MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG LETNIK XIV • september 2009 • Številka: 7 >tr. 7 ■ m v • v v ■ Krozisce na Igu st r. 11 Mi pa kar rastemo st r. 35 Prvošolčki MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • september 2 00 9 PROGRAM: 10.30: OTVORITEV SEJMA 11.30: VODENA DEGUSTACIJA MEDU ČEBELARSKEGA DRUŠTVA IG 12.00: PLES MALO DRUGAČE - PLES Z NASMEHOM V OČEH 13.00: NASTOP SKUPINE COKLARJI 15.00: NASTOP PODKRIMSKIH HARMONIKARJEV 17.00: ZAKLJUČEK SEJMA MED SEJMOM BODO POTEKALE OTROŠKE DELAVNICE, POSKRBLJENO PA BO TUDI ZA LAČNE IN ŽEJNE VABLJENI NA OGLED SEJMA IN SPREMLJAJOČEGA PROGRAMA NA PROSTORU PRED OBČINO IG. PODEŽELJE JE BO.GATO, DOVOLIfWMMBmMWWnSMWMgB Dolžina člankov, prispevkov V uredništvo prihajajo zelo obsežni članki z veliko fotografijami, zato dopisnike prosimo, da pošiljajo članke dolžine največ ene tipkane strani formata A4 (največ 4350 znakov s presledki) in poleg največ dve kvalitetni fotografiji v visoki resoluciji. Fotografij ne vstavljajte v tekst, ampak jih pošljite posebej v tif- ali jpg- obliki, da jih lahko oblikujemo. Prispevki naj bodo podpisani, prav tako naj bodo poleg fotografij navedeni njihovi avtorji in podpisi pod fotografijami. V primeru, da gre za zelo velik projekt, prireditev ali kaj podobnega, bomo to upoštevali in v dogovoru z avtorji objavili obsežnejše prispevke oz. članke. Pri vabilih navedite le najpomembnejše. Kdo vabi, kam vabi, kdaj in kje se dogaja. Uredništvo Koledar prireditev September, Gostilna Gerbec Razstava slik Jožefa Jerometa Društvo Fran Govekar Ig četrtek, 17. september, ob 18. uri, Medgeneracijski center na Igu Likovna delavnica Društvo Fran Govekar Ig Sobota, 19. september, od 10. do 17. ure pred stavbo Občine Ig 6. Ižanski sejem Občina Ig Sreda, 23. september, ob 19. uri, Gostilna Gerbec Predavanje z naslovom Bistvo turizma Društvo Fran Govekar Ig Sobota, 26. september, ob 8.30, Iški vintgar 10. pohod in srečanje na stičišču 4 občin Občina Ig, Društvo Claustra Alpium Iuliarum Sobota, 26. september, ob 15. uri, hipodrom Vrbljene 75-letnica Čebelarskega društva Ig Čebelarsko društvo Ig četrtek, 1. oktober, ob 19. uri, dvorana v Iški vasi Odprtje razstave In podelitev nagrad In priznanj za naj Občina Ig, Turistično društvo Iška vas urejeno hišo, naj urejeno kmetijo in vas v občini Ig Od četrtka, 1., do nedelje, 4. oktobra, dvorana v Iški vasi Razstava buč in kmetijskih pridelkov Turistično društvo Iška vas, Občina Ig Petek, 2. oktober, ob 19. uri, dvorana v Iški vasi Mavrica abecede Društvo Fran Govekar Ig Sobota, 3. oktober, ob 10. uri pri mostu v Strahomeru Pohod na Krim ob prvi obletnici planinskega društva Planinsko društvo Krim Petek, 9. oktober, ob 19.30, RTC Zapotok Predavanje Sanje Lončar Društvo Zapotok Sobota, 17. oktober, ob 10. uri, ribniki v Dragi 1. rekreacijski tek in hoja ob ribnikih v Dragi Društvo Pot, Športna zveza Ljubljana, Občina Ig Sobota, 24. oktober, ob 9. uri, športna dvorana Ig Dobrodelna prireditev Odprti dan šole Osnovna šola Ig MOSTIŠČAR jE GLASILO OBČINE IG Prejmejo ga brezplačno vsa gospodinjstva v občini Ig. • Cena izvoda za naročnike je 1.58 EUR brez DDV (350,00 sit). Naslov uredništva: Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Začasni uredniški odbor: Katja Ivanuš, odgovorna urednica, Telefon: 01 280 23 10 Matjaž Zupan, Mateja Piškur, E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Uroš Pušnik, Polona Skledar Izdajateljski svet: Janez Cimperman, Zlatko Usenik, Stanislav Ostanek, Alojz Kobal, Tone Habula Naklada: 2300 izvodov Računalniški prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Ustanovitelj: Občinski svet Občine Ig Naslovnica: Uroš Čuden, Krožišče na Igu izdajatelj: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja, v primeru društva, politične stranke ali skupine morajo biti članki opremljeni z žigom ali podpisom odgovorne osebe. Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave, izdajatelja Občine Ig, je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 354. Vodovod in kanalizacija V mesecu avgustu je bil vzpostavljen nov nadzorni sistem - teleme-trija tudi na Čistilni napravi Ig. Črpališča Brest 1, Brest 2 in Tomišelj bodo zaradi zastarele opreme prenesena na nov nadzorni sistem v septembru. Vodovodni sistem Golo - Zapotok Zaradi dolgotrajnega ukrepa prekuhavanja vode na območju vodovodnega sistema Golo - Zapotok smo bili deležni kar nekaj kritik in obiskov novinarjev. Vsem sta bila vzrok in obdobje prekuhavanja pojasnjena, prav tako tudi Zdravstvenemu inšpektoratu RS, ki je ugotovil, da je bilo postopanje v primeru neskladne vode ustrezno, razen časovne razporeditve kontrolnega vzorčenja. Trenutna količina načrpane vode v poletnih mesecih je zadostovala za oskrbo prebivalcev, ki se oskrbujejo z vodo s sistema Golo - Zapotok, vseeno pa nismo preklicali obvestila o varčevanju z vodo. Večkrat smo bili opozorjeni, da na cesti v vasi Kremenica pušča voda. Moker madež na asfaltu ni nastal zaradi okvare na vodovodnem sistemu, temveč zaradi zamašenih propustov in najverjetneje izvira vode, ki jih je na tem območju veliko. V juniju in juliju je bilo na posameznih sistemih sledeče število okvar: Sistem SM Okvara pri hiši št. sistem vodarna Brest 3120 Barjanska 2 sistem vodarna Brest 3120 Matena 52 sistem Golo - Zapotok 3110 Zapotok 75 sistem vodarna Brest 3120 Matena 54 sistem vodarna Brest 3120 Kramarjeva sistem Golo - Zapotok 3110 Zapotok 107 sistem vodarna Brest 3120 Ponirkova ulica 7 sistem vodarna Brest 3120 Banija 8 sistem vodarna Brest 3120 Ponirkova 3 sistem vodarna Brest 3120 Banija 16 sistem vodarna Brest 3120 Matena 29 sistem vodarna Brest 3120 Matena 55 sistem vodarna Brest 3120 Zabrv 103 sistem vodarna Brest 3120 Matena 41 sistem Golo - Zapotok 3110 Zapotok - Brezje 24-urna dežurna služba: 051/340-647 - vodovod, 041/902-403 - kanalizacija. Praznjenje greznic: 041/344-523, od ponedeljka do petka od 7. do 16. ure. Vse dodatne informacije glede vodovoda in kanalizacije lahko občani dobijo osebno na Občini Ig v času uradnih ur ali po telefonu 01/2802-314 ali po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si. Odčitek stanja vodomera lahko sporočite od 10. do 15. v mesecu na telefon 01/2802-314, po faksu: 01/2802-322 ali prek elektronske pošte: rezijski.obrat@obcina-ig.si. OBVESTILO Obveščamo vas, da lahko na Občini Ig, Govekarjeva cesta 6, kupite DVD »12. Podkrimski pustni karneval« po ceni 9,00 €. Na voljo pa vam je tudi predstavitveni film občine Ig po ceni 5,00 €. V kolikor si želite podrobno ogledati našo občino ali se podati na izlet, vam je na občini na razpolago reklamni material, od zemljevida, zloženke do razglednic. Material lahko dobite na sedežu občine od ponedeljka do petka. OBVESTILO Vse zainteresirane vlagatelje obveščamo, da je Javni razpis za dodelitev sredstev iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja turizma in gostinstva v občini Ig v letu 2009 odprt še do konca septembra 2009. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani občine: www.obcina-ig.si in na sedežu občine Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig. Dodatne informacije dobite na tel. 01/2802-318. Občinska uprava Avtomatski defibrila-tor - AED v naši občini Kljub opozorilom se kanalizacijski priključki izvajajo brez nadzora upravljavca, kar je v nasprotju z Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Ig (Ur. list RS št. 41/09). V primeru priklapljanja objektov na kanalizacijo pokličite na Občino Ig, tel. 01/2802-314 ali 051/340-647 (Komunalne gradnje, d. o. o., Grosuplje). Katja Ivanuš, režijski obrat Na pobudo Civilne zaščite je Občina Ig kupila defibrilator. V začetku septembra je bil predan zdravnici splošne medicine, gospe Mariji Štefančič Gašperšič, dr. med., v ambulanti na Baniji 4. Glede na to, da je pravočasna defibrilacija edini način preprečitve smrti pri srčnem zastoju, je lažja dostopnost AED-ja zelo pomembna. Najpogostejši vzrok za zastoj srca je ishemija srčne mišice, kar pomeni, da del mišičnega tkiva ne pridobi dovolj kisika (zamašena žila) ter se tako ne more krčiti. Takoj po nastopu srčnega zastoja pride najpogosteje do fibrilacije srca, najučinkovitejši način zdravljenja pa je defibrilacija z AED. Pri tem je zelo pomemben čas, ki preteče od nastopa srčnega zastoja do pričetka defibrilacije - če z njo pričnemo že v prvi minuti po zastoju, je uspešnost 90-odsto- tna, če pa do defibrilacije mine 10 minut, pa le še 10-odstotna. Zadnje čase je veliko govora o defibrilatorjih, izkušnje pa kažejo, da veliko nestrokovne populacije sploh ne ve, kaj defibrilator je in kako se ga pravilno uporablja. AED je naprava, ki prepreči fibri-lacijo srca s tem, da preko elektrod, ki jih namestimo na sprednjo steno prsnega koša, ustvari močan električni sunek, ki »rese-tira« srce ter omogoči njegovo normalno bitje. Opremljena je z nazornimi slikovnimi prikazi uporabe ter nas tudi glasovno vodi (v slovenskem jeziku). Defibrilator je torej javno dostopen, upamo pa, da ga naši občani ne bi prepogosto potrebovali. Skrbite za svoje zdravje in čuvajte svoje srce! Zbrala Andreja Zdravje, občinska uprava Predstavitev programa v Centru Ig V petek, 4. septembra 2009, je v sejni dvorani Centra Ig potekala regijska predstavitev programa Evropa za državljane ter programa Mladi v akciji. Predstavitve se je udeležilo približno 15 predstavnikov občin, nevladnih organizacij, regionalnih razvojnih agencij in zavodov. Iz naše občine Ig sta bili 2 predstavnici. Škoda, da ni več zanimanja, kajti predstavitve so bile zelo zanimive in obenem tudi poučne. Na začetku je koordinatorka informacijske pisarne EVROPA ZA DRŽAVLJANE (EZD) Brina S. Lipovec predstavila program, ki je namenjen sofinanciranju mednarodnih projektov, katerih cilj je spodbuditi aktivno evropsko državljanstvo. S povezovanjem prebivalcev lokalnih skupnosti po Evropi ter mreženjem nevladnih in drugih organizacij, ki delujejo v okviru civilne družbe, želi Evropska unija izboljšati sodelovanje civilne družbe pri oblikovanju Evrope. Program Evropa za državljane (EZD) je namenjen spodbujanju aktivnega državljanstva ter udeležbi državljanov in organizacijcivilnedružbevpro-cesu evropskega povezovanja. Program EZD omogoča sofinanciranje projektov, ki so namenjeni razpravi o prihodnosti EU in njenih temeljnih vrednotah, udeležbi in demokraciji v Evropi, medkulturnem dialogu, blaginji ljudi v Evropi ter vplivu politik EU na vsakodnevno življenje Evropejcev. V okviru MOVIT NA MLADINA je junija pričela delovati informacijska pisarna programa EZD, ki skrbi za promocijo programa in zagotavlja tehnično pomoč prija-vljiteljem. Občina Ig se je letos prvič srečala s tem programom zaradi prijave na razpis in obiska predstavnikov pobratenih mest iz Escacene del Campo in Paterne del Campo na Igu v mesecu juliju. Predstavili smo naš projekt pobratenja in pri- javljanja na razpis. V drugem delu je Klara Kržišnik predstavila regionalno stičišče nevladnih organizacijSRCA SLOVENIJE, ki v okviru projekta nudijo brezplačne svetovanja, storitve, delavnice in izobraževanja za društva, zasebne zavode in ustanove. Njihovo dejavnost, razpise in ostale informacije si lahko ogledate na www.srce-me-povezuje.si ali na info@srce-me-povezuje.si. Urška Slana, programska delavka iz MOVIT NA MLADINA Nacionalne agencije programa MLADI V AKCIJI v Sloveniji, je predstavila program, ki nudi podporo za evropske in mednarodne mladinske projekte, ki spodbujajo mladinsko delo in neformalno učenje. V programu lahko sodelujejo mladi med 13. in 30. letom starosti. Program obsega več akcij, vodnik po programu lahko dobite na spletni strani www.mva.si. Sodelavec iz CUDV Draga Tomaž Bratuša, univ. dipl. psih., je na konkretnem primeru projekta Evropska prostovoljna služba (EVS) predstavil, kako se v Centru Dolfke Boštjančič srečujejo z izmenjavo prostovoljcev. Na koncu pa je informator-ka EURODESKA Živa Mahkota predstavila brezplačni infoservis Evropske komisije Eurodesk, ki je namenjen mladim in tistim, ki z njimi delajo - mladinskim informatorjem in voditeljem, učiteljem, socialnim delavcem, skratka vsem, ki se pri svojem delu srečujejo z mladimi in -seveda - njihovimi vprašanji. V Sloveniji Eurodesk deluje že od leta 2001. Na nacionalnem spletnem portalu ureja zbirko uporabnih povezav do evropskih informacij za mlade, objavlja razpise Evropske komisije in Sveta Evrope ter aktualne evropske novice na področju mladine in mladinske politike na ravni EU, po telefonu (01/430-47-48) in elektronski pošti odgovarja na vprašanja mladih in mladinskih delavcev, mladinskim organizacijam pomaga pri iskanju partnerjev za mednarodno sodelovanje itd. Več na www.euro-desk.si. Zapisala: Marica Zupan, občinska uprava Foto: Andreja Zdravje AKTUALNO mm v ■ #■ i Krožno križišče (krozisce) Odprtje krožnega krožišča na Igu, nasveti za varno vožnjo v cestnem prometu Na krožnem križišču je promet urejen s prometno signalizacijo, in sicer ima voznik na krožnem križišču prednost pred voznikom, ki se vključuje nanj. Ko zapeljemo na krožno križišče, katerega vozišče ima dva prometna pasova, se razvrstimo S tem, da se razvrstimo na notranji prometni pas, omogočimo vključitev voznikom na naslednjih priključkih. na notranji prometni pas in tako omogočimo vključitev v promet na križišču tudi voznikom na naslednjih uvozih, razen če nameravamo zapustiti križišče na prvem naslednjem izvozu. Tega nam ni treba storiti tudi, če nam prometna ureditev ali prometna situacija tega nedovoljuje. S tem so, razen prometa in njegovih značilnosti, mišljene zlasti konstrukcijske značilnosti manjših krožnih križišč, na katerih je mogoč promet le po enem prometnem pasu, čeprav imajo dva, in pri katerih so uvozi in izvozi tako blizu drug drugemu, da je menjava prometnih pasov praktično nemogoča. Ko se vključujemo na krožno križišče po smernem vozišču, ki ima dva prometna pasova, in vozimo po desnem prometnem pasu, zapeljemo na desni (zunanji) prometni pas krožnega križišča, če pa vozimo po levem prometnem pasu, pa na levi (notranji) prometni pas krožnega križišča. Preden zapustimo krožno križišče, se razvrstimo na zunanji prometni pas. Na velikih krožnih križiščih, kot je denimo tisto v Tomačevem v Ljubljani, smemo na izvozu, na katerem prometna ureditev to dovoljuje, zapustiti krožno križišče tudi z notranjega pasu. To je, kot vemo, mogoče le, če je zunanji prometni pas namenjen izključno zavijanju v desno. Dovolj velika krožna križišča Pri zapuščanju krožnega križišča ne pozabimo na smerno utripalko. Nekatera večja krožna križišča imajo v smereh z gostejšim prometom dvopasovne priključke in izvoze, prometni pasovi pa so zaradi večje varnosti lahko ločeni z neprekinjeno ločilno črto. 4 www.obcina-ig.si omogočajo zlasti ob gostejšem prometu boljšo pretočnost kot klasična, vendar ne dovoljujejo vožnje z veliko hitrostjo. Upoštevati moramo tudi, da je na krožnih križiščih prepovedano prehitevanje. To pa zato, ker je preglednost ob vozilu in za njim zaradi ukrivljenosti vozišča slabša kot na ravnem vozišču (v desnem vzvratnem ogledalu opazimo drugo vozilo šele, ko je že ob boku našega, v levem pa prej izgine v mrtvem kotu), poleg tega pa krožno vozišče zaradi lažjega uvoza in izvoza ni nagnjeno navznoter, kot je to običajno na krivinah, ampak navzven. Zaradi takšnega prečnega nagiba je pri preveliki hitrosti veliko večja možnost bočnega zdrsa, pri vozilih z višjim težiščem pa prevrnitve. Krožnih križišč je tudi pri nas vse več, kajti njihove prednosti presegajo njihove slabosti, ne le glede pretočnosti, ampak tudi glede varnosti. Vendar, če hočemo biti na krožnem križišču zares varni, upoštevajmo njegove posebnosti. Ne prehitevajmo in se izogibajmo veliki hitrosti ter naglim ali celo sunkovitim spremembam smeri. Če zgrešimo želeni izvoz, nikar ne poskušajmo ustaviti ali celo voziti vzvratno, ampak zapeljimo še en krog. Tudi če se nismo pravočasno pomaknili na prometni pas, s katerega lahko varno zapustimo krožno križišče, zakrožimo še enkrat. In ne pozabimo, omogočimo tudi drugim varno zapustitev križišča. Kaj pravi zakon? Zakon o varnosti cestnega prometa v 48. členu opredeljuje vožnjo po krožnem križišču in globe za napačno ravnanje: (1) Na krožnem križišču mora biti promet s prometno signalizacijo urejen tako, da ima voznik na vozišču krožnega križišča prednost pred voznikom, ki se vključuje na to vozišče. (2) Voznik, ki zapelje na krožno križišče, katerega vozišče ima dva ali več prometnih pasov, se razvrsti na notranji pas in na ta način omogoči vključitev v promet na križišču tudi drugim voznikom, razen če zapušča križišče na najbližjem izvozu ali mu prometna ureditev ali prometna situacija tega ne dovoljuje. (3) Pri vključevanju na krožno križišče po smernem vozišču, ki ima dva prometna pasova, se vozilo na desnem prometnem pasu razvrsti na zunanji prometni pas, vozilo na levem prometnem pasu pa na notranji prometni pas vozišča krožnega križišča. (4) Preden zapusti križišče iz prejšnjega odstavka, se mora voz- nik razvrstiti na zunanji prometni pas, razen na izvozu, na katerem je s predpisano prometno signalizacijo dovoljeno zavijanje desno tudi z notranjega prometnega pasu. (5) Na izvozu s krožnega križišča, na katerem je dovoljeno zavijanje desno tudi z notranjega prometnega pasu, mora biti zunanji prometni pas namenjen izključno zavijanju desno. (6) Z globo 80 EUR se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim, tretjim ali četrtim odstavkom tega člena. (7) Z globo najmanj 4.000 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali petim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 400 EUR. Mag. Silvo Košir, pomočnik komandirja Prvo krožišče na Igu Kljub nekaterim pomislekom, da promet čez krožišče in novo rekonstruirano cesto nad izvirom Iščice ne bodo stekel 1. septem bra, smo se tega dne že pope ljali po novem krožišču. Dela so tekla po planu, še posebno pa je bilo delo pospešeno v zadnjih avgustovskih dneh zaradi pričet ka novega šolskega leta. Ostala ureditev, kot je zasaditev zelenja in dreves, pa bo dokončana do konca septembra. Prosimo, da pri novi prometni ureditvi upoštevate spremenjen prometni režim. Uroš Čuden, občinska uprava Polaganje še zadnjih kock Asfaltiranje krožišča www.obcina-ig.si 5 mi sprašujemo, vi odgovarjate MOSTIŠČAR I GLASILO OBČINE IG • september 2 00 9 Na obisku na turistični kmetiji Petek V mesecu maju je odprla svoja vrata prva turistična kmetija v naši občini, Turistična kmetija Petek. Kljub dolgoletnemu moti-viranju naših občanov, naj se zaradi naravnih danosti in turističnih zanimivosti ter relativno velikega števila kmetijskih gospodarstev odločijo za tak korak, se je turizmu na pot prva pogumno odpravila družina Petek z Visokega. Turistične kmetije običajno vabijo k mirnem preživljanju prostega časa, na sprehode v neokrnjeno naravo, oglede bližnjih zanimivosti ... Tudi na Turistični kmetiji Petek vas bosta prijazno sprejela zakonca Pavel in Valerija Petek in vam postregla z domačimi dobrotami. Od kod in kdaj ideja, da vaš dom preuredite v turistično kmetijo? Prve ideje, načrti segajo nekako 10 let nazaj. Zapuščeno kmetijo na Visokem sem prevzel od mamine tete, ko mi je bilo 18 let. Ob izdatni pomoči staršev sem se počasi preselil na Visoko in začel upravljati kmetijo. Hitro sem vzljubil življenje na vasi, kmalu kupil 5 ovac, nato še nekajkoz in tako se je vse začelo. Obnovili smo praktično vse, kar je bilo na kmetiji: staro kamnito hišo, v kateri je danes »center« turistične kmetije, hleve, senik, kozolce, vodnjak, sadovnjak, postavili lope za živali ... Ko sem spoznal svojo ženo, sva živela še v stari hiši, ki pa je z rojstvom najinih dveh otrok (Pie in Petra) postala nekoliko pretesna. Uspela sva urediti še nov dom za našo štiričlansko druži-nico, naše staro prebivališče pa postopno urejati v hišo za turiste z dvema večjima sobama za prenočevanje, sanitarijami, jedilnico in kuhinjo. Zadnja etapa, ki je trajala približno eno leto, je bila urejanje okolice, ureditev vse potrebne dokumentacije, dodatna izobraževanja, promocija. Ali je bila to tvegana odločitev, koliko vam pri tem stoji ob strani vaša družina? Odločitevje bila vsekakor drzna. Če danes pomislim, koliko finančnih sredstev, lastnega dela, predvsem pa naših živcev je bilo vloženo v ta projekt, me je enostavno groza. Brez pomoči družine je kaj takega nepredstavljivo. Seveda v prvi vrsti zahvala ženi Valeriji in potrpežljivima otrokoma, vsekakor pa sta neprecenljivi pomoč in podpora celotne družine. Pri tem imam v mislih svoje 4 brate in sestre, očeta in predvsem mamo Francko, ki je že pred 15 leti vztrajala in bila »glavna« pri obnovi ter nas kasneje vzpodbujala, ter seveda celotno ženino družino s Štajerske, ki nama vedno stoji ob strani. Kaj ste po osnovni izobrazbi, ali je turistična kmetija edini vir dohodka? Po izobrazbi sem doktor veterinarske medicine, žena je farmacevtska tehnica. Oba sva redno zaposlena, saj kmetija na žalost nudi še premalo zaslužka za preživetje, poleg tega so tu seveda še krediti, ki jih morava odplačati. Sčasoma računava, da bo najina turistična kmetija prerasla začetne okvire in bo predstavljala glavni vir dohodka. Vsekakor nama z ženo izobrazba pomaga pri opravljanju dejavnosti, za samo registracijo turizma na kmetiji sva morala opraviti poleg tega še tečaj za nosilce turistične dejavnosti na kmetiji, sam pa sem vzporedno s fakulteto delal tudi izpite na srednji kmetijski šoli. Vodi kmetijo ženska ali moška roka? Kdo pripravlja dobrote in kako jih pridelujete? Gonilo kmetije je moja žena Valerija. V kuhinji in pri gostih je šef ona. Naš moto je, da poskušamo čim več tega, kar ponudimo gostom, pridelati doma. Gostom lahko ponudimo domače kozje mleko, domač jabolčni sok, jagnjetino, kozličevino, domače narezke, jajca, sezonsko sadje in zelenjavo, žena peče domač kruh. Iz večinoma domačih pridelkov ob koncih tedna po dogovoru pripravimo tudi kosila. Ob predhodnem naročilu pa sprejmemo tudi večje skupine. Koliko živali ima vaša kmetija? Pasemo okoli 60 ovac in 16 koz. Od spomladi do konca septembra se pasejo na 4 urejenih pašnikih v bližini kmetije. Poleg tega imamo še ponija Ronyja in več kokoši. Kako pa je poskrbljeno za najmlajše, kaj jim nudite? Otroci so pri nas izjemno dobrodošli. Zanje smo postavili nova igrala, gugalnice, tobogane, trampolin, poleti pa se lahko osvežijo v letnem bazenu in s sladoledom. Seveda si lahko ogledajo živali, jih pomagajo nakrmiti s koščkom suhega kruha, jih potrepljajo ... Če pa želijo, lahko tudi pomagajo pri krmljenju živali ali celo pri molži. Kako skrbite za promocijo vaše kmetije ter kako so vas vaši gostje našli? Promocija je bistvena za uspeh takšne dejavnosti. Najdete nas na spletnih straneh (www.turistič-nekmetije.si in www.slovenia.info, objavljeni smo v katalogu turističnih kmetij Slovenije (Prijazno podeželje), ki je izdan v petih jezikih in se promovira na vseh večjih turističnih sejmih tudi v tujini. Gostje, ki so nas do sedaj obiskali, so nas zasledili večinoma prav v časopisu Mostiščar (zahvala uredništvu!), veliko je nas je našlo mi sprašujemo, vi odgovarjate GLASILO OBČINE IG • september 2009 MOSTISCAR na spletu, nekateri so za nas slišali od nekoga tretjega. Na promociji bomo v bodoče delali še bolj intenzivno. Kako so vašo TK sprejeli domačini? Pozitivno. V glavnem jih veseli, da se je v naši vasi in nasploh pod Kureščkom nekaj zgodilo, premaknilo. Veliko sovaščanov nas je že obiskalo, nekateri so naši stalni gostje. Koliko sob in postelj imate na voljo? Zaenkrat imamo na voljo dve sobi in skupaj 7 ležišč. V večji je prostora za 4 ljudi, manjša pa ima dve ležišči ter dodatno ležišče za otroka. V bližnji prihodnosti razmišljamo tudi o povečanju prenočitvenih kapacitet. Kaj je središče vaše kmetije? Topler je neke vrste duša kmetije. Podobno kot sama turistična kmetija je bil topler vedno ena mojih skritih želja. Meni predstavlja simbol, ki se čudovito vklaplja v kmečko okolje. Ker na kmetiji ni bilo toplerja, smo ga pripeljali z Dolenjske in ga postavili na mestu, kjer je nekoč stala kašča. Pod kozolcem si lahko naši gostje odpočijejo, v miru kaj popijejo in pojedo. V zgornjem delu kozolca in okoli kozolca pa počasi urejamo muzej starega orodja in strojev, ki smo jih ohranili na kmetiji ali prejeli kot darilo z drugih kmetij. Ali lahko že poveste, da začetno tveganje že žanje uspeh, ali je o tem še prezgodaj govoriti? Precejšnji finančni vložki se bodo težko povrnili v kratkem času. Ampak na to smo bili pripravljeni. Vsekakor smo veseli vsakega obiskovalca in za nas je uspeh, ko vidimo vesele in zadovoljne goste. Lahko že primerjate delovanje vaše kmetije v prvih dnevih delovanja in po štirih mesecih delovanja, v čem ste boljši? Hitro se učimo! Opazujemo goste, kaj jim je všeč, jih sprašujemo, kaj jih je privabilo na našo kmetijo, odpravljamo napake in dodajamo nove vsebine. Kako prepoznamo vašo turistično kmetijo - boste v prihodnosti oblikovali kakšno svojo blagovno znamko, slogan? Naša turistična kmetija ima svoj logo - ovčko, ki nas spremlja na vseh naših izdelkih, vizitkah, kažipotih ... V načrtu imamo ustvariti tudi svojo blagovno znamko, slogan in pod njima tržiti svoje in v sodelovanju z nami izdelane izdelke in pridelke. Izkoristil bom priložnost in ob tem pozval vse zainteresirane v občini, da se nam oglasijo, če si želijo sodelovanja z nami. Kakšni so vaši načrti za prihodnost, boste ponudbo še povečevali? Svojo ponudbo želimo razširiti predvsem kar se tiče kuhinje, razširiti ponudbo domačih pridelkov in izdelkov ter povečati prenočitvene možnosti. Načrtujemo odprtje kampa, organizacijo taborov in zabav za otroke. Kako vas obiskovalci najdejo, zemljevid do vas? Najdete nas na Visokem, na hišni številki 4, v starem delu vasi. V centru Iga v novem krožišču zavijete levo (Kurešček), čez približno 300 m zavijete ostro desno zopet proti Kureščku in po okoli 9 km vožnje levo, smer Kurešček. Od table za vas Visoko, ki stoji neposredno za odcepom, nato še okoli 1200 m v smeri tabel za Turistično kmetijo Petek - po glavni cesti brez zavijanj - pridete mimo naše hiše. Gospod Pavel, hvala za zanimiv pogovor in obisk na vaši kmetiji, kjer se obiskovalec res odpočije. Želim vam veliko zadovoljnih gostov, ki se bodo radi vračali in širili vaše dobro ime. Hvala in vabljeni, da nas obiščete. Pogovarjala se je Andreja Zdravje Izbrani materiali za vse vrste gradenj gradbene trgovine www.terra-rb.si Ljubljana, Peruzzijeva 165, T: 01 / 2800 770 • Ig, Gasilska ul. 10, T: 01 / 2800 776 Škofljica, Žagarska Ul. 11, T: 01 / 3603 872 • Železokrivnica, T: 01 / 3603 845 Salon keramike, T: 01 / 3603 856 • Sežana, Partizanska 71, T: 05 / 7313 480 Ajdovščina, Goriška c. 72, T: 05 / 3671 420 • Kozina, IOC Hrpelje, T: 05 / 6892 490 Pesnica pri MB, Pesnica 37, T: 02/ 7295 430 • Anhovo, Vojkova 1, T: 05 / 3350 470 Brežice, C. bratov Milavcev 42, T: 07 / 49 95 400 • www.terra-rb.si KMETIJSKA ZADRUGA IG, z.o.o GASILSKA ULICA 10 1292 IG TEL/FAKS 01-286-44-50 01-286-44-51 e-pošta: kz.ig@siol.net OGLASNO SPOROČILO V najem oddamo tri poslovne prostore v trgovsko--poslovnem centru Ig, Gasilska ulica 10. Lokali s po 100 m2 površine so primerni za gostinsko dejavnost, storitve in neživilsko trgovino. Lokali bodo poleg večje živilske trgovine, neopremljeni, s pripadajočo infrastrukturo in parkirnimi mesti. Oddaja bo možna predvidoma v marcu 2010. Dodatne informacije dobite osebno v zadrugi ali po telefonu 286-44-50. Pisne ponudbe pričakujemo do 1. 9. 2009 na naslov KZ IG, z.o.o., Gasilska ulica 10, 1292 Ig. www.obcina-ig.si 7 »o iP iz življenja vaških svetov MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • september 2 00 9 Štirna v »Kmžišču« V sklopu urejanja Čolnarske in Rakovniške ulice na Igu je poskrbljeno sedajše za uporabnike gredic. Občani obeh ulic so zabili štirno, ki bo služila za zalivanje vrtičkov tudi v najbolj sušnih dnevih. Na prigovarjanje župana Janeza Cimpermana so se zbrali krajani obeh ulic, občina je iz sredstev vaškega sveta Ig pokrila stroške za material, za dobro voljo in delovno vnemo pa so poskrbeli sami. Cev seže skoraj 8 metrov globoko, kar so dosegli po dveh urah ročnega nabijanja »norca«. Seveda je sledilo še »sproščanje« in družabni večer. Čast potegniti iz zemlje prvo vodo je imel naš župan in delo je dobro opravil. Po nekaj dneh črpanja se je voda zbistrila in sedaj je na voljo vsem vrtičkarjem za zalivanje vrtov. Voda je namenjena izključno zalivanju, vse uporabnike pa prosimo, da skrbijo za red in čistočo. Matjaž Zupan, predsednik SVS Ig Delovne vneme ni manjkalo OBČANOV KOTIČEK Ko en sam zamašek pove - kdo si Njegova resnična zgodba se me je osebno tako dotaknila, da sem takoj začela zbirati zamaške. Da, prav ste prebrali, plastične zamaške za Anžeta. Ne samo to, tudi svoje znance, prijatelje, sodelavce sem prosila, spravite jih in dajte mi jih. Zakajto potrebuješ? Kaj boš z njimi? Toliko vprašanjso sprožili zamaški, mnogo več kot to, da bi v celoti prisluhnili zgodbi, kaj se je Anžetu zgodilo. In tako se je začelo. Ob njegovi nesreči sem tudi sama spoznala ljudi, ljudi z dušo in srcem. Ste se kdaj vprašali, kako malo je potrebno, da se človek čuti koristnega? Koristnega za ta nori svet, saj vsi samo hitimo, drvimo, pa se ne vprašamo kam. Dragi bralci, drage bralke, to je kot kapljica v morje, a pomeni mnogo več. Govorice, ki se širijo predvsem po Igu, so tako nizko- tne, da te boli srce - seveda če ga imaš. Ampak imamo ga vsi, saj brez njega ni življenja. Osebno tega fanta ne poznam, spoznala pa sem njegove starše, ki so Anžetu dali vse, kar so lahko. Dali so sebe, vzgojili so ga v plemenitega, pogumnega fanta. ANŽE, kar tako naprej! Vsa Slovenija je s teboj! Tako kot s Primožem Kozmusom, mojim rojakom, on si je to prislužil, ti pa si dobil in še boš dobil na humanitaren način. Morda se bo krog zbiralcev povečal, morda. To bo odraz njih samih, saj je največje bogastvo v nas samih. Terezija Gumilar 8 www.obcina-ig.si Vrtec Ig Mi pa kar rastemo ... Kako pa drugače, saj smo drugi dom za najmlajše naše občane. Kaj drugega je pričakovati, ko pa k nam pridejo malčki, ko nekateri komaj dopolnijo 11 mesecev starosti. Njihov napredek je vsakodnevno viden in stavek »Joj, kako si pa ti zrasel!« je pogosto slišan v naših skupinah. Vendar naslov tokrat predstavlja nekaj povsem drugega. 2e nekaj zadnjih let ugotavljamo, da se število otrok v našem okolišu povečuje, nekaj zaradi priseljevanja prebivalcev, predvsem pa zaradi povečanega števila rojstev. Posledično je v Vrtec Ig vsako leto oddano več vlog za sprejem otrok v vrtec in že nekaj let zapored mora o sprejemu odločati komisija. To je nehvaležno in odgovorno delo, ki pa so ga člani komisije v vseh teh letih opravili korektno in v skladu s pravilnikom. Občina Ig, ki je ustanoviteljica našega vrtca, ima za nastale situacije velik posluh. Tako že nekaj let zapored pristopa k reševanju nastale problematike takoj, ko jo iz vrtca obvestimo o stanju. Zadnja tri leta širimo našo dejavnost. Pa nekaj podatkov: * V šolskem letu 2006/2007 je vrtec posloval v 9 oddelkih vrtca in v eni varstveni družini. Skupno število vključenih otrok je bilo 160, povpraševanje po vrtcu pa večje od razpoložljivih mest. * Zato smo v šolskem letu 2007/2008 (september 2007) reševali nastalo situacijo z najemom in preureditvijo dveh igralnic v CUDV Draga in tako pridobili dodatnih 28 mest, varstvena družina pa je prenehala delovati zaradi upokojitve delavke. Število vključenih otrok v tem šolskem letu je bilo 183. * Večje pomanjkanje prostora v vrtcu se je nakazovalo na območju Golega in okoliških vasi. Med šolskim letom 2007/2008 je bil tam dograjen prizidek in obnovljeni obstoječi prostori v starem delu stavbe podružnične osnovne šole. Vrtec se je razširil na 3 oddelke in tako smo s 1. 9. 2008 lahko v enoto na Golem sprejeli 50 otrok. V vseh enotah vrtca je bilo tako v šolskem letu 2008/2009 205 otrok. * Tako imenovani »baby boom« v letu 2008 je porušil naša predvidevanja. Neobičajno veliko število vlog za najmlajše je narekovalo ponovne akcije za pridobitev dodatnih prostorskih kapacitet. Občina je na osnovi naših podatkov pristopila k nadaljnjemu reševanju problematike. Dogovor z OŠ Ig je bil podlaga za prenavljanje prostorov za potrebe vrtca v PŠ Igralnica v enoti Sonček v Tomišlju Prenovljeni prostori za potrebe vrtca v Podružnični šoli Tomišelj www.obcina-ig.si 9 Tomišelj in s tem pridobitvijo 28 mest za I. starostno skupino. Dodatno so bili preurejeni prostori v enoti Hribček (Golo), ki so bili prvotno namenjeni zbornici učiteljev. Tudi v tem prostoru je oddelek začel delovati 1. 9. 2009. V teku pa je prenova stanovanjske hiše v neposredni bližini centralnega vrtca na Igu. Enota, poimenovali smo jo Mavrica, bo predvidoma odprta 1. 10. 2009, v njej bo prostor za 35-39 otrok, odvisno od starosti posameznih skupin. Tako bo Vrtec Ig v tem šolskem letu posloval na 6 lokacijah, v 18 oddelkih v 6 enotah. Za šolsko leto 2009/2010 so bili sprejeti vsi otroci s stalnim bivališčem v občini Ig, za katere so starši oddali vlogo do 31. 3. 2009 in so do 1. 9. 2009 izpol- nili starostni pogoj 11 mesecev (20. člen Zakona o vrtcih). Vsi, ki jih je komisija obravnavala, pa še niso izpolnili starostnega pogoja, so uvrščeni na prioritetno listo. Starši vseh otrok s te liste, ki bodo starostni pogoj izpolnili do konca leta 2009, so o sprejemu že obveščeni. Tako bo v enotah KRIMČEK, STUDENČEK, HRIBČEK, GOZDIČEK, SONČEK in MAVRICA v tem šolskem letu 9 oddelkov I. starostne skupine, 2 kombinirana oddelka in 7 oddelkov II. starostne skupine - skupaj pa, ko bodo vsi oddelki napolnjeni, 299 otrok. Če torej primerjamo »rast« vrtca po številu vključenih otrok, smo v zadnjih treh letih »zrasli« s 160 na 299, kar predstavlja 87-odstotno povečanje prostorskih zmogljivosti. Torej zares RASTEMO. Še obvestilo vsem, ki oddajate vloge za sprejem med letom: Do zapolnitve mest v posamezni skupini bodo postopoma sprejeti otroci, katerih vloga je že bila obravnavana na komisiji in so uvrščeni na prioritetno listo. Vsi otroci, za katere smo vlogo prejeli kasneje (po 1. 4. 2009), pa so v evidenci na čakalni listi. V primeru, da bomo med šolskim letom uspeli sprejeti vse otroke s prioritetne liste in ostane še kakšno prosto mesto, ga ponudimo tistemu, ki najprej izpolni starostni pogoj. Vse ostale vloge (tiste, ki so oddane za šolsko leto 2010/2011, in tistih, ki jih med tem šolskim letom kljub želji staršev ne bomo mogli sprejeti) pa ostanejo v naši evidenci za naslednje šolsko leto. Če bo vlog za sprejem za september 2010 ponovno več, kot bo predvidoma prostih mest, bo o sprejemu odločala komisija v mesecu aprilu in maju 2010. Še to: Naša spletna stran je trenutno v dopolnjevanju, zato mogoče na njej ne najdete vseh informacij, ki jih želite. Dopolnjena bo v mesecu septembru. Jožica Kovačič, ravnateljica Vrtca Ig Festival za tretje življenjsko obdobje Vrtec Ig je sodeloval v natečajih v okviru Festivala za tretje življenjsko obdobje. Tako smo prispevali risbice za likovni natečaj na temo: KO BOM STAR, BOM ...; sodelovali smo z društvom upokojencev naše občine, v naši sredini gostili babice, dedke, pa tudi druge starejše občane, kar smo v obliki članka tudi objavili na spletni strani festivala. Na osnovi večletnega sodelovanja s starejšimi osebami pa smo za natečaj PLEMENITO ZRELO SRCE ZA NASMEH NAJMLAJŠIH predlagali tri osebe, ki z vrtcem aktivno sodelujejo že več let. Zelo smo ponosni, da je bila izmed vseh nominirancev za zmagovalko izbrana prav naša kandidatka Ana Cimperman. Nagrada ji bo podeljena v Cankarjevem domu 2. 10. 2009, o tem pa kaj več v prihodnji številki. MAMA ANA, ISKRENE ČESTITKE v imenu OTROK IN STROKOVNIH DELAVK VRTCA IG. Ravnateljica Jožica Kovačič Pojasnilo vrtca o pisanju v rumenem tisku V mesecu juliju in avgustu je bilo v revijah »rumenega tiska« (Lady, Lea, Nova ...) objavljeno kar nekaj člankov v zvezi z družino ge. Saše Einsiedler. V skoraj vseh člankih je bilo izpostavljeno ime Vrtca Ig, v vseh pa objavljeno kar nekaj neresnic, ki se nepreverjene širijo. Prizadet je ugled vrtca in strokovnih delavk vrtca, predvsem v enoti Hribček. Odzivi nekaterih staršev in občanov, ki tem lažem verjamejo, pa so nizkotni in žaljivi za vse, ki svoje delo v našem vrtcu opravljamo v skladu z zahtevami in pričakovanji. Zato kratko pojasnilo: - vzgojiteljica, ki je omenjena v teh člankih, nikoli ni zapustila svojega delovnega mesta med svojo delovno obveznostjo, zato je tudi popolna laž, da so njene sodelavke v takih trenutkih varovale otroke njene skupine; - omenjena vzgojiteljica ni bila vzgojiteljica skupine, ki jo obiskuje hčerka ge. Saše Einsiedler; - ravnateljica vrtca delavke nikoli, odkar je zaposlena v našem vrtcu, nisem poslala na prisilni dopust; - zaključnega srečanja se vzgojiteljica ni udeležila iz njenih osebnih razlogov; - delavki je bila omogočena premestitev v drugo enoto na njeno željo. In še: Vse, kar se dogaja v zasebnem življenju delavcev vrtca izven službene obveznosti posameznega delavca, pa ni v pristojnosti niti vodstva vrtca niti strokovnih delavk zavoda. Ravnateljica Vrtca Ig Jožica Kovačič 10 www.obcina-ig.si Prvi šolski dan na podružnici Golo Vsi, ki ste se 1. septembra peljali mimo šole, ste imeli kaj videti. Parkirišče in okolico so zasedli avtomobili, pločnik in steze pri vhodih v PŠ Golo pa vozički. Ob 8. uri je v svoje klopi sedlo 11 šolarjev drugega in 10 šolar- jev tretjega razreda. Ob 9. uri pa je bilo slavnostno sprejetih še 9 prvošolcev. V prizidku zgornjega nadstropja sta tako kombinirani oddelek 1.,2. razreda (razredničarke Jadranke Zupan) ter 3. razred (razredničarke Petre Berlisk) in popoldne kar dva oddelka podaljšanega bivanja (učiteljic Katarine S. Topolovec in Petre Pervinšek). A, nismo še končali. Zgoraj se v kotu skriva še na novo, v letošnjem letu pridobljena igralnica s skupino 18 »Polžev« z Marinko in Olgo. Spodaj pa so ostale 3 igralnice s 13 enoletniki skupine Bibe, s Tanjo in Tino, s 14 »Pikapolonicami« z Nino in Majo, ter 21 »Ježi« z Valerijo in Marijano. Da se nam bo letos dobro godilo tudi v jedilnici, je že zgodaj zjutraj namignila kuharica Alenka, saj so hodnike napolnili mamljivi vonji čaja in peciva. Za zgledno in čisto šolo pa je bila »kriva« naša Nataša. Vsi omenjeni in seveda še kup staršev je 1. septembra vstopilo v PŠ Golo. Eni zaradi uvajanja v vrtec, drugi zaradi sprejema v šolo. Zagoreli obrazi šolarjev so kazali neučakanost po druženju s prijatelji. Rdeča lička otrok iz vrtca pa radovednost in plašnost pred neznanim. Kaj se je skrivalo v glavah učiteljev in vzgojiteljev, vam tokrat ne bom zaupala. Zapišem pa lahko le, da smo že s prvim dnem dokazali mnogo, da smo pogumno zajadrali v novo šolsko leto, da se ne ustrašimo krajših neviht in da zmoremo zato, ker želimo, ne zato, ker moremo. Vodja PŠ Golo Petra Berlisk POSLANSKI KOTIČEK Slabo leto 2009 Po ugotovitvah vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj(UMAR) bo zaradi padca izvoza, nadaljevanja kreditnega krča ter z njima povezano nizko investicijsko dejavnostjo gospodarska rast ob koncu leta nižja, kot smo pričakovali spomladi. V drugem četrtletju letošnjega leta je skoraj za katastrofalnih 10 % nižja kot v enakem obdobju lani. Zaradi tega bo UMAR prisiljen novo napoved gospodarskih gibanj konec septembra popraviti navzdol. Objavljeni statistični kazalci za drugo tromesečje 2009 kažejo, da je prvič na medletni ravni upadlo tudi trošenje gospodinjstev. Med agregati potrošnje pa je rast zabeležila le državna potrošnja. To je dokaz zgrešenih vladnih ukrepov, ki so s povečanim zadolževanjem posegli zgolj na področje sociale, ne pa tudi v razbremenitev gospo- darstva in povečanje investicijskega ciklusa. Kot prvi ukrep pa bi morala vlada zmanjšati državno potrošnjo v celoti. Namesto tega jo je s prvim rebalansom proračuna drastično povečala. Kasneje je seveda težko varčevati, če v prvih 6 mesecih zapraviš preveč. 27,3-odstotni realni padec investicijv osnovna sredstva je posledica vedno nižje izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti, ki je sledila upadu naročil, deloma pa tudi zaostrenih pogojev financiranja in umirjanja investicijskega cikla v gradnji infrastrukture. V drugem četrtletju se je povečala tudi brezposelnost. Stopnja registrirane brezposelnosti v drugem četrtletju je znašala 8,9 odstotka in je bila za 0,8 odstotne točke višja kot v prvem četrtletju letos. Bila bi še bistveno višja, če ne bi vlada z dragimi subvencijami umetno vzdrževala zaposlenosti v nekaterih podjetjih. Tako je ta trenutek brezposelnih kar 89.000 ljudi, po napovedih pa naj bi se približali številki preko 100.000, kar se bo najverjetneje tudi zgodilo, sajbodo s septembrom in oktobrom med brezposelne prišli tudi dijaki, ki so končali srednjo šolo in šolanja ne bodo nadaljevali, in študentje. Objavljeni statistični podatki pišejo vladi za prvo polovico leta izrazito negativno razvojno spričevalo. Namesto realnega varčevanja, vzpodbujanja gospodarskega razvoja in nadaljevanja reform spremljamo medsebojno tekmovanje ministrov in predsednika vlade v neodmerjenih izjavah, demantijih in koalicijske prepire. Povečano zadolževanje države in neučinkovito spopadanje s krizo bi nas moralo vse skrbeti. Poslanke in poslanci SDS že pri- pravljamo nove predloge, saj so razmere bistveno drugačne kot pred pol leta, o čemer vas bom v prihodnje obveščala. Vabim vas v poslansko pisarno v ponedeljek, 28. septembra 2009, med 15.30 in 17.00 v prostore dvorane ŠD Mokerc na Igu. Lahko me pokličete na tel.: 01/478-95-35 ali se mi oglasite po el. pošti: alenka.jeraj@dz-rs. si. Informacije o mojem delu lahko najdete na: www.alenka-jeraj.sds.si. Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije www.obcina-ig.si 11 Praznovanje 75-letnice društva V letošnjem letu se v društvu počutimo še posebejslovesno - praznujemo namreč 75 let delovanja čebelarskega društva. Praznik morda ni najimenitnejši, 75 let društva je lahko veliko ali pa malo, je pa pomemben in si zasluži nekaj pozornosti. Poudariti je potrebno, da je društvo zraslo na dobrih, preizkušenih in rodnih tleh. Čebelnjak s kladami na ižanskem gradu Sonneg (Zonek) je opazil že Janez Vajkard Valvasor in ga upodobil v grafiki v Slavi vojvodine Kranjske s konca 17. stoletja (1689). Ta grad je stal na ižanskem griču, na katerem je pred drugo svetovno vojno stala Palmejeva graščina. In to je verjetno prva upodobitev čebelnjaka na Slovenskem. Okoli leta 1870 se je na Igu razvil čebelarski sejem, ki potrjuje nastanek in hiter razvoj trgovine s čebelami na Kranjskem. Na ižanske sejme na dan sv. Lovrenca -10. avgusta so prinašali in dovaža-li svoje čebele v prodajo čebelarji iz ižanskega okoliša, Lašč, Ribnice, z Rakitne, Blok, še največ pa iz Loža. Po zgodovinskem viru se je včasih nahajalo na sejmu več tisoč panjev. Po letu 1900 so ti sejmi postopoma zamrli. Podkrimsko območje je bilo že dolgo časa na čebelarskem zemljevidu predvsem zaradi kvalitetne in obilne hojeve paše, pa tudi ajdova paša ni zaostajala. Zato je bilo le vprašanje časa, kdaj bo na tem območju nastala samostojna čebelarska organizacija. In to se je zgodilo leta 1934. Od tedaj se je organizirana čebelarska združba (imenovana podružnica, čebelarska družina, čebelarsko društvo ...) razvijala. Doživljala je vzpone in padce, združevala je velike ljudi, čebelarske mojstre in entuziaste in ves čas je bila središče dogajanja za območne čebelarje. Danes smo ponosni na predhodnike, na vse njihovo delo, na celotno njihovo zapuščino. Tudi ta nam daje navdih in energijo, da nadaljujemo začeto pot. Današnje Čebelarsko društvo Ig združuje približno 70 članov, prebivalcev občine in okoliških čebelarjev, in sodi med večja slovenska čebelarska društva. In vrata za nove člane so še vedno odprta. Ponosni smo, da imamo med seboj tri člane, nosilce odlikovanja Antona Janše I. stopnje, najvišjega čebelarskega odlikovanja. Smo izvajalci pašnega reda na pretežnem podkrimskem območju, ki zaradi izjemno kvalitetne hojeve paše privablja številne pre-važevalce iz cele Slovenije. Čeprav je kar nekaj lastnikov zemljišč soglašalo z namestitvijo čebel na svoji zemlji, je povpraševanje čebelarjev še vedno na robu zmožnosti, ki jih društvo lahko nudi. V Iški je tudi opazovalna postaja, ki je vključena v slovenski sistem opazovanja in napovedi medenja. Zdravstveno varstvo, opazovanje medenja ter čebelarska tehnologija so nekatere teme, s katerimi se soočamo in jih rešujemo samostojno ter v sodelovanju s sosednjimi društvi ter Čebelarsko zvezo Slovenije. Čeprav je čebelarstvo »individualni šport« pa vidimo poslanstvo društva predvsem v ozave-ščanju o koristih sonaravnega življenja, sožitja z naravo in izrabe naravnih možnosti. Zato z veseljem predstavljamo čebelarstvo in čebelarske izdelke. Pri tem smo veseli sodelovanja z občino, vrtcem, osnovno šolo in Centrom v Dragi. Če bomo uspeli moči združiti še s sorodnimi društvi, bo ta sinergija lahko močno doprinesla tako h kvaliteti življenja prebivalcev v občini kot tudi k njenemu razvoju. Rok Janez Šteblaj, predsednik ČD Ig Člani Čebelarskega društva Ig 12 www.obcina-ig.si društva GLASILO OBČINE IG • september 2009 MOSTIŠČAR Odprtje in blagoslov čebelnjaka V soboto, 29. avgusta 2009, je naš član Peter Pušlar povabil na blagoslov in otvoritev novega čebelnjaka. Vreme dogodku sicer ni bilo naklonjeno, vseeno pa je bilo opravljeno vse, kar naj bi bilo opravljeno. Na dogodek je povabil sorodnike, prijatelje in sosede. Novi čebelnjak je blagoslovil ČEBELARSKOI X DRUŠTVO ICj LET 75 p. Krizolog Cimerman, župnik v cerkvi sv. Cirila v New Yorku, Združene države Amerike. Po blagoslovu je sledil ogled čebelnjaka, novi lastnik pa nam je razložil svoje čebelarske načrte. In sedaj bo lahko samostojno čebelaril. Dogodek potrjuje, da je čebelarstvo na Ižanskem v vzponu (kar se kaže tudi v vsakoletnem povečanju članstva v društvu). Veseli nas tudi dejstvo, da ima ohranjanje slovenske tradicije pomembno mesto, saj je čebelnjak narejen po enem od načrtov za izvirni slovenski čebelnjak (načrte lahko najdete tudi na slovenskih inter-netnih straneh). Čebelarju Petru želimo medeno prihodnost, ostalim čebelarjem in bodočim čebelarjem pa najbo dogodek spodbuda za podoben korak ter pričetek oziroma širitev domačega čebelarstva. Rok Janez Šteblaj Tekmovanje ribičev za pokal Draški krap - 2009 Ribiško društvo Smuč Ig je v soboto, 5. septembra, na ribniku Rakovnik priredilo ribiško tekmovanje za pokal Draški krap - 2009. Kljub kislemu in hladnemu vremenu je ribiško srečo poskusilo deset ribičev, članov RD Smuč. Ulov je bil sicer daleč pod pričako- vanji, a je bilo tekmovanje negotovo in razburljivo vse do zadnjih trenutkov, ko je bil odločen vrstni red povsem na vrhu. Ribiška sreča se je najboljnasmehnila Igorju Neredu, ki je z ulovom 4,06 kg osvojil prehodni pokal Draški krap - 2009. Drugo mesto je osvojil najmlajši tekmovalec Matic Nered z ulovom 2,64 kg, tretje pa predsednik RD Smuč Ig Slavko Drobnič z ulovom 1,81 kg. Ribiči so tekmovanje zaključili s podelitvijo pokalov in prijetnim druženjem, pri katerem se jim je pridružil tudi pokroviteljtek-movanja, župan Občine Ig Janez Cimperman. V prijetnem vzdušju so ribiči župana seznanili z delovanjem društva v letošnjem letu, z aktivnostmi pri urejanju ribnikov Rakovnik in Špilgut ter s prizadevanji za ureditev upravljanja z ribnikoma, za kar pričakujejo skorajšnjo pozitivno rešitev. Ribiči so županu predstavili in si skupaj tudi ogledali vzgojo krapov v ribniku Špilgut. Ribiško društvo Smuč si bo prizadevalo, da bi tekmovanje za pokal Draški krap postalo tradicionalno. Igor Nered, tajnik RD Smuč Ig Koncert mehiškega narodnega ansambla Mariachi 24. julija 2009 v Zapotoku Avtor fotografij je Brane Štefančič Komentarji: Darja Mlakar TURIZEM Gvt) ^ DRUŠTVO v ' DRUŠTVO FRAN GOVEKAR IG in Ob svetovnem dnevu turizma vas vabimo na predavanje z naslovom BISTVO TURIZMA Predaval bo DEJAN PODGORŠEK, pomočnik direktorja Slovenske turistične organizacije. Predavanje bo v sredo, 23. septembra 2009, ob 19.00 v Gostilni Gerbec na Igu. Na predavanju boste izvedeli zelo neposredna stališča do turizma, kaj je njegovo bistvo z vidika gospodarstva in družbe, kateri ster-eotipi omejujejo razvoj turizma ter predvsem, kakšno razmišljanje je bistveno za lokalna okolja, ki turistično še niso dovolj razvita, bi pa to želela postati. Na predavanje še posebej lepo vabljeni člani turističnih društev, gostinci, gospodarstveniki in vsi, ki delujete na področju turizma ali se na to šele pripravljate. Operacijo delno financira EU s sredstvi Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za šolstvo in šport RS. Naložbainšopnlioiitasi L1JMK1 IS-." -I nt» J v LMUMtf UJh Koliščarski dan 2009 In se je zgodil, že drugo leto smo pripravili dan, ko se odrasli in otroci na zabaven način zbližajo s koliščarskim življenjem. Z letošnjim letom se je marsikaj spremenilo. Za novo lokacijo dogodka smo izbrali skriti kotiček med Resnikovim prekopom in Ižico, kjer je bilo prvo kolišče na Barju. Oziroma blizu železnega mostu v Mahu. Geslo prireditve je bilo Postani koliščar. Obiskovalci so lahko začutili utrip takratnega življenja skozi številne delavnice, hrano, čolnarjenjem in ježo konj. Kot lansko leto je bila tudi letos osrednji dogodek gledališka upri- zoritev. Petnajst igralcev je zaigralo sedem odlomkov iz Jalnovih Bobrov. Zatem je arheolog Anton Velušček podal strokovni pogled na življenje koliščarjev. S seboj je prinesel tudi originalne kamnite sekire, ki so bile najdene na Barju. Poleg sekir je bilo osnovno koli-ščarsko orodje lok. Te so si obiskovalci izdelali in se preizkušali v streljanju z njimi. Pod velikim drevesom je iz gline nastajalo posod-je, okraski ali drugi predmeti. Ob ognjih se je peklo podpepelnjake in mesna nabodalca. Ribe pa pri kuharskem mojstru. Poleg jedače smo preizkusili ves postopek izdelave lanenih oblek, od preje do tkanja. Za to je poskrbel Janez Skubic s soprogo iz Lanišča, vasi v občini Škofljica, ki je dobila ime po lanu. Med drugim je potekal projekt izdelave drevaka, ki je dolgotrajen postopek, zato se bo nadaljeval ob naslednji priložnosti. Kljub spremenljivem vremenu smo od obiskovalcev prejeli zelo pozitivne odzive in obljube, da se nam pridružijo naslednje leto. Zato vas vabimo prihodnje poletje, ko bo prireditev zrasla v še večjo in zanimivejšo. Dejan Veranič —'društvo fran govekar ig Organizatorji, članice in člani Društva Fran Govekar Ig, se za pomoč pri pripravi prostora in izvedbi prireditve zahvaljujemo: Občini Ig, Društvu rečnih kapitanov in Tomu Zupančiču, Marku Šteblaju, Radu Šteblaju, Francu Puciharju, RD Smuč in Slavku Drobniču, Studiu Pungart, TD Barje in Maruški Markovčič, Janezu Skubicu, Borisu in Maši Farkaš, Tonetu in Katji Krnc, Klemnu Pavliču, Štefanu Bekanoviču in vsem drugim, ki ste nam kakorkoli priskočili na pomoč. r KULTURA Kremenica 14,1292 Ig Tel: 01/286-38-57, Fax: 01/286-38-58 GSM: 041/611-721,041/605-140 Naša dejavnost: AVTOMEHANIČNE, LIČARSKE IN KLEPARSKE STORITVE PRENOS LASTNIŠTVA ZA MOTORNA VOZILA,PRIKOLICE IN ČOLNE PREDELAVA IN PRODAJA POLIURETANA Povabilo na razstavo Jožef Jerome se je rodil leta 1941 v Ljubljani. Že kot otrok se je zanimal za slikarstvo in je pri 14. letih obiskoval tedaj ustanovljeno Robbovo šolo, ki sta jo vodila akademska slikarja Rajko Slapernik in Božidar Jakac. Tu se je prvič seznanil z intenzivnim risanjem, z vztrajnim delom pa si je priboril nove in nove izkušnje na likovnem področju. Res pa je, da je imel v vseh teh letih svetel zgled v svojem očetu, ki je bil tedaj že uveljavljen slikar in tako vzor obema sinovoma. Jožef Jerome je sedaj svobodni umetnik, slikar. Že vrsto let živi in ustvarja v Brestu pri Igu. Ponaša se s številnimi poslika-vami hiš in kapelic v bližnji in daljnji okolici. Alenka Jeraj V septembru bo v Gostilni Gerbec na ogled razstava slik Jožefa Jerometa. Vabljeni! Jožef Jerome Brest 26 , 1292 Ig gsm: 041/267-221, 040/726-252 www.obcina-ig.si 15 planinski kotiček MOSTIŠČAR | GLASILO OBČINE IG • september 2 009_ Osvojitev najvišjega vrha Slovenije a t Tako člani kot nečlani PD Krim smo se 21. julija 2009 odpravili na dvodnevni pohod na najvišji vrh Slovenije Triglav. Pohodnikov nas je bilo nekaj čez 30, starost med 12 do 72 let. Na pot smo krenili z avtobusom iz Iške vasi ob 6. uri zjutraj, mimogrede smo pobrali še pohodnike iz Strahomera, Podkraja, Bresta, Iga in Ljubljane. Tako zbrani smo pot nadaljevali proti Gorenjski. Na avtobusu nam je predsednik PD Krim Boštjan Gačnik podal še zadnje napotke, ki so bili potrebni za tako zahteven vzpon, kot je vzpon na Triglav. Besedo je dobil tudi Jože Kraševec, od katerega smo izvedeli nekaj zgodovinsko pomembnih in zanimivih podatkov o Jakobu Aljažu ter njegovi postavitvi stolpa na vrhu Triglava, npr. da je pred postavitvijo stolpa najprejod države odkupil 5 m2 zemlje, ves material za postavitev pa plačal sam ter da so stolp postavili njegovi najboljši prijatelji. Okoli 8. ure smo prispeli do Pokljuke. Svež zrak slovenskih gora nas je še tistih nekaj zaspančkov takojpredramil in nam vlil moč in energijo za čimprejšnji vzponi na ta za nekatere še neosvojeni vrh. Sledilo je še nekaj priprav, predvsem z vidika varnosti, za katero je bilo zelo dobro poskrbljeno. Vsak je nosil s seboj čelado, ki smo si jo nadeli na nevarnejših odsekih in tam, kjer se je pogosto krušilo kamenje s sten gora. Med vzponom smo se imeli prav prijetno. Bilo je veliko pristnega smeha, tako da pretirane utrujenosti sploh nismo čutili. Med potjo smo naleteli tudi na štirinožne pohodnike, kravice seveda. Naši fantje so dokazali, da jih znajo prav dobro oponašati. Do Vodnikove koče, kamor smo prišli po dobrih treh urah, smo naredili dva krajša postanka, tam pa daljšega. Lahko smo si Ko nam je zmanjkalo poti, nam ni preostalo drugega kot nadaljevati po klinih ... obnovili zaloge pitne vode, popili kavico in pojedli kakšen sendvič. Ozrli smo se proti Triglavu, a je bil še v megli. Srečali smo tudi tomišeljskega župnika g. Srečka Goloba in skupaj krenili naprej. Po približno treh urah, seveda z vmesnimi postanki, smo prispeli do Kredarice, kjer smo prenočili. Po nastanitvah v sobah nas je čakala okusna večerja. Lahko smo izbirali med joto, golažem in ričetom. Po večerji je sledila sveta maša za vse pokojne planince. Pred nočnim počitkom smo se še malo razgledali naokoli ter psihično pripravili na jutranji podvig. Noč je bila kratka, saj smo vstali že ob peti uri, prebudil pa nas je »petelinček« s svojim kikirikanjem - spet eden od fantov. Za vzpon smo pripravili le nekaj najnujnejših stvari, jih naložili v nekaj nahrbtnikov, ostalo pa pustili v koči. Sledil je zajtrk, jajca s slanino ali kruh z marmelado, kava, čaj ali kakav. Nekajčez šesto uro smo odrinili proti najvišjemu vrhu. Nekateri so si zaradi varnostnih razlogov oz. strahu pred vrtoglavico sposodili varnostne pasove, kar je bilo zelo pametno, saj je bila stena dokaj strma, vanjo pa so bili nameščeni klini, tako da maksimalna previdnost ni bila odveč. Kljub nekoliko napornem vzpenjanju smo le osvojili naš najvišji vrh. Uspelo nam je! Seveda smo se takoj postavili okoli Aljaževega stolpa in se fotografirali. Nastalo je nekaj posamičnih in nekaj skupinskih fotografij, ki nam bodo ostale za spomin. Sledil je še tradicionalni krst za tiste, ki so prvič osvojili vrh Triglava. Brez tega seveda ne gre. Ko smo naredili še zadnjo fotografijo, poklicali še zadnjega znanca, »poštempljali« še zadnjo razglednico, smo se spustili proti Kredarici. Tudi pot nazaj ni bila lahka, pa vendar nam je tudi to uspelo. Po vrnitvi smo se pripravili na kosilo - zelje, klobasa, žganci. Po njem pa nam je ostalo še nekaj časa za krajši počitek. Kmalu smo odrinili v dolino. Na poti smo srečali nekaj ovac, ki so lenobno poležavale na soncu, ter krave, ki so se pasle v dolini. Ponovno smo se ustavili pri Vodnikovi koči na krajšem postanku, nato pa krenili naprej. Z nekajvmesnimi postanki smo prišli do Pokljuke, kjer nas je pričakal avtobus, in kmalu smo odrinili proti domu. Rahlo utrujeni, a zelo zadovoljni smo obujali doživetja teh dveh dni, ki sta bila zelo zanimiva in nikakor dolgočasna. Imeli smo se super, slišali smo marsikatero anekdoto, tudi o tem, zakaj je dobro vzeti žensko na jago. Skratka, tega pohoda ne bom pozabila. Za to pa gre seveda vsa zahvala Boštjanu Gačniku za odlično organizacijo in zelo dobro poskrbljeno varnost. Zahvala gre tudi obema vodnikoma Marjanu Cibru in Boštjanu Debeljaku ter Jožetu Kraševcu za zgodovinsko pripoved. Pa seveda ne smem pozabiti še na vas pohodnike, od najmlajšega do najstarejše gospe. Odlični smo bili. Vsak zase in vsi skupaj. Kako že pravijo? Dokler ne osvojiš Triglava, nisi pravi Slovenec. Nam je uspelo! Karin Rus (Foto: Gregor Glavan) Tradicionalni krst na vrhu 16 www.obcina-ig.si laninski kotiček GLASILO OBČINE IG • september 2009 | MOSTIŠČAR Vzpon na Kum Posavsko hribovje je najob- Kumljansko, kot domačini imenu-sežnejše hribovje in hkrati naj- jejo svet okoli Kuma, so značilne večja slovenska pokrajina. Za globoke rečne doline s strmimi, ponekod pečevnatimi pobočji, ki v izrazitih pregibih prehajajo v uravnane planote, nad katerimi se dvigajo posamezne vzpetine. Od leta 1996 je to 2130 ha veliko območje zavarovano kot krajinski park. V ta predel lepe narave smo se z namenom, da osvojimo 1220m visoki Kum, 8. avgusta podali planinci PD Krim. Do izhodišča za vzpon v Trbovljah smo se po dolini Save pripeljali kar z vlakom. Po premaganem začetnem poboč-nem delu smo prišli do zaselka Dol. Nad njim se je pokrajina precej spremenila. Tu se je začela suha Čebulova dolina in po njej smo prišli pod vršnji del našega hriba. Preden pa smo dosegli vrh, nas je čakal še izrazitejši vzpon. Na vrhu so nas pričakali televizijski oddajnik, cerkev sv. Neže iz 17. stoletja in samostojno stoječi zvonik. Nekoliko pod vrhom pa še planinska koča. Razgled z vrha zaradi soparnega vremena ni bil idealen. Je pa zato bila toliko boljša čemaževa juha, ki jo je postregel prijazen oskrbnik. Pot z vrha smo nadaljevali mimo smučišča Lontovž in vasi Dobovec. Kmalu smo zagledali »raufenk« trboveljske cementarne in naš cilj je bil vse bližji ... Hvala organizatorju izleta Janku Purkatu za lep in poučen izlet, vsem ostalim pa za prijetno družbo. Do naslednjega izleta pa lep planinski pozdrav. Marjan Ciber Vrbljani osvojili Triglav Že nekaj let smo se pogovarjali, da bi osvojili naš očak - Triglav. Želja je bila velika, tako da smo se letošnje leto končno odločili in se 1. 8. 2009 odpravili novemu podvigu naproti. Pod vodstvom Štefana Balažica (tomišeljskega organista in zbo- rovodje Moškega pevskega zbora Ig) smo se ob petih zjutraj zbrali pri njem. Spili smo dobro kavico in krenili na pot. V skupini smo bili jaz, Alenka, moj mož Marjan, bratranec Ludvik Matjaž, sosed Tone Tancek in sosed Franc Gregorin z ženo Marijo. Peljali smo se proti Pokljuki, kjer smo pustili avtomobile in se nato odpravili proti vrhu najvišje gore v Sloveniji. V Vodnikovi koči smo se malo ustavili in pogasili žejo. Prijetni fantje s Štajerske so igrali na harmoniko, naju z Mimi so zasrbeli podplati, da sva kljub rahli utrujenosti zaplesali. Pot proti Kredarici je bila kar naporna, vzpon kar hud, a v nas je bila močna volja: še naprej, do vrha. Po osmih urah smo končno prispeli do Kredarice. Tam smo posedeli, malicali iz popotne torbe in ogledovali Triglav v daljavi. Odločili smo se za počitek, naslednje jutro pa nadaljujemo pot. V koči smo si kar na klopeh, ker so bile vse sobe zasedene, pripravili prostor za počitek. Malo smo igrali igro Enka, se pogovarjali, povečerjali in se imeli lepo. Veliko smo se smejali, saj smo res dobri prijatelji. Vmes smo šli še v cerkev Marije Snežne na Kredarici. Zraven nje je velik zvon, na katerega lahko pozvoniš in si nekaj zaželiš. Moja želja je bila, da bi osvojili Triglav in se srečno vrnili domov. Naslednji dan, 2. 8. 2009, nas je Štefan zbudil že ob peti uri zjutraj. Lepo smo pospravili nahrbtnike, se umili in šli po poti na Triglav. Tone in Mimi sta se odločila, da ne gresta naprej, kajti zanju je že to velik uspeh, da sta prišla do Kredarice, za kar jima čestitamo. V meni je bila želja po vrhu prevelika, zato sem trmasto krenila naprej. Lepo se je bilo vzpenjati po klinih, se držati za vrv in opazovati prelepo okolico. Koliko lepote! Tega se ne da povedati, to se mora videti in začutiti. Prišli smo na vrh. Sreča je bila popolna, topel objem, stisk roke in fotografija za spomin. Sledil je krst, ki ga je izvedel Štefan. Dobili smo tudi priznanje, saj smo bili vsi, razen Štefana (ki je bil že 26-krat), prvič na Triglavu. Spili smo še pivo in si nazdravili pri Aljaževem stolpu. Bila sem vesela, to bo zame nepozaben spomin. Spomin, ki ne zbledi, ampak ostane v tebi. Štefan, hvala ti, da si si vzel čas in nas popeljal na ta čudoviti vrh. Alenka Pavlič V čast prve obletnice ustanovitve Planinskega društva Krim vas vabimo na pohod na Krim. Dobimo se v soboto, 3. oktobra, ob 10. uri pri mostu v Strahomeru. Povzpeli se bomo v smeri čez Kramarco, vrnili pa čez Strmec. Planinsko društvo Krim www.obcina-ig.si 17 ^društvo ■ DRUŠTVO FRAN GOVEKAR IG I M TOČKA VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA v Medgeneracijskem centru (Troštova ulica 5, Ig) SVETOVANJE: vsako prvo in tretjo sredo v mesecu (7. in 21. oktober 2009) od 12.00 do 18.00. Z vami bo mentorica Spela Jurak, strokovna sodelavka CDI Univerzum iz Ljubljane, ki je nosilec projekta Center vseživljenjskega učenja. Uradne ure: po razporedu oz. vsaka prva in tretja sreda v mesecu od 12.00 do 18.00, izven uradnih ur: e-pošta: spela.jurak@cdi-univerzum.si, tel. številka: 01 583 92 75, naslov: CDI Univerzum, Grošljeva ul. 4, Ljubljana. Sw V okviru TVU bomo izvedli lil LIKOVNO DELAVNICO, ki jo bo vodil ŽIGA BRATOŠ. Prvo srečanje bo v četrtek, /Epr TI 17. septembra 2009, ob 18.00 v Medgeneracijskem / 1 » centru na Igu. ŽIGA BRATOŠ Po zaključeni Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo - smer fotografija je vpisal študij slikarstva na Visoki šoli za risanje in slikanje v Ljubljani in v letu 2008 diplomiral. Na pedagoški fakulteti v letošnjem letu opravlja izpite za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe. Do sedaj je vodil delavnice za otroke in mladostnike s področja likovnega ustvarjanja in fotografije. Izzive vidi predvsem v andragoškem izobraževanju; delu z odraslimi. Ves čas študija je bilo njegovo zanimanje še posebej usmerjeno v likovno teorijo, s tem povezano pa tudi, kako zakonitosti likovnega jezika čim bolj kvalitetno prevajati v literarni jezik, kar je pri pedagoškem delu nujno. Likovna produkcija je namreč simbioza spontanega in svobodnega ustvarjanja in pa likovnih zakonitosti, ki ustvarjanje koordinirajo. PRVO SREČANJE Na prvem srečanju bomo v teoretičnem delu spoznali osnovne zakonitosti gradnje prostora po naravi: osnove perspektive in globinske ključe. Te nam služijo, da na sliki ustvarimo prepričljiv vtis prostorskih odnosov in globine, kar dosežemo tako z obliko kot barvo. V praktičnem delu bomo izvajali vaje na omenjeno temo. Vsak udeleženec bo prejel kratka skripta s slikovnim materialom, ki bodo vsebovala jasne napotke za uspešnejše delo na omenjeno temo. Vaje, ki jih bomo izvajali v praktičnem delu, bodo udeleženci po želji nadaljevali doma, na naslednjem srečanju pa jih bomo skupinsko obravnavali. Naslednja srečanja bodo predvidoma: 15. in 29. oktobra, 12. in 26. novembra in 10. decembra 2009 oz. po dogovoru z udeleženci. Operacijo delno financira EU s sredstvi Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za šolstvo in šport RS. "K* MI/CIIJM i' iviiuprdMrfunff tmHVHitfi 'tuidui Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije RRA LUR ponuja svežo štipendijsko shemo in jasne izobraževalne priložnosti Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) je septembraobja-vila Javni razpis enotnih regijskih štipendijskih shem (Regijske štipendijske sheme Ljubljanske urbane regije) za šolsko/študijsko leto 2009/2010. RRA LUR je spomladi povabila delodajalce v regiji, da se vključijo v program posradtih kadrovskih štipendij za novo šolsko leto 2009/2010, deloma sofinanciran iz Evropske^ socialnega sklada. Rezultati poziva so spodbudni, saj je 20delh-dajalcev Ljubljanske urbane regije, med njimi so tako mala kot velika podjetja, prijavilo več kot 60 potreb po ustreznih poklicnih usmeritvah oziroma srednješolskih in študijskih izobraževalnih programih. Rezultati javnega poziva so pokazali, da podjetja v regiji iščejo raznovrstne kadce: oV natakarja do inženirja strojništva, od obliVovelca kovin do fizioterapevta - seveda za oba spola. Na podlagi evidentiranih potreb je aghndja na svojih spletnih straneh prve dni septemb ra objavila razpis kadrovskih štipendij, ki jih bo sofinancirala v okviru izvajanja enotnih regijskih štipendijskih shem za šolsko leto 2009/2010. V letu 2008/2009 je povprečna štipendija za dijakeanašalb 154 evrov,za študente pa 243 evrov. Štipendivti aegijske štipendijske sheme Ljubljanske urbane regije imajo po zaključku izobražhvanja tagotovljenozaposlitec [tri [kcdje-tju,ki n-hovn^ipenšosoficandramed časom ¡zotvaožvažjn. SofinanžiranjeSjišendijsee-hemejcenaitmed pomembnih aktivnosti, s katerimi Regionalna reovojna agencija Ljabljtžrke urbant regijo rpod°erapodjetei Stvoi okabrovtcopr¡|agbhlj¡-vosžtkr nsčrSke iajšnfihančna bremena izobraževanja dijakom in študentom. Podrobnejše informacije o štipendijski shemi in rezultatih poziva so dostopne na spletni strani Rpgioealne razvojne a^voijeLjub Ijanskeurba-ne hegijecv-zvv.r-eluiai. hontakh: Mara Ve-izvoič masa.resinovic@ljubljana.si hel.:01 306 19 14,01 106 19 Ol Regionalnaraavojna ogzncijz Lj'kb:janokhurbh-neregije bohvolorkipajk ie 100V Lju^-ara JAVNI RAZPIS ŠTIPENDIJ ENOTNIH REGIJSKIH ŠTIPENDIJSKIH SHEM (REGIJSKE ŠTIPENDIJSKE SHEME LJUBLJANSKE URBANE REGIJE) ZA ŠOLSKO/ŠTUDIJSKO LETO 2009/2010 Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije je objavila javni razpis štipendij za dijakeinštudente za pridobitev kadrovske štipendije v okviru Regijske štipendijske sheme Ljubljanske urbane regije. Rok za oddajo vlog je 10. oktober 2009. Vsebino razpisa in prijavni obrazec ter vse ostale informacije najdete na spletni strani www.rralur.si. 18 www.o bcina-ig.si VARNOST ZAGOTAVLJAMO SKUPAJ! Navodila za ravnanje pri načrtovanju gradbenih posegov v območju plinovoda v občini Ig Brezhibno obratovalno sposobnost plinovoda, vašo varnost in varnost okolice bomo dosegli z dobrim načrtovanjem vaših posegov in skupnim sodelovanjem pri tem. Prizadevanja za zanesljivost in varnost obratovanja plinskega omrežja v vaši okolici (občini) bodo še uspešnejša, če boste pri tem sodelovali tudi vi, ki živite ali delate v naseljih Matena, Iška Loka in Ig. Plinovod je pred gradnjami in drugimi posegi varovan z nadzorovanim pasom. Največjo nevarnost za plinovod predstavljajo različna zemeljska dela v nadzorovanem pasu plinovoda, ki predhodno niso prijavljena sistemskemu operaterju distribucijskega omrežja (SODO) oz. zanje ni pridobljeno soglasje. Tovrstna dela so na primer: • gradnja objektov na plinovodu oz. priključnem plinovodu; • preoblikovanje terena nad plinovodom, ki ima za posledico zmanjšano ali izrazito povečano kritje nad plinovodom oz. priključnim plinovodom; • sajenje dreves nad plinovodom oz. priključnim plinovodom; • globoko oranje (rigolanje) nad plinovodom ali postavljanje opor globlje od 1 m; • prekopi za komunalne vode (elektro in TV kabli, vodovod, kanalizacija ipd.) in njihovo polaganje nad ali preko plinovodov; • izvedba odvodnjavanja nad plinovodom ali v zaščitnem pasu plinovoda; • vožnja s težkimi vozili (gradbenimi stroji, tovornjaki) preko plinovoda izven urejenih cest in v zaščitnem pasu plinovoda; • premiki cestnih kap, kjer so nameščene armature na plinovodnem omrežju. f^ energetika ljubljana Skladno s predpisi mora vsak investitor pred začetkom kakršnihkoli del v območju nadzorovanega pasu plinovoda pridobiti soglasje od sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina. Ob izdaji soglasja vam bomo posredovali pogoje za izvajanje del. Označili bomo potek plinovoda in po potrebi zagotovili prisotnost našega strokovnjaka v času posega v nadzorovani pas plinovoda. Naši strokovnjaki vam bodo pojasnili tudi vse ukrepe, ki jih morate upoštevati zaradi splošne in vaše varnosti ter v izogib morebitnih poškodb plinovoda pri delu. Za običajno obdelovanje zemlje v zaščitnem pasu plinovoda soglasje ni potrebno. Predvidene posege v nadzorovanem pasu plinovoda je potrebno sporočiti sistemskemu operaterju vsaj teden dni vnaprej! Če potrebujete pomoč, strokoven nasvet in razlago pri kakršnihkoli gradnjah ali zemeljskih delih v bližini plinovoda, vam je na voljo Klicni center, kamor nas lahko pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 2882 (od 8. do 15. ure). Lahko pišete tudi na elektronsko pošto: posta@energetika-lj.si ali pa nam svoja vprašanja posredujete pisno, naslovljeno na sedež podjetja: Energetika Ljubljana, d. o. o., Verovškova 70, p.p. 2374, 1001 Ljubljana. ZDRAVJE Vadba PILATES - za telo in duha Tako kot že nekaj let bomo tudi letošnjo jesen v našem društvu pričeli z vadbo pilates. Zaradi številnih učinkov na izboljšanje zdravja je priljubljenost te vrste vadbe v zadnjih letih vse večja, saj je primerna za vse starosti in fizične pripravljenosti, ob upoštevanju načela postopnosti vadbe. Gibanje in nasploh skrb za dobro fizično in psihično počutje so temelj zdravega življenjskega sloga, brez katerega si v današnjih časih ne znamo več predstavljati uspešnega osebnega in poslovnega življenja. Sodobni človek doživlja težke stresne situacije, v katerih močno naraščajo stresni hormoni. V kolikor ne najde možnosti za njihovo porabo in sprostitev, pride do njihovega kopičenja, kar lahko sčasoma privede do resnih obolenj. Izvor metode To je že pred več kot 100 leti ugotovil Američan nemškega rodu Joseph Hubertus Pilates, ki se je s takšnim načinom življenja pozdravil tudi sam. Zato je svoje znanje prenašal naprej in učil najprej vojake in policiste, nato pa še baletnike, plesalce in sploh vse, ki so pri svojem delu potrebovali zdravo in močno telo. V zadnjem desetletju je vadba postala bolj priljubljena in se je razširila tudi k nam predvsem po zaslugi znanih igralcev in pevcev, ki jo redno vadijo, saj so prav tako spoznali njeno učinkovitost. Najpomembnejši učinki Vaje so zasnovane tako, da pomagajo razviti uravnotežen mišično-skeletni sistem s krepkimi vezmi in sklepi, boljšo držo ter skladno obliko telesa. Z delovanjem na srčno srčno-žilni, limfni in imunski sistem pa vplivajo tudi na optimalno fizično in psihično počutje. Pomembne so tudi kot preventiva pred poškodbami ali pomoč pri rehabilitaciji ter za korekcijo in stabilizacijo hrbtenice. Metoda pilates se ukvarja predvsem z mišičnimi skupinami, ki so pri klasičnem gibanju premalo ali napačno obremenjene, krepi trebušne mišice in razbremeni hrbtne mišice ter z učinkovitejšim dihanjem izboljša oskrbo telesa s kisikom. Pilates zato pogosto priporočajo fizioterapevti in ortopedi po vsem svetu. Potek vadbe Pri tej metodi gre za spoznavanje novih gibalnih vzorcev preko treh stopenj: zavedanja pravilnega giba, redna vaja pravilnega giba in nastanek avtomatičnega giba, ko se spremeni v osvojeno rutino - takrat ga mišica prepozna, zato pri pilatesu govorimo o fenomenu«mislečega telesa«. Pridobljeno znanje tako lahko prenesemo v šport in v vsakdanje gibanje, sajpostane naše giba- nje bolj ozaveščeno, precizno in varnejše. Povabilo Pozitivne učinke vadbe kmalu začutimo, zato je pilates resnično vadba, ki nam je v veselje! Ker zajema tudi vaje za mišično moč in raztezne vaje, je zelo raznovrstna, zato ustreza tudi vsem strokovnim kriterijem za skladen telesni razvoj. Če želite vadbo preizkusiti tudi vi, se nam lahko pridružite 29. in 30. septembra na brezplačni predstavitvi in ugotovite, ali ustreza tudi vam. Z veseljem vam posredujemo dodatne informacije: Društvo POT, Cesta na Kurešček 26, 1292 Ig Milena Roter, tel.: 01/2862-831 in 031/38-55-48 Spletna stran: http://users.volja.net/roterj/ www.obcina-ig.si 19 Tradicionalna dvodnevna konjeniška prireditev pod Krimom V soboto, 18. 7. 2009, naj bi se na hipodromu Vrbljene odvijalo spretnostno jahanje in dirke s poniji. Na žalost nam je zagodlo slabo vreme in smo morali prireditev prestaviti na september. V nedeljo, 19. 7. 2009, pa nam je bilo vreme naklonjeno in smo lahko vrhunsko speljali 6 kasaških dirk, 2 dirki hladnokrvnih pasemskih konj in zelo zanimivo dirko športnih konj v dvovpregi. Obiskovalcev je bilo zelo veliko in navdušeno so spodbujali tekmovalce, še posebej pa so navijali za domače tekmovalce. V prvi dirki so bili kar štirje tekmovalci člani KD Krim, zmagala pa je štiriletna kobila A Mystey, drugi je bil Don BJ, tretji pa Ironfortun Vita. V drugi dirki je suvereno povedla Tina Gordon s kobilo Mistro in na koncu tudi zmagala z veliko prednostjo. Drugo mesto je pripadlo Palomi L, tretje pa Darji November. Prvi trije v tretji dirki so bili Can Star, Angelina in Mister Fon. Vlogo favorita je v četrti dirki opravičil Enej C, sledila pa sta mu Diablo MS in Desa I. Peta točka nedeljskega sporeda kasaških dirk pa je bila najhitrejša, čas dneva je dosegel že lanskoletni zmagovalec ene od dirk na hipodromu Vrbljene Imbros MS. Hiter tempo pa sta vzdržala tudi Markiz Peški in Jon GL. Šesta, zadnja dirka pa je bila še posebej zanimiva, saj je bil eden od tekmovalcev rekorder ižanskega hipodroma Jasin GL, ki je tudi letos dobesedno pometel s konkurenco in z lahkoto osvojil prvo mesto, drugi je bil Gigoro Kano, tretja pa Mirabela. V dirkah dvovpreg hladnokrvnih pasemskih konj je odšlo prvo in drugo mesto v KD Sostro Miru in Matjažu Hlebšu, tretje mesto je ostalo doma, priboril pa si ga je Boštjan Škulj. V dirki enovpreg pa je ženska pometla z vso konkurenco, prepričljivo je zmagala Eržika, drugo mesto je zasedel Matjaž Hlebš, tretje pa Boštjan Škulj. Športne dvovprege so popestrile dogajanje na hipodromu, saj so bile zelo zanimive, zmagal pa je Janez Pipan ml. Nina Pirc Zmagovalka Tina Gordon s kobilo Mistro Dirke mešanih dvovpreg Obvestila Kmetijsko svetovalne službe 1. MKGP poziva nosilce kmetijskih gospodarstev k vpisu namestnika nosilca na kmetiji v register kmetijskih gospodarstev. Člani kmetije (nosilec kmetije) oziroma solastniki kmetije, določijo nosilca in njegovega namestnika. Če na kmetiji razen nosilca ni drugih članov kmetije, starejših od 18 let, namestnika nosilca ni treba določiti. Namestnik prevzame pravice in obveznosti nosilca kmetijskega gospodarstva, ko nosilca ni več ali ko nosilec postane začasno ali trajno opravilno nesposoben. Če je na kmetiji samo en član kmetije, ki je popolnoma poslov- no sposoben, kmetija nima namestnika nosilca. Če kmetija nima več nosilca, postane nosilec njegov namestnik. To seveda glede dedovanja kmetije še ne pomeni, da jo nosilec deduje, sajmora kljub nazivu imeti celo pri vnosu zbirne vloge pooblastilo nosilca. Podatke posredujete na obrazcu Podatki o namestniku nosilca in gospodinjstvih na kmetiji, ki je skupaj z navodili za izpolnjevanje objavljen na spletni strani http:// rkg.gov.si/GERK/ in je dostopen tudi na upravnih enotah ter na enotah kmetijsko svetovalne službe ter v KZ Ig. Izpolnjeni obrazec s podpisom nosilca in njegovega namestnika pošljite po pošti na pristojno upravno enoto, v našem primeru: Upravna enota,Trg MDB 7, 1000 Ljubljana. Kmetije morajo to sporočiti do konca septembra 2009. Vsem, ki tega ne bodo storili, bodo blokirali MID-e in jim tako onemogočili vnos subvencij. 2. Izobraževanje za uporabnike FFS Osnovni tečaj za uporabnike fitofarmacevtskih sredstev bo potekal od 15. do 17. septembra v Dobrunjah, vsak dan od 9. do 14. ure. Obnovitveni tečaj FFS bo v petek, 6. 11. 2009, v kulturnem domu v Podpeči. 3. Do 22. septembra je odprt razpis za izbor inovativne kmetice mlade kmetice in inovativnega mladega kmeta. Dodatne informacije na KSS. 4. Vnos proizvodno vezanih plačil, posebna (klavni biki) in ekstenzivna premija (krave dojilje) se za zadnje obdobje začne in poteka ves mesec oktober. KGZS Kmetijska svetovalna služba enota Vič Zlatko Krasnič 20 www.obcina-ig.si Pridelovanje vrtnin v zavarovanem prostoru Rastlinjak NAGRADNO VPRAŠANJE Do petka, 26. 9. 2009, odgovorite na spodnje vprašanje in odgovor pošljite na naslov: KLUB GAIA, SINJA GORICA 2, 1360 VRHNIKA. Odgovorite lahko tudi po e-pošti: gaia@klubgaia.com. Ime in priimek:____ Naslov, pošta in poštna št.: _ Telefon ali e-naslov: _ Katero dolgodelujoče organsko gnojilo v obliki pelet uporabimo za osnovno gnojenje v jesenskem času? Odgovor: P_AN_ _ L _ A O___NI _ Med prejetimi pravilnimi odgovori bomo izžrebali pet nagrajencev, ki bodo po pošti prejeli darila praktične narave (gnojilne palčke, rumene lepljive plošče ...). Podnebje v Sloveniji, zlasti v njenem osrednjem delu, omogoča gojenje vrtnin le v tisti polovici leta, ko so temperaturne razmere za rast rastlin ugodne. Zato spomladi in jeseni to obdobje podaljšujemo z različnimi plastičnimi prekrivali, pozimi pa pridelujemo rastline v toplih gredah in ogrevanih zavarovanih prostorih. Rastline, ki so gojene v rastlinjakih, imajo drugačne potrebe od tistih, ki jih gojimo na prostem. Poleg prezračevanja in skrbi za ustrezno temperaturo v prostoru moramo zanje priskrbeti dovolj ustreznih hranil, vlage in vode, zelo pomembna pa je tudi čistoča rastlinjaka. V zavarovanem prostoru se izogibamo težkih, slabo prepustnih tal. Taka tla je potrebno pred setvijo ali saditvijo vrtnin najprej nekoliko izboljšati in napraviti bolj prepustna in lažja. Najhitreje gre to z dodajanjem kamninske moke (plantella biovit), včasih pa je potrebno urediti tudi drenažo. Vrtnine v zavarovanem prostoru rastejo hitreje in tudi pridelek je v ugodni klimi plastenjakov ali rastlinjakov večji. Poleg tega se v tleh prisotne hranilne snovi zaradi stalnega zalivanja hitreje spirajo v nižje plasti tal kot na prostem. Rastline v zavarovanih prostorih je zato potrebno oskrbovati z dodatnimi hranilnimi snovmi. Za osnovno gnojenje jeseni ponavadi uporabljamo dolgodelujoče organsko gnojilo v obliki pelet plantella organik. Višja temperatura in ugodna mikroklima omogočata tudi hitrejše sprejemanje hranil, zato je potrebno vrtnine redno vsakih 10 dni zalivati s tekočim organskim gnojilom na osnovi alg bio plantella vrt. V rastlinjaku sta vlaga in temperatura za razvoj bolezni in škodljivcev idealni, zato se ti zelo hitro razvijajo in širijo. Rastline je potrebno neprestano opazovati in vestno odstranjevati vse obolele rastlinske dele, pomembno pa je tudi čiščenje samega rastlinjaka. Rastline utrjujemo z vitaminskim kompleksom bio plantella vita, s katerim vrtnine zalijemo vsak teden. Proti boleznim pa jih preventivno varujemo z naravnima sredstvoma za krepitev rastlin bio plantella natur-f ali bio plantel-la super-f. Takoj ko opazimo prve uši ali pršice, rastlino poškropimo še z enim od ekoloških insektici-dov bio plantella prima ali bio plantella aktiv. Tudi v zaprtih prostorih je zelo pomembno, da na gredice vrtnine sejemo mešano. Če imamo ves rastlinjak posajen npr. samo s paradižnikom, lahko računamo na to, da bomo ob napadu paradižnikove plesni izgubili vse rastline, saj se bolezen v nasadu monokul-ture širi kot blisk. Če mešan posevek ni mogoč, se držimo vsaj pravil kolobarjenja. Seveda je zelo dobra, vendar tudi zelo zahtevna možnost tudi ta, da vsako leto vso prst iz rastlinjaka zamenjamo s prstjo z vrta. Rastline v poznojesenskih dneh potrebujejo veliko svetlobe. Poleti pa preveč sonca lahko rastline tudi poškoduje. Zato je v vročih poletnih dneh potrebno zavarovane prostore senčiti. Za senčenje so primerne razne mreže, ki glede na material različno zmanjšujejo stopnjo osvetlitve. Rastline, ki jih gojimo v zavarovanem prostoru, potrebujejo tudi vlažno ozračje. Vlago lahko vzdržujemo tako, da poti med gredicami polivamo z vodo ali s posebnimi finimi raz-pršilniki. Čez dan lahko močimo listje rastlin samo v oblačnem vremenu ali v zasenčenih rastlinjakih. Tako preprečimo, da bi se na vrtninah pojavili ožigi. Rastline, ki jih gojimo v zaprtih prostorih, so glede oskrbe z vodo popolnoma odvisne od nas. Zlasti poleti, ko se temperatura v zaprtih prostorih precej dvigne, rastline potrebujejo precej vode. Pri zalivanju je potrebno upoštevati porabo vrtnin v različnih razvojnih stadi- jih, temperaturo in seveda osuše-nost tal in ozračja. Klub Gaia Cene oglasnega prostora v glasilu Občine Ig Cene glede na velikost oglasa znašajo: 1 stran 187,78 evra 1/4 strani 54,25 evra 1/2 strani 100,15 evra 1/8 strani 29,21 evra 1/3 strani 75,11 evra Zahvale 12,52 evra Če je oglas na barvni strani, je cena višja za 10 %. Cene so brez DDV. www.obcina-ig.si 21 Dopolnilne dejavnosti na kmetiji Kmetije se iz različnih vzrokov odločajo za dopolnilne dejavnosti. Najpogostejši vzroki so: večji dohodek kmetije, prilagoditev novim razmeram na trgu, podjetništvo in inovativnost, preveč delovne sile na kmetiji, primeri uspešnih posameznikov, trendi, tradicija, izguba službe in finančne spodbude. Dopolnilna dejavnost na kmetiji je s kmetijstvom oz. gozdarstvom povezana dejavnost, ki se opravlja na kmetiji in omogoča kmetiji boljšo rabo njenih proizvodnih zmogljivosti ter delovne sile družinskih članov (za družinske člane se štejejo vsi člani družine, ki prebivajo in delajo na kmetiji in niso najeta delovna sila). Za družinske člane se štejejo vsi člani, starejši od 15 let, ki prebivajo in delajo na kmetiji in niso najeta delovna sila. Pod dopolnilno dejavnost na kmetiji gre razumeti različne dejavnosti - od predelovanja kmetijskih pridelkov do turizma. Vrste dopolnilnih dejavnosti, ki jih določa Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Ur. l. RS, 61/05), so naslednje: 1. predelava kmetijskih pridelkov, medu in čebeljih izdelkov, zelišč, gozdnih sadežev, gob in gozdnih sortimentov; 2. prodaja: - kmetijskih pridelkov z drugih kmetij in izdelkov, ki jih druga kmetija proizvaja v skladu s predpisi o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, - drugje proizvedenih izdelkov iz lastnih surovin; 3. turizem na kmetiji: - gostinska dejavnost, - negostinska dejavnost; 4. dejavnost, povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitve oziroma izdelki (npr. oglarstvo, tradicionalno krov-stvo s slamo, skodlami in skriljem, peka v kmečki peči, izdelava drobnih galanterijskih izdelkov iz lesa, zbirke, izdelava podkev, podkovno kovaštvo, tradicionalni izdelki iz zelišč in dišavnic); 5. pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov; 6. storitve s kmetijsko in gozdar- sko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le-teh v najem; 7. izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji; 8. zbiranje in kompostiranje organskih snovi; 9. ribogojstvo in predelava sladkovodnih rib; 10. aranžiranje ter izdelava vencev, šopkov ipd. iz lastnega cvetja in drugih okrasnih rastlin. Pogoj za registracijo dopolnilne dejavnosti na kmetiji je aktivno izvajanje kmetijske oz. gozdarske dejavnosti. Kmetija, na kateri se izvaja dopolnilna dejavnost, mora imeti v lasti vsaj 1 ha primerljivih kmetijskih površin ali v najemu 5 ha primerljivih kmetijskih površin. Dopolnilna dejavnost na kmetiji se lahko izvaja na sedežu kmetije oz. na zemljiščih in v poslopjih, ki pripadajo kmetiji (skladno z vpisom v register kmetijskih gospodarstev). Za en hektar primerljivih površin se, po podatkih iz zemljiškega katastra, štejejo: - 1 ha njiv, - 2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih sadovnjakov, - 4 ha pašnikov, - 0,25 ha plantažnih sadovnjakov ali vinogradov oziroma hmeljišč, - 0,2 ha vrtov, vključno z zavarovanimi prostori pri pridelavi vrtnin, - 8 ha gozdov, - 5 ha gozdnih plantaž ali - 6 ha barjanskih travnikov oziroma drugih površin. Obseg (ene ali več) dopolnilne dejavnosti na kmetiji je omejen z: - letnim dohodkom iz dopolnilne dejavnosti na člana kmetije, ki ne sme presegati 1,5 povprečne letne plače na zaposleno ali zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu, v območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost ne sme presegati 3 povprečne letne plače na zaposleno ali zaposlenega v Republiki Sloveniji (povprečna plača na zaposlenega v RS v letu 2008 je znašala 16.697,00 EUR bruto oz. 10.798,00 neto), - omejitvami fizičnih obsegov (maksimalne količine predelanih kmetijskih pridelkov, kapacitete nočitev, število sedežev ...). V Uredbi o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 61/05) so jasno zajete dejavnosti, ki se štejejo med dopolnilne dejavnosti na kmetiji, vključno s pogoji za opravljanje le teh z omejitvami po obsegu za posamezno dopolnilno dejavnost. Postopki pridobitve dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji 1. Registracija dopolnilne dejav- nosti (z namenom davčnih olajšav ob pričetku pridobivanja investicijskih sredstev na Javnih razpisih ARSKTRP) - predpisan obrazec je Vloga za registracijo dopolnilne dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 79/05). Obrazci so na volji na spletni strani MKGP, kamor jih tudi pošljete. Dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji - vlogo oddate na pristojni Upravni enoti na predpisanem obrazcu Vloga za opravljanje dopolnilne dejavnosti kmetiji (Uradni list RS, št. 83/05). Po končanem postopku pristojna upravna enota izda pravnomočno odločbo o opravljanju dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Sledi registracija na DURS in AJPES. Usposobljenost nosilca dopolnilne dejavnosti je opisana v Pravilniku o usposobljenosti za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Ur. list RS, 17/04 z dopolnitvami). Splošno velja, da je nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji usposobljen za opravljanje posamezne vrste dopolnilne dejavnosti, če: 1. ima najmanjsrednjo poklicno izobrazbo ustrezne smeri ali 2. ima potrdilo o usposobljenosti. Za opravljanje posamezne vrste dopolnilne dejavnosti na kmetiji, za katero ni predpisana usposobljenost, mora nosilec izpolnjevati pogoje ustrezne usposobljenosti za kmetijsko dejavnost v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo. Za posamezne vrste dopolnilnih dejavnosti je natančneje predpisana vrsta izobrazbe. Dopolnilno dejavnost na kmetiji je potrebno na kmetijskem gospodarstvu pravilno načrtovati; od oblikovanja poslovne ideje do raziskave trga, ocene tržnih vrednosti ter investicijo pravilno ovrednotiti. Ker ima občina Ig številna kmetijska gospodarstva želimo opogumiti njihove nosilce ali člane njihovega gospodinjstva, da v vizijo razvoja vključijo/ te dopolnilno dejavnost, ki vam je najbližja. Podatke povzela: Andreja Zdravje, občinska uprava ■ J» Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Sprejemna pisarna 28-02-300 Faks 28-02-322 Župan J. Cimperman 28-02-302 Direktor uprave 28-02-304 Računovodstvo 28-02-306 Komunalne dejavnosti 28-02-312 Komunalne dejavnosti 28-02-316 Družbene dejavnosti 28-02-310 Kmetijske dejavnosti in požarno varstvo 28-02-324 Gospodarske dejavnosti 28-02-308 Turizem 28-02-318 Urbanistična služba 28-02-316 Režijski obrat 28-02-314 Inšpektor 360-16-24 22 www.obcina-ig.si Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano POZIVA NOSILCE KMETIJSKIH GOSPODARSTEV k vpisu namestnika nosilca in gospodinjstev na kmetiji v register kmetijskih gospodarstev Ministrstvo poziva nosilce kmetij, da najpozneje do 30. septembra 2009 v register kmetijskih gospodarstev posredujejo podatke o svojem namestniku in gospodinjstvih, katerih en ali več članov se na kmetiji ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Podatke posredujete na obrazcu Podatki o namestniku nosilca in gospodinjstvih na kmetiji, ki je skupaj z navodili za izpolnjevanje objavljen na spletni strani http://rkg.gov.si/GERK/ in je dostopen tudi na upravnih enotah ter na enotah kmetijsko svetovalne službe. Izpolnjeni obrazec s podpisom nosilca in njegovega namestnika pošljite na pristojno upravno enoto. Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08) na novo določa kmetijo kot obliko kmetijskega gospodarstva, na katerem se eno ali več gospodinjstev ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Na eni kmetiji je lahko vpisanih več gospodinjstev (ne glede na naslov gospodinjstva), posamezno gospodinjstvo pa je lahko vpisano le na eni kmetiji. Člani kmetije so člani vseh gospodinjstev na kmetiji, ki so starejši od 15 let. Podatki o članih kmetije se v register kmetijskih gospodarstev prenesejo iz evidence gospodinjstev, v katero posamezniki sporočajo podatke o gospodinjstvih na podlagi predpisov o prijavi stalnega prebivališča. Vsaka selitev v ali iz gospodinjstva pomeni spremembo podatkov v evidenci gospodinjstev in s tem hkrati tudi spremembo podatkov o članih kmetije v registru kmetijskih gospodarstev. Člani kmetije, ki so lastniki oziroma solastniki kmetije, določijo nosilca in njegovega namestnika. Če na kmetiji razen nosilca ni drugih članov kmetije, starejših od 18 let, namestnika nosilca ni treba določiti. Namestnik prevzame pravice in obveznosti nosilca kmetijskega gospodarstva, ko nosilca ni več ali ko nosilec postane začasno ali trajno opravilno nesposoben. Podatkov o namestniku nosilca ni treba posredovati samostojnim podjetnikom posameznikom, pravnim osebam ter kmetijskim gospodarstvom, ki imajo v uporabi planine in skupne pašnike. VODOVODNE INSTALACIJE Smiljan IGLIC s.p. GSM: 041 614142 Izvedba in montaža vodovodnih priključkov, sekundarni cevovodi, menjava cevi, ureditev vodomernih mest. Smiljan IGLIC Vodmatska 34 1000 Ljubljana www.obcina-ig.si 23 Ižanski šahisti na klubskem ekipnem državnem prvenstvu do 20 let osvojili bronasto kolajno Ižanski šahisti so v državni mladinski ligi na ekipnem klubskem državnem prvenstvu do 20 let v Novi Gorici nastopili prvič in osvojili bronasto kolajno za leto 2009. Ižanski kadeti so kar trikrat zapored osvojili naslov državnih prvakov in en naslov viceprva- kov. Tokrat se je naša mlada ekipa pomerila v konkurenci mladincev starih do 20 let. Nastop naših mladih šahistov med najelitnejšimi slovenskimi šahovskimi klubi z dolgoletno tradicijo je pomenil tudi potrditev ŠK Ig v slovenskem šahovskem prostoru. Ekipno mladinsko državno prvenstvo se je odvijalo v Dijaškem domu v Novi Gorici v času od 22. do 27. avgusta 2009. Organizatorka državne- Rezultati ekipnega klubskega mladinskega državnega prvenstva do 20 let Državna mladinska liga 2009; Nova Gorica, 22.-27. 8. 2009 Mesto Šahovski klub MT T MTB 1. ŠD Domžale 16 24.5 155.5 2. ŽŠK Maribor 15 23.5 156.5 3. ŠK Ig 12 21.5 158.5 4. ŠD Krka Novo mesto 9 18.5 161.5 5. ŠK Nova Gorica 8 18.5 161.5 6. ŠK Komenda 9 18.0 162.0 7. ŠD Radenska Pomgrad 8 17.0 163.0 8. ŠK Triglav Krško 7 14.5 165.5 9. ŠK Milan Majcen Sevnica 4 12.0 168.0 10. ŠD Hidria AET Tolmin 2 12.0 168.0 Sodnik: Matjaž Lovišček, FA; Tempo: 90 min./40 potez + 15 min. + 30 sek./potezo Tabela rezultatov posameznih kol ''bronaste'' ekipe ŠK Ig ga prvenstva je bila Šahovska zveza Slovenije, tehnični izvajalec pa Šahovski klub Nova Gorica. Ižanski šahisti so se pomerili z najboljšimi mladinci desetih šahovskih klubov iz naslednjih krajev: Novo mesto, Domžale, Komenda, Maribor, Murska Sobota, Krško, Sevnica, Tolmin in Nova Gorica. Našteti šahovski klubi imajo veliko zaledje potencialnih mladih šahistov, zato je bilo tekmovati med njimi pravi izziv. Ekipo ŠK Ig so sestavljali 16-letni mojstrski kandidat Samo Rožič in trije šahovski prvokategorni-ki: 15-letni Tim Janželj, 14-letni Domen Hiti in 18-letni Jan Župec. Na prvi deski je igral Samo. Na četrti deski je igral Jan, ki je bil kot najstarejši kapetan ekipe. Na drugi in tretji deski sta igrala Tim in Domen. Dve najslabše uvrščeni moštvi iz tega tekmovanja izpadeta. Naslednje leto tako v tem tekmovanju ne bosta nastopili ekipi Sevnice in Tolmina. Naslednje leto se osmim najboljšim moštvom priključita dve najbolje uvršče- ni moštvi iz predtekmo-vanj. Glavni cilj nastopa na tem državnem prvenstvu je bil ostati v družbi najboljših šahovskih klubov tudi naslednje leto. Če bi osvojili medaljo, bi bil velik uspeh. Potrebno je povedati, da posamezne partije trajajo tudi štiri ali celo pet ur. Praviloma se igrata dve koli na dan. Potrebno je torej imeti tudi zelo dobro psihofizično kondicijo, da se zdrži večdnevni turnir v polni formi do konca. V prvem kolu so Ižanci premagali domačine iz Nove Gorice. Naslednji dan sta sledila dopoldanski in popoldanski dvoboj. V dopoldanskem kolu so naši izgubili s favoriziranimi in starejšimi mladinci iz Maribora. Jan Župec je turnir slabo začel, ostali naši pa so igrali v skladu s pričakovanji. V popoldanskem kolu so naši premagali ekipo Novega mesta. Po napornem dnevu sta naslednji dan zopet sledili dve koli. Najprej so naši izgubili s Komendo, nato N Team/Name Tit. FIDE Rtg. Nat. Rtg. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Mt. Score W-We 3. ŠK Ig 1896.5 w 5 2.5 b 2 1 w 4 2.5 w 6 1.5 b 1 1.5 w 10 3.5 b 9 3 w 7 3.5 b 8 2.5 12 21.5 158.5 3.1 Rožič, Samo MK 1999 1963 = 5. 1 - 2. 1 = 4. 1 = 6. 1 - 1. 1 = 10. 1 = 9. 1 = 7. 1 = 8. 1 3.5/9 -0.73 3.2 Janželj, Tim I 1934 1822 + 5. 2 = 2. 2 - 4. 2 + 6. 2 = 1. 2 + 10. 2 = 9. 2 + 7. 2 + 8. 2 6.5/9 1.82 3.3 Hiti, Domen I 1865 1897 + 5. 3 = 2. 3 + 4. 3 - 6. 3 - 1. 3 + 10. 4 + 9. 3 + 7. 3 + 8. 3 6.5/9 -0.34 3.4 Župec, Jan I 1976 1904 - 5. 5 - 2. 4 + 4. 4 - 6. 5 + 1. 4 + 10. 5 + 9. 4 + 7. 4 - 8. 4 5.0/9 -2.65 24 www.obcina-ig.si 2. mesto ekipa ŽŠK Maribor; 1. mesto ekipa ŠD Domžale; 3. mesto ekipa ŠK Ig: Samo, Tim, Domen in Jan pa še s favoriziranimi Domžalčani. Toda sledili so odločilni dvoboji. V šestem kolu so naši prepričljivo premagali igralce iz Tolmina. Predzadnji dan je bil zopet zelo naporen. Dopoldan so naši odločno premagali šahiste iz Sevnice. Sledil je popoldanski dvoboj, ki je odločal za medalje. V zelo vročem in soparnem vremenu so se naši šahisti kar pet ur borili za prevlado na šahovskih poljih. Igrali so do poznega večera in kar s tri in pol proti pol točke premagali šahiste iz Murske Sobote. Nasmihala se je bronasta medalja. Toda naslednji dan je sledilo še zadnje kolo. Naši so v odločilnem dvoboju igrali s šahisti iz Krškega. Zmaga nad šahisti iz Krškega je za ižanske šahiste pomenila osvojitev bronaste kolajne. Samo, Tim, Domen in Jan so s prednostjo kar treh točk pred četrtouvrščenim Novim mestom zasluženo stali na zmagovalnem odru. Janu na tem turnirju ni šlo najbolje, toda za uspeh je pomembna celotna ekipa. Samo je imel na prvi deski najtežje delo, saj je igral z vsemi najboljšimi slovenskimi mladinci. Dobro je igral Domen, še boljše pa Tim, ki je na drugi deski igral nad svojimi zmogljivostmi, kar izkazujejo ratinške točke. Očitno je Timu koristil reden individualni trening. Za naslednje leto smo si postavili še višji cilj: osvojitev naslova mladinskih državnih prvakov do 20 let! Naši šahisti so imeli pred poletjem priprave na evropsko prven- stvo v Medgeneracijskem centru na Igu. Pod vodstvom mojstrskega kandidata Adrijana Rožiča so nadgrajevali znanje na t. i. šahovski akademiji ŠK Ig. Akademije so se udeležili tudi mlajši šahisti in tudi mednarodna mojstrica Vesna Rožič. Tudi med poletnimi počitnicami naši šahisti niso počivali. Samo, Domen, Jan in Tim so na močnih turnirjih, tudi mednarodnih, nabirali dragocene izkušnje za mladinsko evropsko prvenstvo. Med poletnimi počitnicami so se naši šahisti udeležili naslednjih tekmovanj: Mednarodni članski šahovski turnir »PULA OPEN 2009«; Pula, 27. junij-4. julij 2009 Na močnem mednarodnem članskem turnirju je nastopilo nekaj manj kot 300 šahistov iz 24 držav. Nastopilo je tudi 10 velemojstrov in 20 mednarodnih mojstrov. Samo Rožič in Jan Župec sta v kategoriji do 18 let osvojila 4. in 5. mesto. Mlajša Domen Hiti in Tim Janželj pa 8. in 9. mesto. Turnir je bil odličen trening za mladinsko evropsko prvenstvo. Kvalifikacije za člansko državno prvenstvo 2009; Otočec, 7.-12. julij 2009 Jan, Domen, Tim in Samo so se pomerili v članski konkurenci. Nastopilo je 62 igralcev. Samo je bil 35. in je igral nekoliko pod pričakovanji. Tim je dosegel 29., Domen pa 21. mesto. Oba sta igrala zelo dobro. Jan je igral odlično. V članski konkurenci je dosegel neverjetno 11. mesto in tako prehitel kar 15 mojstrskih kandidatov. Turnir ob 60-letnici Šahovskega društva Piran; Lucija, 26. julij-1. avgust 2009 Tim Janželj se je udeležil turnirja v počasnem šahu. Turnirja se je udeležilo malo tekmovalcev, toda Tim je igral v konkurenci mojstrskih kandidatov, igral pa je tudi mednarodni mojster. V konkurenci do 15 let je bil Tim najboljši. Mednarodni članski turnir »PTUJ OPEN 2009«; Spuhlja pri Ptuju, 2.-9. avgust 2009 Nastopilo je 64 šahistov iz Hrvaške, Slovenije, Srbije, Makedonijein Ukrajine.Tekmovalo je tudi več mednarodnih in FIDE mojstrov. Samo Rožič je bil v kategoriji do 18 let šesti, Jan Župec pa deseti. Turnir je bil zelo naporen, saj smo se vsak dan vozili z Iga na Ptuj in se v poznih večernih urah vračali domov. Hitropotezno državno prvenstvo članov; Šentjur, 29. avgust 2009 Samo 3 dni po mladinskem državnem prvenstvu v Novi Gorici in komaj en dan pred evropskim prvenstvom so se Jan, Samo in Domen skupajz Adrijanom Rožičem udeležili naslednjega državnega prvenstva. Tekmovalo je 23 članskih ekip iz najboljših slovenskih šahovskih klubov. Člansko ekipo ŠK Ig so zastopali po deskah: Jan Župec, mojstrska kandidata Samo in Adrijan Rožič ter Domen Hiti. Breme prve deske je prevzel Jan. Vsi trije mladinci so se odlično znašli v članski konkurenci. Mlada ekipa ŠK Ig je prijetno presenetila in osvojila odlično 8. mesto. Samo in Jan sta se udeležila še posamičnega članskega hitropoteznega državnega prvenstva. Med več kot 100 slovenskih hitropoteznih šahistov sta osvojila več kot odlično 8. in 9. mesto. Prehitela sta več kot 30 mojstrskih kandidatov in celo mednarodne mojstre. Posamično mladinsko evropsko prvenstvo; Fermo - Italija, 30. 8.-10. 9. 2009 Trije šahisti iz Šahovskega kluba Ig: Samo Rožič, Domen Hiti in Jan Župec se bodo udeležili posamičnega mladinskega evropskega prvenstva v Italiji. Evropsko prvenstvo bo potekalo 11 dni, in sicer od 30. avgusta do 10. septembra 2009. Že uvrstitev na tako močno tekmovanje pomeni velik dosežek. Na tem mladinskem evropskem prvenstvu bodo tekmovali šahisti iz rekordnih 47 držav. Med šestnajstimi slovenskimi udeleženci evropskega prvenstva imamo Ižanci kar tri šahiste. Mladinci iz cele Evrope nastopajo v kategorijah do 10, 12, 14, 16 in 18 let. Domen bo nastopil v konkurenci do 14 let, Samo do 16 let, Jan pa do 18 let. Prepričani smo, da se bodo ižanski šahisti na evropskem prvenstvu borili po svojih najboljših močeh in bodo dostojno zastopali občino Ig in Slovenijo. Ižance izjemno spoštujejo povsod, kamor pridejo, sajso trn v peti tako mlajšim kot tudi starejšim šahistom. V osrednje slovenski članski super ligi je eden izmed uveljavljenih odraslih šahi-stov rekel: »Kdo je tem mladim ižanskim šahistom dovolil igrati šah, zakaj ne bi raje brcali žogo in nas ne bi premagovali!« Očitno občina Ig postaja prepoznavna tudi po dobrih šahistih. Več o šahovskih tekmovanjih je objavljeno na spletni strani Šahovske zveze Slovenije: http:// www.sah-zveza.si/. Vse o mladinskem evropskem prvenstvu pa si lahko ogledate na: http://www. euroyouth2009.com/. Franc Župec, podpredsednik Šahovskega kluba Ig www.obcina-ig.si 25 t šport MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • september 2 00 9 Kristjan Grünfeld, uspešen atlet iz Selnika Kristjan Grunfeld je februarja dopolnil trinajst let, je osnovnošolec in zelo uspešen atlet. Z družino stanuje v Selniku. Iz novic v Mostiščarju smo izvedeli, da že v rani mladosti dosega zelo dobre rezultate. V nadaljevanju lahko preberete, kdo je ta uspešni mladenič. Pot do uspeha je vedno povezana z napornimi začetki. Kakšni so tvoji začetki in kdo te je navdušil za ta šport? Z atletiko sem se začel ukvarjati čisto po naključju. Če sem iskren, bolj iz radovednosti, kajti sam sem bil bolj navdušen nad nogometom, ki sem ga treniral v KBM Ig. Moj brat Jaka je v istem času obiskoval atletsko šolo teka na Škofljici. Nekajkrat sem se jim pridružil na treningih in ugotovil, da mi je všeč. Sledila je prva tekma, kjer sem vse presenetil. Nekaj časa sem treniral tako nogomet kot atletiko, vendar je bila obremenitev prevelika. Težko se je bilo odločiti, s katerim športom naj nadaljujem. Tehtnica se je prevesila na atletiko in danes vem, da sem se pravilno odločil. Kje treniraš, kako potekajo treningi in kdo je tvoj trener? Že peto leto sem član atletskega kluba Špela iz Grosupljega. Moji treningi potekajo štirikrat tedensko po uro in pol na atletskem stadionu Grosuplje, v zimskih mesecih pa v Osnovni šoli Škofljica. Moja trenerka je gospa Špela Dizdarevič, ki je tudi lastnica kluba. Naš klub šteje veliko članov in je sestavljen iz tekmovalne atletike, telovadbe za predšolske in šolske otroke ter rekreacije za naše starše. Tekmovanj v teku je več vrst. V katerih kategorijah tekmuješ? Pravzaprav tekmujem v vseh disciplinah. Tako v tekaških kot v vseh ostalih, kot sta skok v daljino in suvanje krogle. Odvisno od tega, kakšna vrsta tekme je razpisana. Kadar imam mnogoboj, tekmujem v štirih disciplinah, pri tekih pa so tekaške discipline zelo različne. Od šprinterskih, srednje-progaških do dolgoprogaških tekov. Meni osebno najbolj ležijo teki na srednje proge, tako da največ treningov in tekmovanj namenjam tej disciplini. Trenutno v moji kategoriji tečemo 1000 oziroma 3000 metrov. Preizkusil sem tudi 2000 m z zaprekami in komaj čakam, da bom lahko tekmoval v tej disciplini. Iz novic v Mostiščarju smo izvedeli, da si zelo uspešen mlad športnik. Kakšni so tvoji dosežki? Dosežkov je bilo res veliko, tako da še sam težko verjamem. Ker si največ izkušenj nabereš ravno na tekmah, se jih udeležim kolikor se le da. Tako na primer tečem tudi v članski kategoriji, kjer so moji nasprotniki kar precej starejši od mene in me včasih na startu debelo gledajo. Vendar pa na takih tekmah vedno tečem na čas in ne na končno uvrstitev. Tako dobim najboljšo povratno informacijo, v kakšni formi sem. In to mi najbolj pomaga, da znam tudi na tekmi sam oceniti, kako doseči najboljši možni čas. Mislim seveda, kadar tekmujem v svoji kategoriji. Letos sem postal kar nekajkratni državni prvak v tekih na 1000 m, zmagal sem na vseh šolskih državnih tekmovanjih v krosu, zmagal na finalnem šolskem tekmovanju v Novi Gorici, kjer je tekmovalo petsto mojih sovrstnikov iz 272 slovenskih šol, postavil nov državni rekord v teku na 3000 metrov in še bi lahko našteval. Ali te treniranje kdaj omejuje pri šolskih obveznostih, prostem času ... ? Zaenkrat še kar uspešno usklajujem šolo in šport. Imam status športnika, kar mi omogoča, da se za ustna spraševanja dogovarjam z učitelji. Včasih se zgodi, da se moram odpovedati kakšnim počitnicam, druženju s prijatelji, vendar sem se že navadil, da ne delam prevelikih načrtov. V lanskem šolskem letu si se udeležil različnih tekmovanj, kjer si dosegel izjemne rezultate. Kako se pripravljaš na tekmovanja, na katerih si bil tako uspešen? Pred vsako tekmo imam točno določene treninge, ki so sestavljeni iz kondicije, tehnike in hitrosti. Dostikrat se zgodi, da opravim dodatne treninge tudi doma, ne glede na vremenske razmere. Skratka, v vsako tekmo vložim maksimalen trud. Pomembno je tudi to, da sem se znebil treme in nervoze pred startom. Kako sam gledaš na osvojene medalje in priznanja? Na katere dosežke si najbolj ponosen? Vsaka medalja ima svoj pomen in vse mi veliko pomenijo. To mi je tudi priznanje, da dobro delam in napredujem. Najbolj ponosen sem na lansko zmago na Ljubljanskem maratonu. Pa seveda na priznanje Osnovne šole Ig za zmago na šolskem tekmovanju. V vseh teh letih se je nabralo že toliko medalj, pokalov in priznanj, prav na vsako pa me vežejo lepi spomini. Vsak ima vzornika. Po kom se zgleduješ sam? Mojveliki vzornik je svetovni prvak Kenenisa Bekele, etiopij-ski tekač na dolge proge. Redno spremljam vse njegove nastope in moja velika želja je, da bi ga lahko videl v živo. Kaj priporočaš mladim športnikom, ki začenjajo svojo športno pot? Predvsem vztrajnost in voljo. Če imate to dvoje, ste že na pol poti do uspeha. V športu pridejo vzponi in padci in velikokrat sem že doživel, da so ljudje zaradi neuspeha obupali. Uspeh zahteva en odstotek talenta in devetinde-vetdeset odstotkov treninga. Tudi meni se vedno vse ne izide tako, kot bi si želel. Kljub obveznostim, ki so povezane z atletiko, najdeš čas zase. Kako ga preživljaš? Kadar imam kakšno urico časa, ga preživim pred računalnikom. Sem tudi velik ljubitelj ptičjih pajkov in kač, tako da se v prostem Kristjan je uspešen tudi na šolskih tekmovanjih Najboljši z medaljami Uspešen atlet času posvečam tudi temu. Pa seveda kakšna igra nogometa z bratoma. Kakšno vlogo imajo na tvoji športni poti starši? Brez njihove podpore ne bi šlo. Na začetku je bilo kar težko uskladiti vsa družinska opravila, sedaj pa smo že dobro utečena ekipa. Sedaj, ko že vsi trije treniramo, pred kratkim se nam je pridružil še bratec Domen, si tudi mami vzame čas za kakšno kavico, medtem ko nas čaka. Ker smo zelo športna družina, se vedno vseh tekem udeležimo skupaj. Ker so tekme večinoma med vikendi, jih na tak način preživimo skupaj. Oči poskrbi, da je vse pofotografirano, mami pa je najbolj glasna navi-jačica. Tudi tvoj brat Jaka je uspešen športnik. Si ga ti navdušil za tek? Kakšni so njegovi dosežki? Moj brat Jaka se že šesto leto ukvarja z atletiko. Po zaslugi njegove takratne učiteljice gospe Jadranke Zupan, ki je staršema svetovala, naj ga vpišeta v atletiko, je Jaka začel trenirati in danes se lahko pohvali z nekaj odličnimi rezultati. Je odličen šprinter in državni prvak v suvanju krogle, podprvak v skoku v daljino in še bi lahko našteval. Kakšne so tvoje sanje in kje se vidiš v bližnji prihodnosti? Moje sanje so seveda nastop na olimpijskih igrah, vendar je do tja še dolga pot. V bližnji prihodnosti pa ciljam v vrh slovenske oziroma evropske atletike. Če mi bo uspelo, bo pokazal čas. Kristjanu in njegovima bratoma želimo v prihodnosti še veliko dobrih rezultatov v atletiki. Po intervjuju smo izvedeli še eno pomembno novico. V soboto, 5. septembra, je Kristjan v Domžalah na atletskem pokalu za mlajše mladince popravil državni rekord, in sicer s časom 9.44.23. Doseženi rekord je zelo dober čas glede na to, da je daleč za sabo pustil tudi tri leta starejšo konkurenco. ČESTITAMO! Vprašanja je Kristjanu zastavila Katja Ivanuš Urnik zasedenosti športne dvorane za šolsko leto 2009/2010 PONEDELJEK/ URA 1/3, 2/3, CELA DVORANA (CD) DRUŠTVO, VRSTA VADBE 15.30-16.30 CD ŠD MOKERC - MINI rokomet 16.30-17.30 CD ŠD MOKERC - ML. DEČKI, rokomet 17.30-18.30 CD ŠD MOKERC - ST. DEČKI, rokomet 18.30-20.00 CD ŠD MOKERC - MLADINCI, KADETI, rokomet 20.00-21.30 CD ŠD MOKERC - ČLANI/MLADINCI,rokomet 21.30-23.00 1/3 ŠD KBM - OBČANI, odbojka, KBM -MLADINKE,odbojka, ŠD MOKERC - VETERANI, STARŠI, rokomet TOREK/URA 1/3, 2/3, CELA DVORANA (CD) DRUŠTVO, VRSTA VADBE 15.30-16.30 16.30-17.30 17.30-18.30 2/3,1/3 ŽUPNIJA IG - rekreacija, OŠ Ig - podružnice, rekreacija 18.30-20.00 CD ŠD KBM - dvoranski nogomet 20.00-21.30 1/3,1/3, 1/3 ŠD KBM - OBČANI, odbojka, ŠD ZAPOTOK, odbojka ,KIG - rekreacija 21.30-23.00 1/3,1/3,1/3 ŠD KBM - košarka, ŠD KBM - MLADINCI, odbojka, ŠD KBM - m. nogomet SREDA/URA 1/3, 2/3, CELA DVORANA (CD) DRUŠTVO, VRSTA VADBE 15.30-16.30 CD ŠD MOKERC - MINI rokomet 16.30-17.30 CD ŠD MOKERC - ML. DEČKI, rokomet 17.30-18.30 CD ŠD MOKERC - ST. DEČKI, rokomet 18.30-20.00 CD ŠD MOKERC - MLADINCI, KADETI, rokomet 20.00-21.30 CD ŠD MOKERC - ČLANI, rokomet 21.30-23.00 CD ŠD ZAPOTOK - dv. nogomet, rekreacija ČETRTEK/URA 1/3, 2/3, CELA DVORANA (CD) DRUŠTVO, VRSTA VADBE 15.30-16.30 CD OŠ IG - futsal (1.-2. razred) 16.30-17.30 CD OŠ IG - futsal (3.-5. razred) 17.30-18.30 CD OŠ IG - futsal (4.-9.razred, dekleta) 18.30-20.00 CD OŠ IG - futsal (6.-9. razred, dečki) 20.00-21.30 1/3,1/3,1/3 ŠD KBM - STAREJŠI, odbojka, KBM -MLADINKE, odbojka , ŠD MOKERC - ČLANI, rokomet 21.30-23.00 CD ŠD KBM - dvoranski nogomet, PETEK/URA 1/3, 2/3, CELA DVORANA (CD) DRUŠTVO, VRSTA VADBE 15.30-16.30 CD ŠD MOKERC - MINI rokomet 16.30-17.30 CD ŠD MOKERC - ML. DEČKI, rokomet 17.30-18.30 CD ŠD MOKERC - ST. DEČKI, rokomet 18.30-20.00 CD ŠD MOKERC - MLADINCI, KADETI, rokomet 20.00-21.30 CD ŠD MOKERC - ČLANI/MLADINCI, rokomet 21.30-23.00 1/3,1/3,1/3 ŠD KBM - m. nogomet, ŠD KBM - MLADINCI, odbojka, ŠD KBM - košarka SOBOTA/URA 1/3, 2/3, CELA DVORANA (CD) DRUŠTVO, VRSTA VADBE 9.30-11.30 CD ŠD MOKERC - MINI rokomet TEKME, PRIREDITVE NEDELJA/URA 1/3, 2/3, CELA DVORANA (CD) DRUŠTVO, VRSTA VADBE TEKME, PRIREDITVE www.obcina-ig.si 27 Zemeljski plin - prijazna energija v vašem domu 2. del Iščete informacije, kje in kako se priključiti na omrežje zemeljskega plina v vaši občini, in potrebujete pri tem pomoč? Potem je omenjeni članek kot nalašč za vas. Kako priti do oskrbe z zemeljskim plinom? Postopek priključitve na omrežje zemeljskega plina je preprost. Dodatno vam priključitev še olajša in poceni organizirana izgradnja priključnih plinovodov, ki jo organizira Energetika Ljubljana na območju gradnje glavnega plinovodnega omrežja. V nadaljevanju vam predstavljamo potek in faze potrebnih aktivnosti vse do uporabe zemeljskega plina. Korak 1: Izgradnja priključnega plinovoda v okviru organizirane gradnje Prvi korak postopka priključevanja je izgradnja priključnega plinovoda, ki poteka od glavnega plinovoda do objekta in se konča z vgradnjo glavne zaporne pipe na objektu. Pred pričetkom gradnje plinovodnega omrežja na novih območjih boste lastniki stanovanjskih in poslovnih stavb na območju načrtovane gradnje prejeli prijavnico za organizirano gradnjo priključnih plinovodov. V kolikor se boste odločili za izgradnjo priključnega plinovoda hkrati z glavnim omrežjem, vam predlagamo, da kar hitro izpolnite prijavnico in jo čimprej pošljete na sedež podjetja. Po vaši prijavi vas bo obiskal predstavnik podjetja in vas seznanil s potekom. Svetujemo vam, da izkoristite priložnosti in prednosti organizirane gradnje priključnega plinovoda sočasno z izgradnjo glavnega plinovoda, saj to pomeni hitrejšo in cenovno ugodnejšo izgradnjo priključnega plinovoda, kot če bi priključni plinovod gradili kasneje, v lastni režiji. Ob organizirani gradnji Energetika Ljubljana priskrbi vso potrebno dokumentacijo, poskrbi za zaporo ceste, izvede gradbena dela na javnem zemljišču ter položi cevi, vključno s požarno pipo na vašem objektu. Večji interes občanov oz. večje število prijav za izgradnjo priključnega plinovoda na posameznem območju znižuje povprečno ceno priključnega plinovoda, ki običajno ne presega 600 € na objekt. Odločitev za izgradnjo priključnega plinovoda v okviru organizirane gradnje vam bo prihranila čas in denar. Pomembno je, da ste seznanjeni, da vas poslana prijavnica ne stane nič in da vas ne zavezuje h gradnji. Končno odločitev o gradnji priključka lahko sprejmete, ko vam tik pred izgradnjo pošljemo končno ponudbo v obliki pogodbe za izgradnjo priključnega plinovoda. Kdaj je čas za drugi korak, se boste odločili sami. Verjamemo, da če boste sledili zgornjim razlagam, ne boste pretirano razmišljali o izvedbi priključnega plinovoda. Običajno se lastniki stavb odločijo za izgradnjo priključnega plinovoda v času gradnje glavnega omrežja in si zagotovijo alternativni energetski vir za takojšnjo ali kasnejšo oskrbo z zemeljskim plinom. Korak 2: Pridobitev soglasja k priključitvi Z naslednjimi koraki je potrebno plin pripeljati do trošil v objektu, to je do peči, štedilnika ali naprav druge tehnološke rabe. V drugem koraku je potrebno pridobiti projektno dokumentacijo notranje plinske napeljave. Projektanta za izdelavo projekta notranje plinske napeljave lahko izberete sami, mi vam lahko svetujemo pri izbiri. Ta projekt je osnova za izdajo soglasja za priključitev s strani Energetike Ljubljana ter pridobivanje ponudb za izdelavo notranje plinske napeljave, ki zajema razvod cevi, montažo peči, ureditev dimniških tuljav in drugo. Korak 3: Gradnja notranje plinske napeljave Po pridobljenem soglasju s strani Energetike Ljubljana sledi izvedba notranje plinske napeljave, katere gradnjo zaupate z vaše strani izbranemu izvajalcu. Izvedba mora biti izvedena po projektni dokumentaciji, izvedbena dela nadzira Energetika Ljubljana. Korak 4: Priklop na omrežje Po izvedenih napravah notranje plinske instalacije v tretjem koraku Energetika Ljubljana po naročilu vašega izvajalca opravi preizkus notranje plinske napeljave, name- sti plinomer in regulator tlaka ter opravi končni priklop. Celoten postopek se zaključi s podpisom Pogodbe o oskrbi z zemeljskim plinom, v kolikor se odločite za dobavo plina s strani Energetike Ljubljana. Skladno s pravili odprtega trga obstaja tudi možnost, da sklenete Pogodbo o dobavi plina z drugim dobaviteljem in na njeni osnovi še Pogodbo za dostop do distribucijskega omrežja z Energetiko Ljubljana v vlogi sistemskega operaterja distribucijskega omrežja. Seveda si želimo, da boste vsi novi odjemalci pogodbeni odnos v celoti sklenili z Energetiko Ljubljana, ki vam bo v okviru Pogodbe o oskrbi zagotovila dobavo plina po ugodni konkurenčni ceni kot dostop do distribucijskega omrežja. Energetika Ljubljana ima dolgoletne izkušnje na področju oskrbe s plinom. Smo največji distribucijski sistem v Sloveniji. Oskrbujemo odjemalce preko omrežja zemeljskega plina, ki je dolgo že 580 km. Strokovnjaki tako s tehnično-inve-sticijskega kot tržnega področja vam bodo vedno nudili kvalitetne storitve. Ponujamo tudi finančne mehanizme, s katerimi olajšamo investicijske stroške, saj se zavedamo, da v teh časih odločitev v preureditev ogrevalnih sistemov ni enostavna. Če imate stare ogrevalne naprave, če preurejate objekte ali ogrevalne instalacije, če želite sprostiti prostore obstoječih kotlovnic in pridobiti prostor, če si želite zgolj dodatnih informacij, potem NE OKLEVAJTE -POKLIČITE NAS. Za lažje odločitve, dodatna vprašanja, nasvete, informacije, strokovno svetovanje in ugodna posojila v zvezi z ureditvijo vašega sistema za ogrevanje ali kuho smo za vas dosegljivi: - osebno na Verovškovi ulici 62 v Ljubljani, Področje Trženje in razvoj; - preko Klicnega centra na brezplačno telefonsko številko 080 2882; - preko internetne strani: www. energetika-lj.si, kjer lahko najdete mnogo zanimivih informacij: - preko elektronske pošte: posta@ energetika-lj.si; - po dogovoru pa se oglasimo in vam svetujemo tudi na vašem naslovu. Energetika Ljubljana, d. o. o. Področje Trženje in razvoj Stojan Smolnikar, direktor _Obvestilo_ Naslednja številka Mostiščarja bo predvidoma izšla 16. 10. 2009. Rok za oddajo člankov je petek 2. 10. 2009. Vaše prispevke lahko pošljete do roka na naslov: Uredništvo Mostiščarja Govekarjeva cesta 6, Ig oz. na el. naslov: mostiscar@obcina-ig.si. Republika Slovenija Upravna enota Ljubljana Sektor za upravno notranje zadeve KRAJEVNI URAD IG Telefon: 01/286-20-03 Uradne ure: sreda od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure petek od 8. do 13. ure 28 www.obcina-ig.si 1t JI U, ^ j \ obvestila-vabila GLASILO OBČINE IG • september 2009 MOSTIŠČAR vabimo vas na prireditev ob 75-letnici delovanja društva, ki bo v soboto, 26. septembra 2009, na hipodromu Vrbljene, s pričetkom ob 15. uri. Na prireditvi bosta sodelovala posebna gosta -Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, in g. Janez Cimperman, župan Občine Ig. Uradnemu delu bo sledil družabni, v katerem smo poskrbeli za živo glasbo, hrano in pijačo. Naj medi! VABILO na 1. rekreacijski tek in hojo ob ribnikih v Dragi v soboto, 17. oktobra 2009, ob 10. uri Dolžina prog: - tek: 3 in 8 km - hoja: 4,5 km Startnina: 5 EUR Vabimo vas, da se nam pridružite. Organizira: Društvo POT Ig v sodelovanju s Športno zvezo Ljubljana in Občino Ig Dodatne informacije: 031/38-55-48, Milena Roter VABI na dobrodelno prireditev odprti dan šole, ki bo v soboto, 24. 10. 2009, ob 9. uri v športni dvorani na Igu Nastopajo učenke in učenci Osnovne šole Ig. Na prireditvi zbrana sredstva bodo namenjena šolskemu skladu Osnovne šole Ig. VLJUDNO VABLJENI! OBČINA IG v sodelovanju s TD Iška vas vabi V ČETRTEK, 1. OKTOBRA 2009, OB 19.00 V GASILSKI DOM IŠKA VAS, kjer bomo v okviru projekta Moja dežela, lepa in gostoljubna in svetovnega dneva turizma odprli razstavo in podelili nagrade ter priznanja za naj urejeno hišo, naj urejeno kmetijo in vas v občini Ig. VABLJENI. SE BOJITE VLOMILCEV? ELEKTRONIKA GACNIK Gačnik Jože s.p. Iška vas 3, 1292 IG Tel: 01/3673 003, GSM: 041 646-923 • protivlomni alarmi sistemi Ademco in Paradox •videonadzorni sistemi • antenski TV-sistemi • domofoni in signalne naprave ODDAMO LOKAL ZA TRGOVINO V prostorih Gasilskega doma v Iški vasi oddamo lokal 102 m2 površine za odprtje trgovine z živili in gospodinjskimi potrebščinami. Lokal je pred leti že služil v ta namen. Obsega prodajni prostor, ločena skladišča za živila in neživila, WC, centralno ogrevanje, svoj električni priključek in ločena vhoda za kupce in skladišče. Trgovina bi pokrivala relativno široko področje kupcev, saj sta najbližji tovrstni trgovini v centru Iga in v Brestu. Način poslovanja, franšiza ipd., prepuščamo zainteresiranim. Vse podrobnejše informacije dobite na mobilnih telefonih 041 721 353 in 041 723 872. PGD IŠKA VAS www.obcina-ig.si 29 Kot so različne črke abecede, smo različni ljudje in so med seboj različni zvoki, dejanja, trenutki ... Ob dnevu sonca jih bomo ujeli v MAVRICO Barve mavrice in abecede bomo za vas prelivali članice in člani Društva Fran Govekar Ig: lutkarji, igralci, pevci, slikarji in Borovničke za simboličen 1 evro. Prireditev z glasbo, petjem in igro bo v petek, 2. oktobra 2009, ob 19.00 v dvorani v Iški vasi. Vabilo na 10. pohod in srečanje - • V • V V /i t V" • na stičisču 4 občin v Vrbici v Iški tesni, ki bo v soboto, 26. septembra 2009 Pohod bomo pričeli ob 8.30 v Iškem vintgarju, letos sta gostitelja Občina Brezovica in Društvo Claustra Alpium Iuliarum. Občina Ig bo za pohodnike iz Iškega vintgarja organizirala avtobusni prevoz nazaj na izhodišče pohoda. Ne pozabite na primerno obutev in obleko. V primeru dežja bomo pohod prestavili. Z veseljem vas pričakujemo! Občina Ig Društvo Claustra Alpium Iuliarum VabOJemo, da ©©delujete na r©ggt©wD buč v 2škB w©sBB Občina Ig in TD Iška vas vas vabita, da na tradicionalni razstavi buč in kmetijskih pridelkov predstavite izdelke, ki si ^zaslužijo, da si jih ogleda širša množica. Če želite, vam ponudimo prostor, aranžma pa si postavite sami. Pridelke zbira Marija Zdravje v ponedeljek, 28., in v torek, 29. septembra, od 18. do 20. ure. Več informacij dobite na Občini Ig, tel. 28 02 318 ali pri Mariji Zdravje, tel. 36 73 014. Razstava bo od 1. do 4. oktobra v Iški vasi. Občina Ig Turistično društvo Iška vas Predavanje Sanje Lončar Kaj je bolj nevarno: gripa, strah pred gripo ali cepivo proti gripi? Vsak dan nas ustrahujejo z naraščajočimi številkami obolelih zaradi nove gripe. Prihajajo svarila o nevarnosti cepiva in podatki o raznih umazanih igricah farmacevtskih družb. Kako se znajti med vsemi temi informacijami? Koliko je nova gripa zares nevarna? Koliko so nevarna cepiva, ki so na voljo? Ali se pred novo gripo lahko obvarujemo tudi brez cepiva? Odgovori na ta vprašanja utegnejo biti zelo pomembni te jeseni, zato ne zamudite predavanja Sanje Lončar, ki bo v petek, 9. 10. 2009, ob 19.30 v RTC Zapotok Izvedeli boste, kaj lahko storimo, da dočakamo potencialno epidemijo v čim boljši formi in kaj preverjeno zmanjšuje naše možnosti, da bi zboleli, četudi bi bili v stiku z virusom. Organizira Društvo Zapotok Sekcija za zdravo življenje Za člane Društva Zapotok je vstopnina 1 EUR, za vse ostale udeležence 2 EUR. Vljudno vabljeni. Za informacije lahko pokličete po telefonu: 031/558 268 ali 041/222 312. 30 www.obcina-ig.si Križanka kos blaga na mizi snov, ki deluje zoper bolezen mondena Četrt los angelesa velik kos pohištva orodje pri plugu aparat za nedonošenčke ročaj latinski izraz za janež pesnik pavček nogometni klub makedon. ljudski ples rtv naprava posmeh-uivec vlakna za izdelavo vreč evine staro-ruska vladarica vplivna staro-perzuska kraljica glavno mesto škotske neuspešnost sosedi črke j rumen tropski sadež nemški avto ovca po gorenjsko fizik einstein društvo po njem pripelje vlak naš novinar (au) blagajniški popust pripadniki sekte izalbua elda viler temnejše mesto na koži it. modni kreator (gianni) boris strel preprosto ljudstvo jezero v etiopiji navadno najmočnejša igralna karta rastlina za pašo mesto v estoniji vulkanska kamnina, uparit grški. potujoči pevec država na zahod. obau indije neumen auosa žorga hudobija kitajski državnik cetung plast šote v naplavinah lojze slak skupina ljudi za isto mizo citroenov ■modelb pečena jed ital. izvora lepljiv drevesni izcedek talna obloga z njim poka dreser sinova hči snovni del živega bitja bilka NIKO ŠTRITOF Informacije o naročilih: Tel: 01/5880 276 E-pošta: narocnina@saloi avtor: marko bokauč Že v prodaji! Salomon 2000, d. o. o., Ljubljana, Cesta 24. junija 23, 1231 Ljubljana - Črnuče 3 ATOSA - Kirova hči, Darejeva žena in Kserksova mati, DARG - plast šote v naplavinah, ki vsebuje pirit, KARAMBOLA - rumen tropski sadež z vzdolžnimi robovi, TARTU - mesto na vzhodu Estonije s 115.000 prebivalci www.obcina-ig.si 31 Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcu prebiva. ZAHVALA ob boleči izgubi žene, mamice in babice JOŽEFE GRADIŠAR iz Škrilj Težko je najti besede, ki bi izrazile vse, kar čutimo. Solze na licih in nemi pogled izražata našo bolečino. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste delili bolečino z nami. Sveče, cvetje in vaša prisotnost so bile odsev njene pozitivne in vedre narave. Posebna zahvala gospodu Alojzu Kobalu in gospodu Jožetu Voznyju za ganljive besede slovesa ter domačim gasilcem in vaški skupnosti za zadnji pozdrav. Iskrena hvala tudi gospe Jožici Možina za nesebično pomoč. Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina. Vsi njeni »Kdor živi v srcu svojih dragih, ni mrtev, še naprej ostaja navzoč v njihovem življenju.« (Immanuel Kant) Le kdo razumel bi pota usode. Zahvala ob boleči izgubi našega dragega JOŽETA ZORETA iz Iške loke Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam ob njegovi hudi bolezni in težkih trenutkih stali ob strani, za vse besede tolažbe, izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se dr. Štefančič Gašperšič in patronažni sestri Mateji za njuno pomoč. Hvala g. kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred, ge. Silvi Dolinšek za ureditev vežice, g. Vrhovcu za pogrebne storitve in g. Antonu Uršiču za lepe poslovilne besede. Lepa hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi Po isti poti, koder odhajaš, nevidno prihajaš nazaj - med svoje, kijih ne nehaš ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni. Po kratki in hudi bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče, ata, brat in stric MARJAN PODRŽAJ Z neizmerno žalostjo v srcu se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste ga imeli radi in ga spoštovali. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za tolažilne besede, cvetje, sveče in pomoč. Posebna hvala gospodu Pozdercu za lepo opravljen obred in gospodu Vrhovcu za pogrebne storitve. Iskrena hvala gospodu Kobalu za lep poslovilni govor in gospe Dolinšek za vso pomoč. Hvala Društvu upokojencev Ig in balinarski sekciji za osebne cvetlične aranžmaje. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste skupaj z nami vedno nosili v srcu in ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi MALA OGLASA Iščemo pomoč pri delu na kmetiji. Zaželena je izkušena ženska roka, ki zna dobro kuhati, pomaga pri pospravljanju in popazi na otroke. Pomoč potrebujemo ob koncih tedna. Informacije na 031 604 481. Nudim inštrukcije za angleščino in matematiko za osnovno in srednjo šolo. Zagotavljam uspeh z dobro razlago in vajami. Imam večletne izkušnje. Pridem tudi na dom. Telefon 040 - 656 - 449 Ana Tomc, s. p., Banija 23, 1292 Ig (pri Pepi baru) Tel. 040/652-360 Ikebane, venci, sveče, cvetje, darila, aranžiranje daril, mačehe, krizanteme, resa. Pri naročilu aranžmaja 10 % popusta, dostava brezplačna! Košmerl - Mandeljc, s. p. Trgovski center RAKOVNIK 1000 Ljubljana, Dolenjska 43 Tel.: (01) 427 33 60 GSM: (041) 33 20 53 CVETJE VENCI IKEBANE LONČNICE DARILA pogrebne stnritue - naročila na domu - pevci, glasba - prevozi - venci, cvetja, sveče - prevozi za upepelitev - urejanje grobov - postavitev mrliškega odr( - urejanje dokumentacije - pogrebna oprema - prevozi v pogrebnem - urejanje umrlih spremstvu - izkop jam ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128, 1360 Vrhnika Tel.: 01 7551 437, mobitel: 031 637 617, 041 637 617 32 www.obcina-ig.si OBČINA IG št. 5/2009 september 2009 Uradne objave Na podlagi Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08), Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Ig za programsko obdobje 2007-2013 (Ur. list RS, št. 89/07), sprejetega na seji Občinskega sveta Občine Ig dne 19. 9. 2007, ter Odloka o proračunu Občine Ig za leto 2009 (Ur. list RS, št. 125/08 ) Občina Ig objavlja JAVNI RAZPIS za dodeljevanje sredstev za programe na področju kmetijstva v občini Ig v letu 2009 -pomoč za plačilo zavarovalnih premij I. IME OZIROMA NAZIV IN SEDEŽ NEPOSREDNEGA UPORABNIKA PRORAČUNA Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig II. PREDMET JAVNEGA RAZPISA UKREP 3 Pomoč za plačilo zavarovalnih premij Plačilo ali doplačilo zavarovalnih premij za zavarovanje pridelkov in živali. III. CILJ JAVNEGA RAZPISA Vključevanje čim večjega števila kmetij v sistem zavarovanj posevkov in plodov ter domačih živali. Namen je, s povečanjem obsega zavarovanj, zmanjšati posledice in tveganja, ki jih na plodovih in posevkih naredijo neugodni vremenski pojavi, ki jih lahko izenačimo z naravnimi nesrečami, kot so spomladanska pozeba, toča, požar, udar strele, vihar in poplave, ter zmanjšati izgube, nastale zaradi bolezni domačih živali. IV. VIŠINA SREDSTEV SOFINANCIRANJA Skupna višina razpisanih sredstev za naveden ukrep je 3.604,00 €. Podpora občine, z upoštevanjem uredbe o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto, ki jo sprejme Vlada Republike Slovenije, znaša razliko pomoči do 50 % upravičenih stroškov obračunane zavarovalne premije - temeljnega zavarovanja. Najmanjši znesek dodeljene pomoči je 25 €, največji znesek pa 1.000 € na kmetijsko gospodarstvo na leto. V. UPRAVIČENCI Upravičenci do sofinanciranja zavarovalne premije so: zavarovanci - pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče in sedež v občini, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmet- ijska zemljišča, ki ležijo na območju občine Ig, ter z zavarovalnico sklenejo zavarovalno polico s področja upravičenih stroškov za tekoče leto - 2009. VI. SPLOŠNI POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV 1. Sredstva za izvajanje programov na področju kmetijstva v občini Ig se zagotavljajo v proračunu Občine Ig. Višina sredstev je določena z Odlokom o proračunu za leto 2009 (Ur. list RS, št.125/08 ). 2. Občina bo dodeljevala sredstva pod pogojem, da upravičenci podajo za posamezne namene izjavo, da niso pridobili sredstev iz državnega proračuna ali mednarodnih virov oz. da priložijo ustrezno dokumentacijo in navedejo višino že prejetih sredstev za določen namen. Za skupno višino pomoči se šteje vsota vseh oblik pomoči, ki jih prejemnik za posamezni namen lahko pridobi iz državnega, občinskega ali drugega sklada. 3. Skupna višina vseh prejetih sredstev iz proračuna Republike Slovenije, proračunov lokalnih skupnosti in mednarodnih virov za posamezne namene iz tega razpisa ne sme preseči zgornje meje pomoči, določene s smernicami za državno pomoč v kmetijskem sektorju (2000/C 28/02). 4. Sredstva za ukrep po tem razpisu, ki se izvajajo na območju občine Ig, se dodeljujejo kot nepovratna sredstva v obliki dotacij ali v obliki subvencioniranih storitev. 5. Občina izplačuje upravičencem sredstva samo do skupne vrednosti, določene po pravilniku, in skupne višine sredstev, določene v proračunu. 10. Upravičenci uveljavljajo pravico do pomoči na podlagi vloge na javni razpis in dokumentov, ki so navedeni v javnem razpisu. 11. V letu 2009 lahko upravičenec vloži izključno eno vlogo za razpisani ukrep, in sicer do poteka roka iz tega razpisa. 12. V imenu upravičencev sofinancirani del premije uveljavljajo zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v dotični zavarovalni vrsti in pri katerih imajo upravičenci sklenjena zavarovanja za kmetijsko dejavnost. 13. Kumulacija iz 20. člena Pravilnika se uporablja za ukrepe št. 3 (19. člen Uredbe komisije (ES) št. 1857/2006). Najvišji zneski pomoči po posameznem ukrepu se uporabljajo ne glede na to, ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz državnih ali lokalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev Skupnosti. V zvezi z istimi stroški se pomoč, izvzeta z Uredbo ES št. 1857/2006, ne sme kumulirati z drugo državno pomočjo po členu 87 (1) Pogodbe ali s finančnimi prispevki držav članic, vključno s tistimi iz drugega pododstavka člena 88 (1) Uredbe (ES) št. 1698/2005, ali s finančnimi sredstvi Skupnosti v zvezi z nekaterimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena največja dovoljena intenzivnost pomoči določena z Uredbo ES št. 1857/2006. Pomoč, izvzeta z Uredbo (ES) št. 1857/2006, se ne sme kumulirati s podporo »de minimis« v smislu Uredbe (ES) številka 1860/2004 glede na iste upravičene odhodke ali naložbeni projekt, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči, določena v Uredbi ES št. 1857/2006 in v tem pravilniku. VII. NADZOR IN SANKCIJE Namensko porabo sredstev spremlja in preverja občinska uprava Občine Ig. V primeru nenamenske porabe sredstev, pridobljenih po tem razpisu, mora prejemnik sredstva vrniti v celoti s pripadajočimi zakonskimi obrestmi od dneva nakazila do dneva vračila. VIII. UPRAVIČENI STROŠKI IN POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV Sofinancirajo se zavarovalne premije za zavarovanje izgub, ki jih povzročijo vremenske razmere, in izgub, ki jih povzročijo bolezni živali ali napad škodljivcev. Upravičenci morajo izpolnjevati specifične pogoje določene v Uredbi o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijskih proizvodov za tekoče leto. Sofinancira se zavarovalna premija: • za zavarovanje posevkov in plodov upravičencem, ki od 1. januarja 2009 do 31. avgusta 2009 sklenejo zavarovalno pogodbo pri izvajalcih zavarovanja in izpolnjujejo pogoje iz 6. člena Uredbe. Zavarovalne pogodbe, sklenjene po tem datumu, niso upravičene do sofinanciranja po tej uredbi; • za zavarovanje bolezni živali upravičencem, ki od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2009 sklenejo zavarovalno pogodbo pri izvajalcih zavarovanja in izpolnjujejo pogoje iz 6. člena te Uredbe. Zavarovalne pogodbe, sklenjene po tem datumu, niso upravičene do sofinanciranja po Uredbi. IX. VSEBINA VLOGE Vlagatelji izpolnijo in oddajo vloge na sedežu Občine Ig, Govekar-jeva cesta 6, 1292 Ig, in sicer obvezno na predpisanem obrazcu »Vloga za pomoč za plačilo zavarovalne premije 2009«, ki jih dobijo na Občini Ig v sprejemni pisarni ali na spletni strani http://www.obcina-ig.si/. Upravičenci morajo k vlogi, s katero se prijavijo na razpis, priložiti vso dokumentacijo, s katero dokažejo izpolnjevanje pogojev za posamezne ukrepe, določene v tem razpisu, predvsem pa: • osnovne podatke o prosilcu (ime, naziv, sedež), številko KMG MID, davčno številko, številko računa za nakazilo sredstev, • namen zahtevka, • izjavo o točnosti navedenih podatkov, • izjavo, da upravičenec za namen, za katerega vlaga zahtevek za sofinanciranje, še ni prejel sredstev iz državnega ali občinskega proračuna oz. mednarodnih virov, če pa je, višino že dodeljenih sredstev pridobi občina od izplačevalca oz. jo dokaže vlagatelj z ustrezno dokumentacijo, • druge zahtevane priloge (fotokopijo zavarovalne police). Obravnavane bodo le vloge, ki bodo pravilno izpolnjene in oddane na predpisanih obrazcih z vsemi zahtevanimi dokazili. Vlagatelj, ki se prijavi na razpis, mora k vlogi priložiti fotokopije zavarovalnih polic, sklenjenih za tekoče leto, in računov. Vlagatelj s svojim podpisom prevzema jamstvo za resničnost in točnost podatkov. Razpisna dokumentacija in obrazci so na voljo v sprejemni pisarni Občine Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig ter na spletni strani Občine Ig -www.obcina-ig.si/. Vloga je neutemeljena, če vlagatelj naproša za sredstva, ki niso namenjena za doplačilo zavarovalnih premij za zavarovanje posevkov in plodov skladno z nacionalnim predpisom o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje. Nepopolne vloge in vloge, ki ne bodo oddane v roku ali ne bodo ustrezale pogojem iz tega razpisa, bodo s sklepom direktorja občinske uprave zavrnjene in ne bodo obravnavane v postopku dodelitve sredstev. Strokovna komisija, ki jo bo imenoval župan, opravi pregled prispelih vlog in pripravi predlog prejemnikov pomoči. Komisija bo odpirala in obravnavale vloge po vrstnem redu oddaje vlog oziroma po vrstnem redu popolnosti vlog do porabe razpisanih sredstev. V primeru, da je skupna višina zaprošenih sredstev višja od razpisanih sredstev, se v primeru, da imata na končnem mestu liste prejetih vlog dve ali več vlog na ovojnici enako označbo datuma in časa oddaje, izvede žrebanje o določanju vrstnega reda prispelih vlog. O dodelitvi sredstev po tem razpisu odloča na predlog strokovne komisije direktor občinske uprave. Upravičenci bodo o izidu razpisa obveščeni najkasneje v roku 15 dni po zaključku razpisa. Zoper odločitev lahko upravičenec vloži pritožbo županu v roku 8 dni od prejema sklepa. Odločitev župana je dokončna. Medsebojne obveznosti med Občino Ig in upravičencem se uredijo s pogodbo. Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na osnovi zahtevka posameznega upravičenca. Zahtevek mora vsebovati s pogodbo opredeljena dokazila in mora biti oddan najkasneje do 20. 11. 2009. V primeru, da ima upravičenec sredstev kakršno koli neporavnano obveznost do Občine Ig, si Občina Ig pridržuje pravico odtegljaja odobrenih sredstev. X. DODATNE INFORMACIJE Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko zainteresirani dobijo vsak delovni dan na telefonski številki 01/2802-324 ali osebno v prostorih občinske uprave Občine Ig. XI. ROK ZA ODDAJO VLOG Vloge morajo biti oddane najkasneje do 20. 10. 2009. Datum: 7. 9. 2009 Številka: 330/007/2009 Občina Ig Janez Cimperman, župan GLASILO OBČINE IG • september 2009 MOSTIŠČAR fr^ I mm v( v v Krozisce na Igu MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • september 2 00 9 Studenec prej Foto: Luka Zupančič studenec potem Gerbčev ovinek prej Foto: Luka Zupančič Gerbčev ovinek po izvedenih delih Pogled na cesto nad izvirom iščice