~no do`ivljala Goro. 
Sive, mogo~ne gmote, gru{~, travnike, prav-
ljico cvetja in ru{evja. Potem, ko so bile noge 
`e malce utrujene, pa prijeten, sen~nat gozd in 
mehko, z listjem posuto stezico … m
Slika na naslednji strani: Dolkova {pica, [krlatica, 
Rokavi (z leve)
 µ Jurij Senega~nik
Kljun~ek rumeni
Tiho prijadrala,
v loku je sedla;
glavico nagne,
pomeni: bi jedla!
V malho posežem,
z drobtinami strežem
to bitje prelestno,
bitje dražestno.
Z drobtinami kruha,
ki ~lovek se z njimi
v dolini obna{a
o{abno, objestno …
Ale{ Tacer