Posamezna Številka 40 vinarjev.
Siev. 142.

Uwm, y lorei, trne 24. nnnja im

»SLOVENEC« velja
po pošti na vso strani Jugoslavije ln v Ljubljani: aa celo leto naprej.. K 84'— za pol leta „ .. „ 42-— za četrt lata M .. „ 21-— za en mesec „ .. ,, 7-—
Za la osematvo celoletno K 93'—
se Sobotna Izdaja: s
Za oelo leto.....K 15'—
za inozemstvo. . . . „ 20 —
__TJrodnlS'.vo lo v Kopitarjevi alioi »tev. 6/in.
Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Drodn. telef. štv. 50, upravn. štv. 328.
Političen list za slovenski narod.
LetOJLTO
■	Inseratl: i um 4
Enostolpna petltvrsta (H mai široka la 3 mm visoka ati «H>
prostor) za enkrat ... po K 1'20 nradni razglasi . ?o K 1'80 Pri naročilu nad 10 objar popust
najmanjši oglas 59/9ntmK4f^
■	Poslana: ==1=^ F.nostolpna petltvrsta K 3'—
Izhaja vsak dan lzvzemi! po*
nedeljek ln dan po praznik«, ob 3. uri zjutraj.
Oprava Je v Kopitarjevi nI. B. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 650 za naročnino ln št 349 za oglasa, avstr. In češke 24.797, ogr. 26.511, bosn.-haro. 7583.
Odločitev.
Iz Berlina poročajo, da se je ustanovilo novo nemško ministrstvo pod predsedstvom socialnega demokrata Bauerja, ki je prevzel z vlado tudi nalogo, podpisati mirovno pogodbo.
Ta kratka vest oznanja svetu dejstvo Ogromnega zgodovinskega pomena. Sklep, za katerega se je odločila nemška vlada, nakazuje po svoji važnosti in odločilnosti nadaljnjemu razvoju evropejslcih razmer posebno pot. Armade generala Focha, ki čakajo ob demarkacijskih črtah, oborožene do zob, na prodiranje v osrčje Nemčije, bodo ostale na svojem mestu, invazija bo izostala. Blokada, ki bi morala ob odklonitvi podpisa z nezaslišano ostrino in neusmiljeno težo udariti na gladno in uničeno nemško ljudstvo, bo tudi izostala. Tako bo edvrnjeno od Nemčije najhujše in naj-bridkejše, kar more priti na to nadarjeno in ponosno ljudstvo in stotisoči otrok, žena in starcev si je rešilo s tem svoje življenje.
Drugače Nemčija ni smela in ni mogla favna ti. Njena odvisnost od zmagovite an-tante je tolika, njena osamljenost v svetu taka, da bi je tudi najbolj požrtvovalni in heroični čin ne zamogel oteti propada in popolnega razsula, ko bi mir odklonila. Tudi če bi Nemčija v svoji celoti, v vseh svojih plasteh in strankah, podpis odklanjala, bi Scheidemann vendar bil prisiljen, izpiti grenki kelih, ki mu ga ponuja Pariz, Toliko manj se je mogel temu upreti v danem položaju, ko so sc velike, revolucionarne stranke, na čelu neodvisna socialna demokracija odločile za podpis.
S tem je tudi za Nemško Avstrijo in Ogrsko, s tem je najbrž tudi za nas slvar odločena. Nemčija je potegnila s svc'ini sklepom celo vrsto drugih, tudi njej neprijaznih držav za seboj. Razločno in prepričevalno sc spet očiluje tista medsebojna prepletenost in zvezanost, ki vlada med narodi in njihovo politiko.
Ko bi bila Nemčija in s tem različne druge države mir odklonile, bi se sicer razvoj tega, kar ima priti, zelo pospešil, toda trde in neizprosne razmere so odločile poteku socialnih dogodkov drugačno pot. Ta pot jc bolj počasna, a nič manj gotova, Politični sestav, ki se bo ustanovil v Parizu, nosi namreč v sebi, že po svojem bistvu, kali razpada. Obupati bi tnoraii nad smiselnostjo in smotrenosfjo zgodovine, obupati nad vsemi žrtvami in vsem trpljenjem tega krvavega spopada, ko bi se na polovici sveta hotel ohraniti in celo utrditi dosedanji način političnega in socijalnega življenja. Tega si danes pač nihče ne more več predstavljati. Zato si nihče ne more predstavljati, da bi pariški mjr — to orodje za ohranitev predvojnih političnih razmer in načel — mogel dolgo obveljati.
V tem tiči tudi razlog, da so se neod-visniki in druge nemške stranke odločile za podpis, ki končne revolucionarne preureditve svela nc more bistveno otež-kočiti.
Ta politika jc gotovo premišljena in do kraja dosledna; a navzlic tej prevdar-jenosti si ne moremo zabrisati, da je sklep nemške vlade za nemško ljudstvo tragičen. Kdor pozna prejšnji ponos in visoke upe tega naroda, kdor ima vpogled v podjetnost in mladeniško sunkovitost predvojne nemške obrti in trgovine, ta šele more izmeriti tragiko tega koraka. Narod, čigar zadnji petdesetletni razvoj jc bil nepretrgana veriga gospodarskih in znanstvenih uspehov, leži danes v prahu ponižanja in sramote. Silovito podjetje leta 1914, ki naj bi prineslo nemško ime na vrhunec njc-ove slave in pomembnosti, je našlo svoj onec v nesreči. A nesreča tega sposobnega zapeljanega naroda ni brez veličine.
Belgrad,-20. junija 1919.
Današnja seja Narodnega predstavništva je obsegala same interpelacijo. Zanimiva je bila Pribičcvičcvn izjava glede ccn-zure. Podal jo jc v imenu vlade. Cenzura se omeji strogo na vojaške in zunanje po-
litične zadeve. Akcija » Jugoslov. kluba« je imela torej uspeh! —
Socialni zakoni.
Minister Gostinčar je odgovarjal na Baničevo interpelacijo ter nam naznanil, da je izdelan v njegovem ministrstvu že za cclo državo zakon o posredovalnicah za delo, zakon o podporah za brezposelne, zakon za 8 urni delavnik, zakon za invalide in še nekaj drugih, posebej se še izdeluje zakon o zavarovanju za starost in onemoglost. Minister pa hoče za vse sklicati tudi enketc, da se izrečejo o teh predlogih, predno jih predloži Predstavništvu.
Za Prekmurce.
Poslanec Hohnjec je stavil vprašanje v zadevi naših Prekmurcev na ministrskega predsednika Protiča. Zahteval je, naj naša vojska Prckmurje zasede in odpravi tamošnio kruto boljševiško mažarsko nasilno strahovlado.
Slovenska univerza in telovadba v šolah.
Deputacija »Jugoslov. kluba« je posredovala pri ministru prosvete v zadevi univerze in telovadnih organizacij. Minister skliče te dni vse slov. poslance vseh treh strank na skupno zborovanje in iz Ljubljane dr. Majarona. Sklepi bodo vnerodajni za ministra, V zadevi naraščaja telovadnih organizacij »Orel« in »Sokol« je minister izjavil, da jc priporočil vsem poverjenikom Sokolsko organizacijo, toda vse njegove odredbe veljajo lc za srednje šole in v enaki meri za »Orle«, kakor za »Sokole«.
Šolski zakon in učiteljske plače.
Odbor za izpremembo zakona o »narodnih« — reete ljudskih — šol v Srbiji je končal svoje delo in jutri pride zakon pred pienum, S tem zakonom so urejene učiteljske plače popolnoma tako, kakor ic bistveno zahtevalo učiteljstva samo. Te- . meljna plača 2400 dinarjev, 8 trilclnic po 300 dinarjev in deveta 2C0 dinarjev. - Jugoslovanski klub« je imel v odboru kol svojega zastopnika prof. Vesenjaka, Posebna določba ugotavlja, da sc ista regulacija plač izvede tudi v bivših avstro-ogr-skih pokrajinah.
Davek na vojne dobičke.
Financijski odbor je v glavnem dovršil pretres zakona o davkih na vojne dobičke. Tudi tukaj je naziranje zastopnika »Jugoslovanskega kluba« biotveno našlo podporo in razumevanje drugih zastopnikov. Tako se bodo prvotne trde in težne določbe v prid ljudstvu znatno ublažile. Za- j kon je tako važen, da ga bomo takoj v »Slovencu« obširnejše tolmačili, ko imamo pred seboj končno redakcijo.
FariasMESariae naloge.
Belgrad, 20. junija 1919.
»Voda nam teče v grlo,« tako bi lahko označili situacijo parlamentarnega dela. Bliža se namreč naglo čas, ko ne bo mogoče zaradi prevelike vročine delati, a opravile se je razmeroma malo, akoravn* s3 ;o veliko govorilo in veliko predlagalo.
Nov poslovnik. Krivda temu jc v prvi vrsti sedanji poslovnik, ki je prikrojen za zbornice s kakimi 100 poslanci, ne pa za sedanjo, ki šteje do 200 članov. Sierfr jc sedaj odbor za n"v p( slovnik že predelal Kramarievo predlogo toda do drugega branja in končnega sklepanja je šc dolga pot. Sedaj se vidi, da jc bila velika pogreška, da predlog :ii bil podan kot nujen takoj v prvi seji Narodnega predstavništva.
Polnoletnost z 21, letom.
Zbornica ima izredno mnogo plenarnih razmeroma dolgih sej, a delati bo morala drugače kakor dosedaj, ako hoče zmagati vso materijo. Sprejeli smo zakon o polnoletnosti, kjer smo upravičeno šli nazaj na 21. leto človeške dobe ter tako dali tudi možnost za razširitev volilne pravicc. Tudi sodišča ne bodo imela več pri »kupovanju let« za neveste toliko dela in liudje nc
stroškov, kakor je bilo to do sedaj, ko se je večina omožila med 20. in 24. letom ter vsled tega morala prositi za polnoletnost. Upajmo, da nam bo za ta zakon hvaležen ženski svet, vsaj tisti del, katerega ne tlači prehudo zakonski jarem.
Zakon o državljanstvu.
Sedaj se obravnava zakon o državljanstvu. Prvi dve seji sta pokazali, da bo »porod zelo težek«. Celo večje politične borbe nisc> izključene pri tem zakonu, — Zakon o pripustitvi k advokatski praksi nam menda ne bo povzročal težkoč, ako jih no napravijo številni poslanci advokatskega peki: c a sami.
Proti cenzuri.
Veliko vznemirjenja djla v zbornici nesmiselna in strankarska cenzura, ki jc postbno v Bosni, S rimu in Banatu prav zlnl-no-enostranska. Predvčerajšnjim sc )C jc lotil v zbornici »Jugoslovanski klub« po svojem članu Baniču. Kakor čujemo, se jc ministrski svet na podlagi te akcije bavil s cenzuro pri svoji zadnji seji ter sklenil, da jo popolnoma odpravi ter izvzame le strogo vojaške zadeve. Ta sklep je edino pameten in tudi nujno potreben, ako govorimo o svobodi državljanov! Demokratska stranka bo sicer za eno prav reakcijonarno orožje proslulega Metternichovega stila revnejša v boju z drugimi strankami, toda njen šef Pribičevič bo imel sedaj v zbornici mir. Sicer je to za stranko v tej zadevi slaba kompenzacija, ali nekaj je vendarle.
Draginjske doklade.
Včeraj je ministrski svet rešil začasno ureditev vprašanja draginjskih doklad za vse kategorije državnih nastavljencev, za učiteljstvo, duhovništvo in za penzijoniete ter vdove. Ako se upošteva težek finančni položaj naše države, moramo reči, da ministrski svet ni bil ozkosrčen.
Volilna reforma.
Iz »Demokracije« izvemo, da je dr. Kramer predložil ministrskemu svetu osnovo za volilno reformo. »Jugosl. klub« bo seveda brezpogojno zastopal principe, ki so bili ugotovljeni in osvojeni na strankinih zborih. Boj pa bo trd, ker slišimo, da volilni red ni tak, kakršnega bi resničen demokrat moral predložiti.
1. Devica orleanska.
Dne 30. maja je bil praznik bi. device orleanske, Ivane d'Ark. V nedeljo potem je bil patrocinij, ki se je obhajal v vsej Franciji jako slovesno. Posebno sijajna je bila slovesnost v nadškofijski katedrali Notrc-Dame v Parizu. Preapoldne je imel prevzv. g. kardinal de Amette pontifikal-no službo božjo, popoldne pa so trajale slovesnosti v ccrkvi od 2. do 5. ure. Glavni del popoldanske slovesnosti je bila pridiga prevzv. g. škofa iz Arras, Evgcna Julien, ki je proslavljal devico orleansko in njene sobojevnike ter jih prispodabljal bojevnikom Francije v svetovni vojski. Glavna misel je bila izražena v reku: »Gesta Dei per Francos.« »La France est toujours le Soldat de Dicu.« (Dela božja po Francozih. Francija jc vedno vojščak božji.) Iz-prcmcnil jc smisel besed lc v tem, da sedanji čas nc govori, da sc vojskuje za Boga, ampak za pravico in človečanstvo, kar pa da jc v resnici isto. Temu idealu je nasprotovala Nemčija, kateri se je moralo reči: »Mi ne pustimo germanizirati naših ravnin, naših pridelkov, naše znanosti in naše umetnosti.« Po pridigi se je pred cerkvijo prodajala pridiga v tiskani brošuri za 1 frank. Po pridigi je bila procesija s kipom dcvicc orleanske, pri čemer sc jc pela krasna himna na čast devici orleanski.
2. Na Sorboni.
Društvo »Prijatelji Svete dežele« jo priredilo dne 6. junija v veliki dvorani na Sorboni predavanje o teni. kaj se naj zgodi s Sv. deželo. Predsednik Jos. Rcinach je v pozdravu izvajal: Sv. dežele nc sme re-klamirati eden narod ali eno vcroizpovc-danjc. Sv. dežela jc last vseh veroizpove-dani in vseh hlozofij, kristjanov, moslimov
in judov Pokroviteljstvo pa gre edinole Franciji, ker »Gesta Dei per Francos« (dela božja se vršijo po Francozih). Glavni govornik general in pisatelj, Malleterre, ki je v vojski izgubil eno nogo, je govoril proti sionistični državi v Palestini ter za pokroviteljstvo Francije od Carigrada do Jeruzalema. Vsi večji narodi so iskal1, poti do Sv. dežele. Največ je storila Francija že od nekdaj, ki ne gleda na tej poti toliko na trgovino, kakor na civilizacijo varovanih dežel. Anglija ima od druge strani pot v Sv. deželo po Sueškem predoru in po Mezopotamiji. Rusija jc silila proti Sv. deželi skozi Armenijo. Nemčiji je bila pot po morju zabranjena. Zato jc izdelala načrt, da pride po suhem v Sv. deželo: Berlin-Belgrad-Bagdad. Nemčija jc imela žc veliko uspehov ob potovanju Viljema II, v Sv. deželi in po anatolski železnici. Z velikim gnjevom je govoril predavatelj o Nemčiji. Judovska država se tudi ne more ustanoviti, ker bi to bila etnografska krivica proti domačinom, Arabcem, ter verska krivica proti drugim verskim izpove-danjem. Povedal jc dalje, da so leta 1916., ko se jim je slabo godilo, napravili pogodba, da Anglija dobi Palestino, Francija pa Sirijo do Masula, Rusija pa Armenijo. To pa se je zdaj spremenilo. Druge države (Ameriko jc mislil) nočejo biti žan-darji za Evropo, Francija pa je najbolj sposobna, da je kakor gardien (stražnik) ok-cidcnta, okoli katerega sc sučejo vsi ev-ropski boji, tako tudi gardien arienta.
Po predavanju primernih pesnitev je nastopil šejk Jusef el Khazen, ki jc kot muslim govoril proti Sionistom. Šel jc pa seveda predaleč. Argumentiral je n. pr, tako: Jeruzalem ne sme postati judovsko glavno mesto, ker se pravi, da je David premagal tujce v Jeruzalemu. Po takih argumentacijah se je začela velika dvorana prazniti, tako da je predavatelj dvakrat prekinil in vprašal, ali naj konča. Ker so mu nekateri rekli, naj le govori naprej, se je povspel čez nekoliko časa do trditve: Tudi Abraham ni bil jud in ne sionist. Po tem stavku se je dvignila zopet velika gruča ljudi, tako da je predavatelj vzne-voljen končal. Spodrknilo jim jc torej tudi na Sorbonni.
Predavatelji so omenjali, da ni o Sv. deželi in sploh o celem orierlu še nič de-finilivno sklenjenega. Zdaj so prišli tudi Turki v iariz, tako da jc postalo orientalsko vprašanje aktualno.
3. Institut cattolique.
Na »Katoliškem vseučiliškem zavodu« je bilo 16. junija predavanje o srbskem konkordatu. Predaval je jezuit P. Yves de la Briere. Udeležilo sc je predavanja več občinstva iz vseh slojev. Predavatelj se je zelo dobro poglobil v jugoslovansko vprašanje. Morebiti je razun oficielnih politikov in francoskih častnikov, ki bivajo v, Jugoslaviji, prvi Francoz, ki nas razumeJ Siccr nas neoficielni Francozi malo poznajo. Vedo pač za Srbe, da so junaki in da so veliko trpeli. Izrazi Jugoslovan, Hrvat, Slovenec so jim šc precej tuji. Reka ali Fiiim, kakor izgovarjajo, jih je komaj nekoliko seznanila z našim vpraj šanjem.
P. Briere jc govoril o tem, kako je francoski poslanik pripravljal pot za kon-kordat. Rekel je tudi, da jc bil konkordat i/, političnega ozira dober za Srbijo, ker od tega časa Avstrija ni imela več pro-tektorata nad katoličani v Srbiji. Konkordat se bo zdaj raztegnil s potrebnimi spremembami, ki so potrebne vsled novega položaja, na celo Jugoslavijo, v kateri ima katolicizem najboljšo prihodnost. Če se uvede cerkveno-slovenska liturgija, mu ne bode tudi »orient« tako nasproten kot sedaj.
4. Nemška mirovna pogodba.
Po ogromnih težkočah in po neskončnem zavlačevanju sc je vendarle izročila 16. junija Nemcem definitivna mirovna pogodba, na katero morajo 23. junija ob sedmih zvečer odgovoriti z »da« ali »nc«. V zadnjih dveh tednih sb sc Nemci tolažili s francoskim boljševizmom. V Franciji je bilo namreč vse polno stavk. Stavkarji so zahtevali razen izboljšanja plač tudi poli-
tične koncesije: takojšnjo demobilizacijo in nevmešavanje v ruske in ogrske boljšc-viškc razmere. Bila jc žc nevarnost splošne stavke. Vendar jc bilo tudi vse polno plakatov, kjer so sc pozivali Francozi v imenu padlih junakov, naj nastopijo proti politični stavki, da nc uničijo tega, kar so dosegli mrtvi junaki za Francijo proti Nemccm. Clemenceau, »stari tiger«, pa ima srečo. Stavkarje sprejme in v četrt uri se z njimi pogodi. Najprej so začeli delati prometni delavci v Parizu, potem drugi, tretji..,, tako da jc danes konec splošne stavke.
To jc za Nemcc neprijetno. Ko so dobili mirovno pogodbo, so sc takoj napotili v Wcimar. Pri odhodu jih jc množica obsipala s peskom in kamenjem ter med žvižgom ranila 2 osebi nemške delegacijc. »Stari tiger« pa jc bil vsled tega jako hud. Na nemško pritožbo jc odstavil oba višja francoska uradnika, ki nista zadosti skrbela, da bi ne padel ta madež na francosko gostoljubnost. Pri Brockdorffu jc iz-fazil v najlepši obliki svoje obžalovanje.
Kaj bodo storili Nemci? Pariški listi (*> mnenja, da bodo podpisali mir, ker nimajo več upanja, da bi vsled francoske boljševiške revolucijc dosegli uspehe. Tudi nemški listi (nekateri) pišejo, da jc vprašanje le: »Kaj nam je storiti', da nc bo Nemčija popolnoma uničena? Mir je šc manjše zlo.« Oficielni glasovi pa šc do danes (18.) niso prišli v javnost.
5. Avstrijska mirovna pogodba.
Renner jc izročil 16. junija svoje proli-predloge. Pariški listi so to komaj omenili kot malenkost. Wilson je odšel v Belgijo, Orlando je v Rimu, Zato cela zadeva miruje do 20. junija. Med tem pa četvorica tudi še drugega dela avstrijske mirovne pogodbe ni izdelala. Med tem je strašil Bela Kun, morale so sc delati češke meje in izročil se je Kunu ultimatum, Koroško-gorenjsko-goriško-istrsko vprašanje še torej vedno ni rešeno, ker tistih, ki delajo aktivno politiko (Wilson, Orlando) ni v Parizu, naša dclegacija pa je potisnjena v teh vprašanjih proti vsem pravicam naravnega prava in prava o samoodločbi narodov le v ulogo pasivne resistence.
ministrska kriza u Italiji.
Trinnrrirat Nltfi - THtoni - Lnzzatti,
LDU. Trat, 22. junija. Tukajšnji listi Javljajo iz Rima z dne 20. junija: Potrjujejo se vesti, da se ministrska kriza reši na ta način, da prevzame vodstvo kabineta tnumvrrat Nitti - Tittoni - Luzzatti. Po tem načrtu nacionalistični elementi ne bodo sodelovali. Nacijonalni krogi so zelo razburjeni in se upirajo tej kombinaciji. Socialistična parlamentarna skupina je sprejela resolucijo, kjer poudarja, da sedaj ne gre za kabinetno krizo, marveč za krizo režima. Resolucija poživlja proletariat, naj mrrno m pazljivo opazuje dogodke in naj podpira nastop socialistično parlamentarne skupine, ki ščiti in brani pravice proletarcev.
Mirovni posvet.
Nemčija nezmožna izpolniti ententne pogoje.
LDU. Weimar, 20. junija. (DKU.) Po državni vladi imenovani izvedenci so v posvetovanjih o gospodarskih posledicah mirovne pogodbe in o vprašanju podpisa sklenili: Nemčija, katera jc po vojski fi-nancielno, po številu prebivalstva ter vsled izgladovalnc blokade tudi v svoji delavski zmožnosti oslabljena, naj plačuje zdaj, kakor ententa zahteva, neštete milijone. To ji jc mogoče lc, ako se more gospodarsko gibati, proizvajati in izvažati, kar vse pa ji zabranjujejo določbe, ki jih vzdržuje ententa. Stojimo torej pred gospodarsko ne-možnostjo izpolniti ententne nove pogoje; podpisati pa neizpolnjivo pogodbo prepoveduje spoštovanje pogodbene zvestobe in samega sebe.
Vojaške priprave entente.
LDU Pariz, 19. junija. (DunKU. Brezžično.) Iz Lindaua poročajo: Za primer, da Nemčija ne podpiše izročenih ji mirovnih pogojev, so v teku velike vojaške priprave. Od torka naprej sc zbirajo na povelje maršala Focha po vsem levo-renskem obrežju zavezniške čete, pripravljene, da v tre-notku, ko poteče rok premirja, prekoračijo Ren.
Odgovor Nemški Avstriji.
LDU. Lyon, 20. junija. (DKU. — Brezžično.) Pariško časopisje poroča, da sc za-vršujc odgovor mirovne konfcrencc na dr. Renncrjcve pripombe, ki bo predan netn-ško-avstrijski delegaciji najbrže takoj, ko se vrne Wilson iz Belgije. V duhu okvirne note, katero so zavezniki izročili Nemčiji, vidi nekak migljaj, naj se tudi Nemška Avstrija ne vdaja prevelikim nadam, da bodo premenjeni prvotni mirovni pogoji.
Avstro-ogrska banka na mirovnem posvetu.
LDU. Dunaj, 20. junija. (DKU. — Zakasnelo.) Generalni tajnik avstro-ogrske banke Rapp jc odpotoval v St. Grmain, da tam varuje in zastopa posebne interese avstro-ogrske banke pri mirovnih pogajanjih, ker jc naravno, da se ti interesi z nemško-avstrijskimi v vsem nc krijejo. Večina snovi, ki sc mora glede na avstro-ogrsko banko obravnavali, posega v gospodarsko življenje vseh držav - naslednic ter sc dotika deloma tudi interesov nev-tralcev in za sedaj še sovražnega inozemstva. Generalni tajnik Rapp sc bo torej kot poznavalcc in zastopnik interesov avstro-ogrske banke skušal udeleževati vseli posvetovanj, v katerih sc bode na predlog Nemške Avstrije ali katere druge države razpravljalo o vprašanjih tikajočih se avstro-ogrske banke; ker pa je državljan Nemške Avstrije, sc jc pridružil kot finančni izvedenec nemško-avstrijski delegaciji.
Rumunija in mirovni posvet. l.DU Bukarešta, 23. junija. (RDU. Da-cia.) Bratianu miru ne bo podpisal. Vzrok je ta, da sc rumunski delegati nc bodo odstranili le radi torontalskega komitata, ampak tudi radi stališča velevlasti na ver-sailleski konferenci proti malim narodom,
Razna poročila.
Mažarsko čete morajo zapustiti slovaško ozemlje.
LDU Pariz, 23. junija. (ČTU.) Clemenceau je odposlal čehoslovaški vladi nastopno brzojavko: Vsled povelja maršala Focha bo general Pelle sporočil poveljniku madžarske obrambne sile, kdaj morajo pričeti madžarske čete z izpraznitvijo če-hoslovaškega ozemlja. General Pelle bo tudi določil rok, kdaj mora biti izpraznitev končana. Nato zasedejo čehoslovaške čete izpraznjeno ozemlje. Angleški, francoski in amerikanski častniki bodo nadzorovali izpraznitev ter sporočili ententi, pod pateri-mi pogoji se bo izvršila. General Pelle bo obvestil Focha in ta entento, kakor hitro bo izpraznitev končana. Vrhovni svet zahteva od Madžarov odredbe, da se izpraznitev izvrši brez nasilstva napram osebam in lastnini. Od madžarske vlade se bo zahtevala polna odškodnina za nepostavno povzročeno škodo. Po končani izprizpitvi bo ententa pozvala rumunske čete, naj zapuste po istih načelih madžarsko ozemlje.
Obratna sredstva bivše Avstrije.
LDU. Praga, 20. jun. (ČTU.) Pri razpravi v proračunu železniškega ministrstva v proračunskem odseku je izjavil minister dr. Zahradnik, da je svoječasno predlagal, naj se gotovinska obratna sredstva nekdanje Avstrije porazdele med posamezne države, čemur pa so Jugoslovani, Romuni, Madžari in Nemci ugovarjali. Ko bo podpisan preliminarni mir, sc mora sklicati likvidacijska komisija, katera bo takoj začela razdeljevati zalogo vozov in strojev. Današnji položaj je nevzdržen, pasivnost železnic pa le trenotna. Kakor hitro sc vrnejo normalne razmere, bodo tudi železnicc krilc vse svoje stroške in izdaje.
Promet v Tržaški luki.
LDU. Trst, ,22. junija. »Lavoratore« objavlja statistiko pristaniškega prometa v tržaški luki od novembra 1918 do maja 1919. V tem razdobju je prispelo v tržaško luko 716 parnikov s 670.985 tonami blaga, 17.496 civilnimi in 48.259 vojaškimi potniki. Odplulo je 678 parnikov s 158.787 ci-vilnijmi potniki, 12.171 vojaki in 72.377 vračajočimi sc ujetniki. V tem času jc bilo v tržaških ladjedelnicah popravljenih 90 parnikov s 279.054 tonami prostornine. V teh mesecih se je v tržaških javnih skladiščih izkrcalo vojnega in drugega mate-rijala za 94.415 m'-'.
Politične novice.
+ Shod celjske skupine V. L. S. se vrši v četrtek, dne 26. junija v dvorani pri Belem volu v Celju ob 8. uri zvečer. Govori prof. Evgen Jarc: »Carina in draginja«. Somišljeniki iz Celja in okolice pridite pol. noštevilno.
+ Podružnicam »Slomškove zveze« v vednost in ravnanje. Z več strani nam poročajo, da liberalna okrajna učiteljska društva sestavljajo terno-predloge za okraj, šol. nadzornike. Tak nalog imajo od vodstva Zaveze. Mesta okr. šol. nadzornikov sicer niso šc razpisana, vendar se našim liberalnim tovarišem nekam mudi, zato naj isto store naše podružnice. Tozadevni predlogi naj sc pošljejo centralnemu odboru »Slomškove zveze« ali pa direktno predsedniku »Slomškove zveze«.
+ Inkvizicija se je začela. Pedagoško društvo v Krškem jc poslalo zaslužnemu nadzorniku g. L. Stiasnemu deputacijo z zahtevo, da naj izstopi iz »Slomškove zveze«, čc hoče ostati šc okrajni šolski nadzornik. Mož, ki je vse svoje življenje živel in delal z dušo in telesom za napredek in razvoi šolstva — in ki ima edini
greh, da je član »Slomškove zveze«, ni več vreden v očeh takozvanih svobodoljubnih in značajnih demokratov, da Hi še nadalje vodil šolstvo v okraju. Čc bi pa pod terorjem menjal svoj značaj, tedaj pa bi bil v očeh zgoraj imenovanih —persona grata. Ti, ki nimajo pičice toliko pokazati za vzgojo in izobrazbo naroda, naj bi sedaj diktirali načela možu, ki je v resnem delu za šolo in narod osivel. Bil je do skrajnosti objektiven in v zahvalo mu jc — kol po glavi.
-j- Delo narodnega predstavništva. »Obzor« poroča 21. t. m. iz Belgrada; Vsled sporazuma med parlamentarnimi krogi bo delo narodnega predstavništva še 10 ali 12 dni, nakar bo parlament od-goden do početka avgusta. Narodno predstavništvo bi še pred počitnicami imelo rešiti več zakonskih načrtov. Načrt o agrarni reformi sc vsekakor misli predložiti narodnemu predstavništvu še v tem zasedanju. Medtem pa ne bo lahko dovršiti vse delo, ker načrt še ni gotov v odseku, razen tega tudi še ni bil v klubih zadostno preučen, niti sc ni pričelo s proučevanjem finančne strani. Ena največjih težkoč, ki so dosedaj nastale, jc vprašanje, kako stališče naj se zavzame napram onim kmetom v Bosni, ki so se že za avstrijskega sistema odkupili po fakultativnem sistemu. — Nato bi imelo narodno predstavništvo razpravljati o naučnem načrtu za srednje in višje šole ter vprašanju porotnih sodišč za one, ki so za avstrijske okupacije v Srbiji služili neprijatelju. Istotako se namerava predložiti sedaj parlamentu zakonski načrt glede tihotapstva.
V	parlamentarnih krogih so tudi mnenja, da bi bilo potrebno baviti se z zboljšan-njem položaja državnih nameščencev tako, da bi takoj uredili dodatke na draginjske doklade vsem državnim uslužbencem. — V finančnem in trgovinskem ministrstvu je bil izdelan načrt za osnovanje narodne emisijske banke za kraljestvo SHS in sc zatrjuje, da je bil ta načrt že predložen v odobrenje ministrskemu svetu, ki ga namerava čimprej predložiti narodnemu predstavništvu. Ako bi bil ta načrt predložen sedaj, potem se ne more misliti, da bi narodno predstavništvo moglo biti za par sej odgodeno, ker bi samo razprava o tem načrtu trajala 2 do 3 seje.
V	zvezi z osnovanjem emisijske banke bi reševalo tudi valutno vprašanje, ker bi nova banka zamenjala krone s svojimi bankovci.	, ,
Dnevne novice.
Proslavitev. Dne 12. julija t. I. (soboti) sp bo, kakor nam poročajo od mero-dajne strani, kakor po vsej ostaii državi, tudi po vsej Slove liii praznoval Petrov dan kot rojstni dan Njegovega Veličanstva ktalja Srbov, Hrvatov in Slovencev, Petra I. Darovale se bodo slovesne sv. maše, katerim bodo prisostvovale oblasti ter zastopstva avtonomnih kcrpcracij, po sv. opravilu pa bodo.državna oblastva sprejemala vdanostne izjave ia častitke. Ker bo po inlcncijah Njegovega Veličanstva letošnji blagdan kralja Srbov, Hrvatov in Slvencev posvečen dobrodelnosti na korist vojnim invalidom vse naše države, se bodo vršile posebne priredbe, o čemer bomo pobliže poročali v kratkem,
—	Družba sv. Mohorja. Dasi promet za civilno blago še ni otvorjen, nam je jugoslovanski poveljnik na celovškem kolodvoru vendar omogočil prevoz zaostalih družbenih knjig v Ljubljano. Knjige se bodo odposlale dne 18. t. m. v Ljubljano, odkoder jih bode razposlal g. špediter Ran-zinger na posamezna poverjenistva. Nujno prosimo, da se nam oglasi družbenih članov za tekoče leto nemudoma dopošljejo ali vsaj število družbenikov naznani. Denar naj se še vedno nakazuje Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani z opombo za Družbo sv. Mohorja v Celovcu.
—	Osebna vest. Na Čatežu ob Savi je nastavljen za župnega upravitelja P. Ana-nija Vračko, gvardijan v Brežicah, za kaplana pa P. Julij Sušnik, frančiškan iz Brežic.
—	Zahvala. Koroški begunci so se večinoma vrnili na svoje domove. Srbski vojvoda si je osvojil vojvodino Koroško ter nam rešil bit in stan. Venec gosposve-ški bodi mu v ponos. S hvaležnim srcem se spominjamo vseh onih, ki so segli globoko v denarnico ter s polno roko delili nam pomoč v dneh bede. Čutili smo, da imate Korošce res radi. Darovi so prihajali v obilni meri. Hvala in čast darilcem in bodrilcem. Naša hvala pride iz rahločutnega srca vsem Vam, ki ste videli v nas svoje trpeče brate. Zahvaljujemo sc javnim potom škofijstvu v Ljubljani in Mariboru, mestni občini ljubljanski, denarnim zavodom in bankam, župnim uradom in šolskim vodstvom, ljubeznivemu združenemu ženstvu v Ljubljani, agilni Sokolski zvezi, vsem društvom za prireditve v prid koroškim beguncem, sodiščem, glavarstvom, posebno vojaškim krogom, ki so ob vsaki dani priložnosti pošiljali nam darove svoje bratske ljubezni. Vseiri liabiralccm in da-
rovalcem bodi izrečena srčna zahvala. Društvu »Dobrodelnost« in g. Jan. Kalanu, ki so nam dali na razpolago pisarno in pisarniške moči, bodi Bog obilen plačnik. A prav posebno rodoljubno hvaležnost izrekamo uredništvom ljubljanskih dnevnikov, ki so vsak dan bili na razpolago našim težnjam in skrbem. Da sc jc javnost v toliki meri zavzemala za nas in našo domovino, zato gre Vam naša najprisrčnejša zahvala. Vrnili smo se, a nc vsi; bratje naši iz beljaške okolicc in Ziljske doline bodo še naprej uživali begunski kruh. Prosimo Vas, nudite jim še nadalje svojo bratsko pomoč, dokler nc bodo tudi oni polno-močni državljani Jugoslovani. — Ljubljana, 24. rožnika 1919. — Odbor koroških beguncev v Ljubljani: F. Grafenauer, predsednik, Val. Limpel, podpredsednik, dr, Janko Arnejc, J. Kovač, Jožef Žaler.
—	Pozdrav z Gosposvetskega polja. Iskrene pozdrave vsem čitateljem in čita-teljicam »Slovenca« pošiljajo: Nadporočnik Josip Kordiš, Franjo Roner, rač. podč. Albert Vodnik, desetnik, Alojz Pavlič, desetnik, Škcrlj Andrej, pešec, vsi 9, poljske čete ljublj. pp. ki jc prva zavzela »Gospo-sveto«.
—	Zborovanje učiteljstva v Litiji se je
prav lepo obneslo. Nadzornik Stiasny je imel lep nagovor o Jugoslaviji in nje pomenu za bodočnost. Učenci sami pa so imeli lepo predavanje s skioptičnimi slikami o potovanju v Cetinje. Tovariš Fortunat Lužar je predaval o kraljeviču Marku, jugoslovanskem junaku v srbskih narodnih pesmih, njega ubogljivosti do matere, razne borbe za pravico ljudstva itd. — kar je vsem prav ugajalo. Sprejeta jc bila tudi soglasno sledeča resolucija: Člani podružnice »Slomškove zveze« za litijski okraj, zbrani v Litiji dne 18. junija 1919 sklenejo sledečo resolucijo: Učiteljstvo se izreče za skupno stanovsko organizacijo vsega slovenskega učiteljstva, vendar ta organiza* cija nima nobene ingerence na Slomškovo zvezo. — Enako resolucijo je sklenilo okraj, učiteljsko društvo.
—	Podporno društvo »Fond sloivenske emigracije« v Švici je svojo nalogo do* vršilo, vsled česar preneha. »Fond« je prejel: Od slavne Narodne vlade v Ljubljani 2000, od amerikanskih Slovencev 2376 in od društva »Krek« v Ženevi 1100 švicarskih frankov, torej skupaj 5476 frankov. To reprezentuje po sedanjem stanju valute 32,212 kron. — Cela ta vsota se je razdelila med podpore potrebne in vredne slovenske emigrante. Moji intervenciji v imenu Fonda se je tudi posrečilo pri aane-rikanskem Rdečem križu doseči podporo za vrnitev emigrantov v domovino, in sicer so dobili potrebni emigranti za vožnje stroške direktno od Rdečega križa vsaki vsoto po 200 švicarskih frankov ter deloma potrebno zimsko obleko, perilo, obuvala, klobuk itd. Ustrežem prijetni dolžnosti, ko s tem gori navedenim darovalcem v imenu »Fonda« izrečem gorko zahvalo za darila. — Collonge sur Territet (Švica), dne 15. majnika 1919. — Mihael Vošnjak, bivši upravitelj »Fonda«,
—	Slavnostni spis, ki ga je izdala Jugoslovanska Strokovna Zveza ob priliki srebrnega delavskega jubileja, je še v zalogi. K temu spisu so prispevali naši najboljši kulturni delavci. Naročite sc takoj nanj, ne bodete se kesali radi različne vsebine. Naroča se pri Jugoslovanski Strokovni Zvezi v Ljubljani, Jug. tiskarna II. n.
—	Društvo državnih uslužbencev kra« ljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev za slovensko ozemlje ima odborovo sejo 26, t. m. ob dvajseti uri v običajnem lokalu. Polnoštevilno! Odbor.
—	Izletniki na Golico so imeli preteklo nedeljo z ozirom na kritično vreme srečo. Kljub temu, da jc med vožnjo s prvim jutranjim vlakom od Podnarta do Jesenic pošteno deževalo, sc jc po prihodu na Jesenice kmalu zvedrilo. Pot na vrh je bila v jutranjem hladu prijetna. Razgled so zapirale dopoldne deloma megle, popoldne je sijalo solnce, med 13. in 14. uro je bil razgled na Koroško čist. Turisti smo popoldne izpred nemške koče v solncu opazovali neurje v nižavi. V od S. P. D. oskrbovani nemški koči jc bil vsak po svoji volji dobro potrežen.
—	Vozni red veljaven od 1. junija 1919 za vse proge Slovenije z najvažnejšimi priključki ostalih prog Jugoslavije sta izdala Ig. pl. Kleinmayr & Fcrd. Bamberg v Ljubljani. Cena K 2.20, po pošti K 2.40.
—	Otvoritev rednega prometa na Koroškem v zasedenem ozemlju. Z 10. junijem t. 1. jc bil otvorjen na progi Dravo-grad-Meža-Št. Pavel v Labudski dolini in Jesenice-Svctna vas-Borovljc reden osebni promet. Na progi Dravograd-Meža-Št. Pavel v Labudski dolini vozijo redno vlaki št. 1842, 1844, 1847 in 1843 z odhodi iz Dravograda-Mežc ob 7.59, 11.58; prihodi v Št. Pavel v Labudski dolini 8,49, 12.44; odhodi iz Št. Pavla v Labudski dolini ob 10.36, 15.41, prihodi v Dravograd - Meža 11.24 in 16.26. Na progi .lescnice-Svctna vas - Borovcljc pa vlaki štev. 12/2015 in 2020/15 z odhodom iz Jesenic ob 10.05, prihodom v Borovije ob 11.47; ter odhodom iz Borovelj ob 16 10 in orihodom na Jesenice ob 18.10
BrzoTlak Dunnj—Trst. LDU Dunaj, 21. Junija. (CTU) S 25. junijem se uvede na južni železnici med Dunajem in Trstom brzovlak.
Vozni red na progi Maribor-Ljulomer. Da se vzpostavijo boljše poštne zveze med Ljutomerom in Mariborom pa tudi ostalo Slovenijo in Hrvaško, se vpelje na proi;! Mari-bor-Ljutomer z dnem 25. junija tretji mešani vlak, ki odliaja iz Maribora gl. kol. ob 10.38 in prihaja, v Radgono ob 13.14. v Ljutomer oR 15.26; v obratni smeri pa iz Ljutomera ob 11.01, iz Radgone ob 13.16 in prihaja v Maribor gl. kol. ob 16.08 uri. — Proti Ljutomeru posredujejo direktno zvezo vlaki, ki odhajajo iz Ljubljane ob 4.43 in 10.41, iz Zagreba ob 8.59, iz Celovca ob 5.20. Jz Ljutomera prihajajo vlaki z direktno zvezo v Ljubljano ob 14.51 in 20.54 (odhod iz Ljutomera ob 6.22 odnosno 11.01), v Zagreb ob 15.38 (odhod iz Ljutomera ob 6.32), v Celovec ob 19.23 (odhod iz Ljutomera ob 11.01).
—	Brevir. Kdor izmed čč. gospodov ima na razpolago za oddati brevir »Pars aestiva«, se prosi, da ga odda uredništvu »Slovenca«.
—	Ni bilo prav. Iz Maribora so včeraj pripeljali potom policije blaznega moža. Mož je imel na sebi lc prisilni jopič in predpasnik, sicer je pa bil nag. In takega reveža vlačijo po mestu in po železnici! Ali mariborska policija nima smisla za nravnost, da bi dala umobolniku vsaj potrebno obleko?
—	Zatekel se je lep, velik pes z ru-javimi lisami. Lastnik ga dobi pri Francetu Remec na Šujci št. 31, pošta Dobrova pri Ljubljani.
KOROŠKE MEJE DOLOČENE?
LDU Bern, 20. junija. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča: Svet peto-rice ministrov za zunanje posle je imel v sredo popoldne sejo v palači orsayski. Razpravljal je predvsem o mejah med Poljsko in Ukrajino v Vzhodni Galiciji. Kakor doznavamo iz verodostojnega vira, so te meje že določene končnoveljavno tako, da bosta obe interesirani vladi dobili o tem uradno obvestilo. Nadaljni predmet posvetovanja je bila meja med Avstrijo in Jugoslavijo na Koroškem. Kakor se govori, je tudi v tem vprašanju že izrečena zadnja beseda. Končno so se pečali z določitvijo mednarodnega štatuta za Gdansko.
V ta namen so mešani komisiji, sestoječi iz civilnih in vojaških funkcijonarjev, poverili nalogo, izdelati načrt pravilnika in odstraniti vse težkoče, ki bi se pojavile.
OBNOVA NEMŠKO-ITALIJANSKEGA PRIJATELJSTVA,
LDU Bern, 21. junija. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča: Kar je bilo pričakovati, se je zgodilo. V četrtek se je ogromna večina rimske zbornice dvignila proti italijanski vladi, kateri so se že nekaj dni majala tla pod nogami. Elementi, ki se že od nekdaj navdušujejo za sodelovanje z Nemčijo, so močno izkoristili kritični položaj ter se povspeli do javne, neprikrite agitacije za zvezo z Nemčijo. Zadnje dni se je primerilo celo, da sta knez Biilov in knez Lichnowski ponovno priobčila v rimskih in milanskih listih izjave, kjer se spominjata lepih solnčnih dni nekdanje nevtralnosti. Pred kratkim je priobčil »Giornale d'Itaiia«, glasilo Sonni-novo dva zelo pomenljiva članka; v prvem ostro napada Clemenceaua, v drugem pa kuje v zvezde bivšega nemškega poslanika vLondonu. Dasi so dosedanja poročila o dogodkih v Rimu zelo kratkobesedna in dasi bi bilo prenagljeno, izreči definitivno sodbo o njih, »e vendar more reči z gotovostjo, da je povzročila odstop kabineta Orlandovega tako njegova notranja, kakor zunanja politika.
ZA DRŽAVNE NAMEŠČENCE.
(Izvirno poročilo »Slovencti«.)
m Zagreb, 23. junija. Javljajo iz Bel-grada, da je zvezi javnih nameščencev odobril ministrski svet znatno povišanje doklad za draginjo ter dovolil v to svrho kredit 10 miliionov kron za bivše avstro-Ogrske pokrajine v Jugoslaviji. Teh doklad bodo deležni uradniki, učitelji, vpo-'kojenci in njihove sirote. Verjetno je, da se bodo te doklade izplačevale kol dnev-nice in sicer že s 1. julijem t. 1.
POVIŠANJE POŠTNIH PRISTOJBIN.
(IzTirao poročilo »Slovencu«.)
m Belgrad, 23. junija. V ministrstvu za pošto in brzojav se izdeluje načrt za povišanje poštnih tarifov v področju Jugoslavije. Pristojbine bodo znatno povišane in sicer v razmerju s tarifi v Srbiji in s stališča valute.
ANGLEŠKO BLAGO V JUGOSLAVIJI.
(Izvirno poročilo »Slovencu« )
m Belgrad, 23. junija. Vlada ' klenih, da odkupi od angleške vlade vsj potrebno blago raznih vrst, ki ic v Solunu in čigar vrednot znaša 2 milijona funtov šierhn-gov. Razpravljalo se jc tudi o pukupu ostalega raznega angleškega blaga, ki je ostalo v Evropi v vrednosti 12 milijonov, a se je za sedaj ie odložil nakilD tega
ITALIJANSKO POSLANIŠTVO IN VIDT-RANJE POTNIH LISTOV.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Belgrad, 23. junija. Tukajšnje italijansko poslaništvo odreka vidiranje potnih hstov za inozen- Ivo, ki jih izdaja hrvatski ban. Narodni poslanec Bašhijevič je opozoril na to ministra za notranje stvari Pribičeviča, ki je izjavil, da se je predsednik ministrskega sveta obrnil zaradi te zadeve za posredovanje v Pariz.
ŽELEZNIČARSKO GIBANJE V BOSNI,
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Belgrad, 23. junija, Železriičarsko gibanje v Bosni se še ni popolnoma poleglo. Kakor poročajo, je došla v Belgrad deputacija železničarjev, ki jo je vodil narodni poslanec Baškijevič k ministru za promet Vuloviču, ki mu je deputacija izročila spomenico o železničarskih zahtevah. Minister jc odposlance sprejel zelo prijazno ter se razgovarjal ž njimi tri četrt ure in se pustil informirati o položaju železničarskih nameščencev, kakor Ludi o raznih prometnih razmerah. Minister jc obljubil, da fco zahteve železničarjev uva-žcval, v kolikor to dopušča interes službe,
DIJAŠKE DEMONSTRACIJE V BELGRADU.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Bci^rad, 23. junija. Danes dopoldne je prišlo do spopadov med akademične mladino in policijo, in sicer povodom demonstracij, ki so jih dijaki priredili, ker je vojaški poveljnik mesta pustil pred nekoliko dnevi aretirati sedem dijakov, ki so bili demobilizirali, a so še nosili vojaško obleko in niso pozdravljali častnikov. Ko je omladina šla po ulici, je policija napravila kordon in ustrelila nekoiikrat v zrak. Vsled tega je nastalo silno ogorčenje med omladino. Veliko ogorčenje vlada tudi med belgrajskim prebivalstvom,
m Belgrad, 23. junija. Zaradi današnjih demonstracij je v parlamentu interpe-liral poslanec Pešiča vojnega ministra in minstre za notranje stvari o tej zadevi. Oba ministra sta odgovorila, da bosta uvedla najstrožjo preiskavo.
TZPREMEMBE V ZAGREBŠKEM ?E! EZ-NIŠKEM RAVNATELJST,'; U.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Belgrad, 23, junija. V kratkem bo došlo do izprememb v ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu. Na čelo ravna-teljslva bo imenovan inž, Vranič, ki služ buje sedaj v Belgradu.
REKVIZICIJA HOTELOV ZA STANOVANJA.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Zagreb, 23. junija. Že nekoliko dni hodi v Zagrebu po hotelih pos?bna komisija, da jih rekvirira za stanovanja,
PROMET Z MEDJIMURJEM. USTAVLJEN.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Eelgrad, 23. junija. Po nalogu višjih oblasti je ustavljen do nadaljnje naredbe vsak promet z Mediimurjem.
VERSKO GIBANJE V RUSIJI.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m London, 23, junija, »Times« poročajo iz Omska, da se je v Rusiji pričelo razvijati versko gibanje v obliki adventizma. To gibanje se zlasti širi v moskovski, novgo-rodski in vladimirski guberniji, Kmolie so mnenja, da je nastopil konec sveta in da je Ljenin napovedani antikrist. Sovjetski vladi je postalo to gibanje zelo neprijetno ter je prenehala s preganjanji duhovništva, ker se boji ljudske jeze.
26 JUDOV USTRELJENIH.
LDU Berlin, 20. junija.. (DunKU.) »Vossische Zeitung« javlja iz Breslave: Iz uradnega vira se poroča, da je bilo včeraj v Prnsski ob poljsko-nemški meji ustreljenih 26 judov, 0
lj Vidov dan v Ljubljani. Na sestanku gospej, gospodičen in gospodov, ki bodo vodili in izvrševali prodajo cvetlic in spominskih znakov na korist invalidov, se je sklenilo, da se bo prodajalo v soboto, 28., in v nedeljo, 29. t. m. Na čelo te dobrodelne akcije so poleg dam, ki imajo v prirejanju cvetličnih dni že veliko spretnost, stopili slušatelji naše tehnike v zvezi z nbiturijenti tukajšnjih srednjih šol. Sestanek požrtvovalnih gdč, prodajalk in gg. spremljevalcev je v soboto, 28. t,-m., ob 8. uri zjutraj v magistralni dvorani, kjer bo obenem blagajna in skladišče cvcllie in znakov. Želeli jc, da se priglasi še več gospodov in gospodičen, ker jc raztegniti prodajo tudi na Spodnjo Šiško in ljubljanske predkrajc. — V petek, 27, t. m., ob 7. zvečer :'■ vrši pred Mestnim domom sestanek vseh Ijubljaii; I iti pro' velnih društev, kolikor možno v krojih in z zanta-; vami. Ljubljanski gn':''ci iu določeni člani društev bodo poslovali kot radovoljni re-
ditelji. Pred domom se postavi govorniški oder, na katerem bo imel svečanostno besedo g. vseučiliščni profesor dr, Fr. Ilešič. Pevska društva zapojo pod vodstvom gospoda ravnatelja M. Hubada pred govorom in po govoru primerni himni. — Na Vidov dan, v soboto dopoldne se vršita službi božji v škofijski stolni in v pravoslavni cerkvi. Zvečer se vrši v drapiskem gledališču slavnostna predstava Fr, Ks. Meškove drame »Na smrt obsojeni?« — V nedeljo, 29. t. m., popoldne se priredi v opernem gledališču srbskim vojakom brezplačna predstava,
lj Procesija sv. Rešnjorfa Telesa v mestni župnij sv. Jakoba v Ljubljani se jc v nedeljo 22. junija nepričakovano lepo razvila. Ljubka je bila — naravnost ogromna
—	množica belo oblečenih deklic; krasna je bila številna skupina narodnih noš; iz-nensdil nas je krepek nastop Orlov in na- j nš aja pod poveljstvom mčelnika Alf. i Valanda. Mogočni cerkveni zbor — bli/.u ?0 pevcev — je tako pri maši. kakor med proeesijo dovršeno prepeval. Žal, da je dež nekoliko moli! vso s'overncst.
1 jlz^ostavljcno. Sv. Rešnje Te'o bo v petek, 27. junija, na praznik nresv. Srca, zjutraj od 6. ure do 6. ure zvečer v kapeli
00.	jezuitov.
lj Novi bo^os'^^ i y 1 on | rn''4<yv ob nedo'ja*t in	'■'>. 1. sve!-'
maša s petminutp'm nagovor~-T> c' p-1
6.	uri. — 2. sv. m«"-* ob č e t r t n a 7. u r o.
—	3. sv. maša ob 7. uri. — A. sv.	ob 8. uri. — Popoldanska službn bc".:i c b
7.	u r : zvečer.
Pcdprcdsf.drik deželne vlad«? tir. Crc-ger Žerjav naznanja, da zaradi večkratne odsotnosti iz Ljubljane v nujnih političnih zadevali, kakor tudi zaradi preoblo "enosti z drugimi uradnimi posli, ne bode pri 'odnji le.V.-, pod nobenim pobojem s. rc'cmal s'r ''c v privatnih zadevah. Če pa stranke smatra'0, da je njihova zadeva zelo nujna in da spela v koirrjetenco podpredsednika deželne vlade, naj to javijo pismenim potom. Stranke, katere imajo v nujnih službenih zadevah v njim opraviti, se naprošajo, da to store med 9. in 13. uro.
lj Spored II. produkcije gojencev Glasbene Matice v sredo, 25. junija. 1. Bayr-Halevy: Fantazija na motive iz opere »Židinja«. Na klavir igra gdč. Vera Gogala. Šola gdč. K. Praprotnikove, V. r. 2. "Kube^: a) Molitev; b) Bolcro. Na gosli svira g. Janko Pompe. Šola g. J. Vedraia, V. r. 3. F. S. Vilhar: a) Kam? b) Ukazi. Pesmi, peje g. Ivan Repovš. Šola g. M. Hubada,
1.	r, 4. Mendelssohn: Pesem brez besed v G-molu. Na klavir igra gdč. Verena Josin. Šola gdč. D. Koblerjeve, VIII. r. 5. J. Pavčič: a) Padale so cvetne sanje, b) Pa-stirica. Pesmi poje gdč. Helena Mlinar. Šola g. M. Hubada, III. r. 6. Moszkov/ski: Bolero. Na gosli svira g. Alojzij Šonc. Šola g. J. Vedraia, V. r. 7. J. Offenbach: Arija iz opere »Iioffmar.nove pripovedke^. Poje gospa Marija Golobic. Šola g. M. Hubada, V. r. 8. a) Moozkowski: Melodija, op. 54. b) Godard: Serenade Floreniine, op. 126. Na klavir igra gdč. Zora Zarnik. Šola <\. M. Dolejševe, VII. r. 9. a) J. Prochazl •: Tak si'lepa. b) E. Adamič: Jezdec. Pesmi poje gdč. Helena Mlinar. Šola g. M. Hubada, III, r. 10. a) L. van Beethoven: Romanca, op, 50. b) Schubcrt: Čebelica. Na gosli svira gdč. Emilija Poženel. Šola gdč. St. Hajekove, VI. r. 11. J. Pavčič: Mehurčki. (Iz Župančičevega Cicibana.) Pesem, poje gospa Marija Golobič. Šola g. M. Hubada, V. r.
M. S.
Ij Družabni klub vabi svoje člane in po teh vpeljane goste b kegljaškemu večeru, ki bo v torek 24. junija na kegljišču »Rokodelskega doma« (Komenskega ulica 12). Pričetek točno ob tričelrt na osem zvečer.
lj Vaja orkestralnega drrš^va »0'as-l-sne Matice« se vrši v torek 24. t. m. ob 20. uri, in sicer v mali dvorani razčiščenega Filhn:	'-mštva; pred vaio ob četrt r.a d ' i :irr> odbe ■"•'■a sej?.. Prosim pc' <. — Načelnih.
lj Skfljtaa vaja pevskih zborov: 0'ns-bene Matice, Pev.1 ••• /.veze Ljubljana, 'r!av-ca in Ljubljanske^:- Zvona za Vidov dan se vrši v dvorani »Glasbene Maticc danes ob 20. uri zvečer.
lj Odborova seja »Slomškove zveze« danes popoldne ob pol 6. uri. Na dnevnem rr-h' več važnih zadev. — š. F.
lj P. n. gospode, ki so si izpr, odili kako knjigo iz »slovenske knjižice« ljubljanskih b o g n s 1 o v c e v, prosimo, da nam radi natančne revizije slov. knjižice vsaj do konca meseca junija t. L sporoče po dopisnici ime in signaturo izposojenih knjig. — Slov. knjižica ljub-'i:iivkih bogoslovcev.
lj Odvrvniška zbornica Redni občni zbor, ki jc bil določen koncem te;>a meseca, sc je moral odložiti, ker je zbornični predsednik moral odpotovati v Belgrad-radi javne zadeve.
lj Tobor Svete vojske pri čč. Uršulin-kah v Ljubljani, Najmednr-cjši način raz-širjcvnnja abstinerefle nv?!; rred mladino 8o »T.ibori Svete v . Učitelji, zdravniki, dn' ■" ' in r; J en-i ro glavni bojevniki na trii • Tabo; h ■■, Imeli smo v Ljub-ljcuii Ujarca meseca lak »Tabor« na drž.
učiteljišču, aprila v Lichlsnlhurničnem zavodu, malnika na novomeški gimnaziji in sinoči, 23. junija, na predvečer kresa je zavod čč. uršulink v Ljubljani priredil svojim gojenkam in učenkam »Tabor Svete vojske«. Resna predavanja in poučni govori so se menjavali z dobro zamišljenimi deklamacijami in z veselim petjem »Mladih junakinj«. Tako je nudi! »Tabor« pouk in zabavo, resnobo in kratkočasje v pestrem sporedu, da jc brezdvomno zagotovljen uspeh. Mladina jc pred začetkom počitnic spoznala svojega velikega sovražnika, ki hodi skrit v raznih plaščih po najboljših družinah ter tam zastruplja otroke, mori deco in onesrečuje najblažja srca. Izrekamo javno zahvalo uršulinskemu zavodu, obema šol. zdravnikoma, vodstvu Svete vojske za predavateljico in vsem, ki so priredili naši mladini ta lepi dan. — Več sta-rišev.
lj Sestanek sli:«?, se vrši danes zvečer ob 8. uri na označenem kraju, to je v Jugoslovanski tiskarni v knjižnični dvorani, III. nadstropje.
lj Služkinje so imele v nedeljo, dne 22. t. m., dobro obiskano predavanje. Predavala je č. sestra FHzabcta iz Marijani-šča o kuharstvu. Predavanju so sledila dekleta z velikim zanimanjem. Predavanja se vrše vsako nedeljo. Prihodnjo nedeljo bo predavanje ob pol 6. uri popoldne v veliki dvorani Ljudskega doma. Pridite še v večjem številu. Pripeljite seboj svoje to-varijice. Tudi udeležbo od strari gospodinj je priporočati, ker predmeti so jako zr.nl in noučni.
lj I. r'c-^-o d--n"fvo {»••"o~,r,vn«i?kih
vpokojenceV v Ljubljani vabi svoje člane, da glasom d. ■ nih -.i] § 9. oorav-
, • .' 'osno r-idejo
m i o ircsc." • v • . '"■o član.'Ko 1t.r do 3. julija 1519, r-:-.

■ > ulico j-iev. 5
ocV) .,'ru.V one za-
deve v redu. — Ob m: -ros;mo za na shodu določeni točni prhnevek k stroškom deputacije v BcVrad. — Načelstvo.
H Skrb za s:cpce. Cpozarja.no na razstavo'knji^ za rdepce v okhu naie Jugoslovanske tiskarne, ki so jih p;'redile in spisale pod vodstvom gospo profesorice M. Skaberne požrtvovalne gospodične iz tečaja za priučitev pisanja z, slepce. Pre-I pisana in prirejena co r.i-j -ov /ia dela našega pisatelja g. žjpnhia Fini^arja. Kdor se želi pobližje seznaniti s temi deli, naj naroči v pisarni »Dobrodelnostih knjižico »Skrb za slcpcc«, ki jo je zelo skrbno sestavila prej imenovana gospa Skaberne in okrasila z mnogimi pojasnjujočimi slikami.
Za odpravo stanovanjske bede. V četrtek, dne 2G. junija ob pol 20. uri se vrši v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani shod :'nradx stanovanjskega vprašanja v Ljubljani. Okolnost, da sc nahaja tu nad ilOO družin na-stavljeucav državnih, deželnih in drugih avtonomnih uradov, ki ne morejo dobiti primernih stanovanj, je daia zaupnikom teh strank po-I vod, da sc začne tmotreua a ij i v prid teh i družin. Predpriprave so kor, . in akcijski odbor sklicuje v informativ. svrho zgoraj omenjeni shod.
lj Arnceslija. Vsled ukaza prestolonaslednika Aleksandra z dne 5. junija t. 1.
0	amnestiji se jc pri deželnem sodišču v Ljubljani izpustilo žc ci.ne '8. junija 1919 iz zapora osem oseb, katerim sc je ostanek kazni milostnim poiom odpustil. Glede vseh druf h, H kazni še niso nastopili, bo sodišče sklepalo v najkrajšem času. Njih število bo previdema prccej visoko. Okolr.ost, da js med zaprti-ni pomilošče-nih samo osem oseb, je pripisovati dejstvu, da sc obsojenci že nad tri mesece niso vabili k nastopu kazni, ker se je pričakovalo amnestije. Opozarja pa sc ra okolnost, da nikakor n: ;o o , - ščene milostnim polom kazni vsem obsojencem« ker so gotova kazijiva dejanja (namreč ona zoper \ urnost la:.trdne, izvršena po žclc^;-.\ih i'1 posinih uslužbencih na predmeti!', la so izročeni železnici ali pošti za prevoz ali pošiljatev) vobče izvzeta iz amnestije. Tako se je kazen odpustila 'e tak i m osebam, ki niso obsojeno na več kot 5000 K denarne kazni, ali katerokoli denarno kazen razen gori oznamenjenc zaporne kazni, to pa lc tedaj, ako obsojenci pred zadevno obsodbo še niso bili nikdar kaznovani zaradi hudodelstva ali pa zaradi kaznjive^a dejanja iz koristo-Ijubja (tatvina, "oljufija, poneverba, draženje, veriženjc itd.) Vsi oni, kateri so bili že radi takih kaznjivih dejanj obsojeni, ali pri katerih prisojena i azen presega gori oznamenjeno izmero, bodo morali po zmislu danih navodil kazni čimprcjc nastopiti, ker jim kazni ravno niso odpuščene.
lj Našli cn jc v čctrlck na sv. R. T. da n v Wolfovi ulici zapestnica. Poizve sc na Polianski cesti št. 73, I. nadstr. levo.
lj Umrli so v Ljubljani: Albin Kumelj, sin čevljarja, IS let. — Serafina Sabolhy, žena vp. ravnatelja zemljiške knjige, 61 let. — Viktor Orel, zasebnik, 87 let. — Anton Šcmc, dninar, 40 lcf. Josip Matolin, čev-
1	jurski pomoči '' . 60 let. — Pavel Ho:an, sin gozdarja, 12 t. — Josip Ga'c\ premo-gar, 43 let. — 'irijp. Dolžan, posestnica, 61 let. — Ignacij Simctack, pomožni paznik prisilne delavnice. 52 let. — Katarina
Škerjnnc, poscstnica, 34 let. — Joško Fun-tek, sin posestnika in gostilničarja, 6 let. — Karla Terčič, služkinja, 27 let. — Makso Doberlct, sin strojnikove vdove, 4 leta.
lj Nasadi in šetališča. Vsak prijatelj narave in obiskovalec našega Tivolija jc gotovo z največjim veseljem pozdravil odredbo policijskega ravnateljstva, ki prepoveduje komedijantom bučno in hreščečo lajnarsko reklamo, pred katero so bili ifr-lalci, ki iščejo razvedrila in oddiha v prosti naravi, tekom vojne obvarovani. Policija je morala pokazati več estetskega smisla in čuta za lepoto neoskrunjene narave ter za zdravo počutje razdrapanih živcev, kot pa naši »izbrani« mestni zastopniki, ki so lajnanje prvotno dovolili. Pravzaprav že res ne vemo, čemu sploh imamo mestni zastop, župana in dragi občinski aparat; zato pač ne, da si tiščijo oči ln ušesa pred zahtevami in potrebami meščanstva. O mestnih kolovozih, ki jim tudi ulice pravimo, ne smemo govoriti, ker nas gospod župan takoj zgrabi za grivo in polteno ozmerja, o javni razsvetljavi tudi ne, o cestnem prahu zopet ne, še manj pa o neznosnem smradu, ki ga razširjajo razkrajajoči se kupi smeti, katere odlagajo mestni smetarji in stranke, koder se jim ravno zljubi. Plinovcga smradu po mestu niti omenjati ne kaže. Tekom enega desetletja bi dobro dotirani mestni vrtnar tudi že lahko izdelal in izvršil načrt, da se uredi prostor pred Jakopičevem paviljonom, da bo čemu podobno. Tudi zraven ležeči park bi sc lahko že enkrat otvoril. Mesto tega pa so lansko zimo posekali v drevoredu za bajerjem mlade breze, ki so sc tako lepo belile med temnimi smrekami. Mestni gozdar je letošnjo zimo prav pridno vihtel sekiro in dal sekati iz tivolskih gozdov mnogo čisto zdravih dreves. Čemu? Za kurjavo vendar niso tiveleki gozdovi tu! — Mimo sedanjega hotela Bellevue je vodila že, od kar pomnimo, lavna pot v Šiško, Slov, planinsko društvo jo je celo — brez ugovora — kot javno pot markiralo. Pa ti pride letos lastnik in ti obesi tablico, da sme to pot ljubljanskim šetalcem zatvoriti, kadar mu drago. Enako je storil nek drug posestnik s potjo, ki drži od Spod. Rožnika (poleg Worisho-fena) proti Šišenskemu vrhu. Naloga mestnih organov (recimo gozdarja) bi bila, da opozorijo magistrat, da varuje pravice in koristi meščanstva in da takoj odločno proti taki samovoljnosti protestira, dokler je še čas. Tudi Slov. plamnsko društvo, v čegar katastru sta obe poti, naj ne zamudi roka za ugovor. Sicer se bo zgodilo tako kot s potjo na Rožnik (mimo lurške kapelice), kjer je frančiškanski konvent pred nekaj leti vsled čudnih sodnih mahinacij kljub jasnim dokazom zgubil tožbo proti Nemcu Lassniku. Morda bi to tožbo danes, ko še priče živijo, kazalo obnoviti vsled pomanjkljivosti takratnega sodnega postopanja. Prosimo slavni magistrat in njegove organe, da hodijo z odprtimi očmi in ušesi okolil
lj Rešitev stanovanjskega vprašanja. Iz arhitektskih krogov smo prejeli: Stanovanjski bedi v Ljubljani se more odpomoči na dva načina, in sicer naprava provizori-jev ali pa definitivnih hiš. Prvo je, ne oziraje se na velike pomanjkljivosti, iz gospodarskih vzrokov docela neracijonelno in v poštev pride edino le zgradba novih definitivnih hiš. Sedanjim razmeram odgovarjajoč bi morala biti izpeljava teh hiš popolnoma priprosta. Posledica tega je, da bi v nekaj letih služile te hiše kot stanovanja nižjim uradnikom in delavcem. To se mora upoštevati že pri projektirani)' in sicer glede na stavbeni prostor, kakor tudi na razdelitev stanovanjskih prostorov v hiši sami. Najprikladneje bi b:le torei enonadstropne hiše z osmimi stanovanji po 2 sobi, kuhinjo in pritiklinami. Da se pa stanovanjski bedi vsaj nekoliko odpo-more, bi sc moralo zgraditi več takih hiš Največje pomisleke in zapreke pri tem nam dela glavni gradbeni materijal, namreč opeka, ki je silno draga in katere najbrže v toliki množini niti ni na razpolago. Vrhu tega nam primanjkuje zidarjev, — Vsled tega moramo seči po nadomestilu, katero nam omogoča hitro grajenje stavb, katero ima tiste prednosti in svojstva, kakor opeka in ki nam je na razpolago po najnižji ceni. Tem zahtevam je možno ugoditi na sledeč način: Stavbni prostor naj se določi tako, da se pri izkopu za temelje in kleti pridobi dovolj gramoza za betoni-ranje temeljev. Na te se postavi železobetonsko ogrodje za stene in strope. Glavne stene bi bile dvojne 10 cm debele iz »Schlaokenbetona«, med katerimi se pusti 20 cm zračnega prostora za izolacije. Ostale stene, istotako iz Schlackenbetona 10 cm močne. Stropi bi bili betonski med žc-lezobetonskim ogrodjem. Vse stene bi bile popolnoma gladke, ometane s finim ometom V svrho hitrejšega in cenejšcga grajenja bi bilo umestno napraviti skupine po 6 do 10 takih hiš. Pri ugodnih vremenskih razmerah in pri praktičnem vodstvu bi bilo mogoče postaviti tako skupino hiš še v letošnji cczoni, ako bi se pričelo z delom takoj. Stroški ene take hiše bi znašali približno 225000 K, napram enako veliki hiši iz ooekc, ki bi stala 270.000 K.
Harodno gledl&e.
Drama.
24.	junija, torek: »Listnica.« — » Neizprosni stražnik.« — Abon. B 65.
25.	junija, sreda: »Bajka o volku.* — Abon. A 66.
Opera.
24.	junija, torek: Zaprto.
25.	junija, sreda: »Madame Butterfly.« Abon. B 2/67.
Izpred porote.
Vola sta ukradla. Pred ljubljansko poroto se danes prva zagovarjata Jožef Mi-klavčič in Blaž Jugovic, katerima očita obtožnica: V noči na 15. aprila 1919 je izginil posestniku Pavlu Demšarju iz Valter-skevasi rejen, približno 700 kg težak vol, najmanj 7000 K.vreden. Obdolženca sama pripoznata, da sta ukradla vola. Zagovarjata se, da sta bila namenjena vasovati pri Demšarjevih dekletih, ki se pa niso oglasile, na kar sta šla v hlev, da bi tam prenočila. Naenkrat jima je prišla misel, da sc polastita vola, nakar sta ga odgnala preko Škofje Loke do Gašteja, kjer jima je opešal in sta ga zato ponudila v nakup mesarju Hafnerju, ki sta mu ga prodala pod pretvezo, da sta ga kupila na Primorskem za 4500 K. Orožniki so ju še isto dopoldne izsledili in aretovali. Obtožba očita obdolžencem hudodelstvo tatvine v smislu §§ 171 , 173., 174. II. a in 179. k. z., kaznjivo po § 179. k. z. Porotnemu senatu predseduje predsednik deželnega sodišča dr. Oton Papež, obtožbo zastopa prvi drž. pravdnik Bežek. Tako Miklavčič kakor Jugovic pripoznata svojo krivdo. Priči A. Hafnerju iz Stožišča se je čudno zdelo, ker sta se obtoženca lovila, odkod sta pripeljala vola, zato jima tudi Petrič iz Kranja, ki je kupil vola, ni hctel dati denarja, češ, da naj prideta čez tri dni po njega, ker je hotel poizvedeti, če ni vol morebiti ukraden. — Porotnikom je stavil senat le eno glavno vprašanje o krivdi. Prvi državni pravdnik Bežek je v svojem govoru povdarjal, da naj jih ne moti okolnost, ker se je škoda poravnala. Zagovornik je prosil porotnike, da naj se obtoženca, ki sta mlada fanta, oprosti. Opozarjal je tudi na okolnost, da sta se obtoženca kesala. Porotniki so stavljeno jim glavno vprašanje soglasno potrdili. Sodišče je prisodilo Mi-tlavčiču 14 mesecev težke ječe in Jugo-vicu 12 mesecev težke ječe. Kazen sta obsojenca sprejela.
Vlom pri Josipu Eberle in pri Giontitiiju pred poroto.
Prične se glavna razprava pred ljubljansko poroto proti Sikstu Cattarinichu iz Malega Lošinja, Andreju Banachoviczu z Reke in proti Ivanu Lucichu z Reke. Iz obtožnice navajamo:
Dne 11. aprila 1919 okoli pol 1. ure popoldne je bilo v trgovino zlatarja in urarja Josipa Eberla v Ljubljani na Mestnem trgu vlomljeno in ukradeno iz nje večja množina zlatih, srebrnih, nikeljna-stih in jeklenih ur v skupni vrednosti 14 tisoč 510 kron. V istem času so vlomili storilci tudi v sosedno trgovino Ivana Gi-ontinija na Mestnem trgu in odnesli iz ročne blagajne gotovino v znesku 210 K. Pri poizvedovanju po storilcih jc Eberle kmalu po 1. uri popoldne zvedel na glavnem kolodvoru, da so se pred kratkim odpeljali z nekim izvoščkom trije sumljivi 'ndividuji proti Zalogu. Ker je domneval, da so ravno ti ndmduji vlomilci, sporočil ie lo policiji. Nato so se policijski agent Anton Barič, po!c. nadz. Franc Vrečar in stražnik Ivan Teger skupno z Eberletom hitro odpeljali z avtomobilom v Zalog, kjer so našli v neki gostilni obtožence, ki so pili vino in imeli očividno polne žepe. Pri njih preiskavi se je našlo pri Sikstu Cattarinichu 5 velikih zlatih in dve mali zlati žepni uri, pri Andreju Banachoviczu 18 srebrnih, jeklenih in nikelnastih ter 1 malo zlato žepno uro in pri Ivanu Lucichu 1 malo zlato žepno uro v skupni vrednosti 14.510 kron .katere je Josip Eberle takoj spoznal za svojo last. Obdolženca Catta-rinich in Banahovicz priznata, da sta izvršila oba vloma in pravita, da sta se dne 10. aprila 1919 zvečer skupaj z Ivanom Lucichom pripeljala iz Zagreba, s katerim sta nato prenočila v hotelu »Tivoli«. Drugi dan so vsi skupaj hodili po mestu, v namenu, da bi izvršili kje kak vlom, kot sta se prejšnji večer v hotelu »Tivoli« domenila. Po kosilu so šli po Mestnem trgu in ko so prišli pred knjigarno Giontini, jc Banachovicz nenadoma začel s ponarejenim ključem, ki ga je imel seboj, odpirati vrata vodeča v trgovino. Ljudje, ki so hodili mimo, se za to niso zmenili, ker so mislili, da odpira trgovino gospodar. Stopila sta na to oba v trgovino, si vzela iz zaklenjene ročne blagajne znesek 210 K, ker je bil ta znesek premajhen, sta zapustila to trgovino in stopila pred drugo z zlatnino, t. j. trgovino Josipa Eberh;. Tudi tu jc Banachovicz odprl vrata s ponarejenim ključem, nakar sta vstopila oba v trgovino in si v naglici iz izložbe nabrala žepe z zlatiroi, srebrnimi- nik^cljnastimi
urami in nato trgovino zapustila. Poklicala sta nato Ivana Lucicha, ki je čakal zunaj na ulici in šla z njim hitro na kolodvor. Tam so si najeli izvoščka in se odpeljali v Zalog, kjer so bili zasačeni in aretirani. Ivan Lucich se pa zagovarja, da pri izvršitvi tatvine ni bil udeležen ter da sploh ni vedel, da sta Cattarinich in Banachovicz izvršila kako tatvino in trdi, da je on dotični dan hodil vedno pred njim po ulicah. Pri tem se je enkrat ozrl nazaj in videl, da Cattarinicha in Banachovicza ni nikjer. Ustavil se je radi tega pred neko izložbo in čakal par minut, nakar sta oba-dva prišla od nekod za njim z rokami v žepih. Šli so nato na kolodvor in se od-tam odpeljali % izvoščkom v Zalog. Med potjo mu je dal Cattarinich majhno zlato žensko uro, katero je on vzel, ne da bi si pri tem kaj mislil. Lucichov zagovor potrjujeta tudi Cattarinich in Banachovicz, češ da Lucich res ni o njihovem namenu in tatvini ničesar vedel.
Ta zagovor je pa očividno izmišljen, ker sta Cattarinich in Banachovicz prvotno napram policiji sama priznala, da je Lucich medtem, ko sta bila v trgovini, stal zunaj na straži, katero priznanje je gotovo odgovarjalo resnici. Da je tudi Lucich bil sostorilec in o celi stvari prav dobro poučen, izhaja iz izpovedbe.Franca Vrečarja, ki pravi, da je Lucich med vožnjo iz Zaloga v Ljubljano prosil Banachovicza, da naj z ozirom na njegovo družino on »celo stvar nase vzame«, kar pač dokazuje, da se je tatvina tudi z njegovo vednostjo in njegovim sodelovanjem izvršila. Če se končno še upošteva dejstvo, da je bil Lucich ves čas v družbi Cattarinicha in Banachovicza in da so se že prejšnji večer v hotelu Tivoli dogovorili, da bada drug dan izvršili kako tatvino, kot priznavata Cattarinich in Banachovicz, tedaj je sum povsem opravičen, da se je vloma tudi Lucich kot tatinski tovariš udeležil. Obtožnica obdolžuje vse tri, da so zakrivili hudodelstvo tatvine po §§ 171., 173., 174. II a in c, 179. kaz. zak., Sikst Cattarinich in Andrej Banachovicz pa tudi prestopka zoper javne naprave in naredbe po § 320, g. k. z. in se naj kaznujejo po § 170 kaz. zak., Sikst Catarinich in Andrej Banachovicz tudi po § 35. kaz, zak.
Predsednik dr. Paoež da odvesti dva obtoženca in zasliši Cattarinicha samega, ki pove, da se je sestal s svojima tovarišema v Zagrebu, odtam so se pripeljali v Ljubljano, Pripoveduje, kako da so vlomili v Ljubljani. Predsednik: »Kaj ste storili, ko ste stopili v Eberlovo prodajalno?« — »Vse sva vzela.« Banachovicz pravi, da je prodajal na Reki sukanec. Izpove, da sta se, ko je Lucich že spal, dogovorila s Catarinichom, da bosta izvedla drugi dan tatvino. Predsednik: »Kje ste dobili vetrihe?« — »Našel sem jih.« — »Kje?« — »V Zagrebu v policijskem are-stu.« Svojo izpoved popravi v toliko, da jih je pustil v »arestu« neki Italijan. Banachovicz je bil že v neki poboljševalnim na Ogrskem zaprt, ker jc kradel kot pisar svojim gospodarjem. Ivan Lucich nosi črna očala. Pove, da so mislili prvotno prenočiti v Unionu, kjer pa ni bilo prostora. Ne spominja se čisto nič, kar sta tovariša zvečer in zjutraj govorila, dasi je na policiji trdil, da sta mu tovariša zjutraj pripovedovala, da ni denarja in bosta morala krasti. Priči Franc Vrečar, pol, vodja je aretiral v Zalogu obtožence. Tajili niso. Ko so se peljali v Ljubljano, je Lucich prosil Banachovicza, da naj vzame krivdo nase. Izvošček je v preiskavi izpovedal, da jih je peljal v Zalog za 100 kron. Med vožnjo v Zalog so vlomilci peli. Prvi državni pravdnik Bežek je zahteval, da naj se stavljeno vprašanje potrdi in povdarjal, da so obtoženci delali skupaj zločine. Dr. Natlačen je opozarjal v' zagovoru Cattarinicha in Banachovicza, da sta žrtvi razmer ln na njunino mladost ter na njunino zanemarjeno vzgojo. Dr. Krejči je v svojem zagovoru prosil, da naj porotniki obtoženca oproste, ker slabo vidi, ne more biti opazovalec. Po krivdoreku porotnikov je prisodilo sodišče Cattarinichu 2 leti, Banachoviczu 3 leta težke ječe in Lucichu 5 mesecev ječe.
Poskušeni roparski umor.
Predsednik dr. Papež je otvoril glavno razpravo proti Ivanu Gašperinu, rojenemu 6. oktobra 1902 vStudoru, kateremu očita obtožba: Dne 11, majnika 1919 je napravil Anton Poljanšek izlet ob Bohinjskem jezeru. Ko jc prišel idoč proti Savici na zgornji kraj jezera, se mu je pridružil Ivan Gašperin, ki je sedal pred prazno kočo. Šla sta nekaj časa po cesti, slednjič pa, ko je Gašperin Poljanšeku prigovarjal, naj si gre ogledati neko električno napravo, sta krenila na stransko stezo. Komaj sta bila kakih 100 korakov oddaljena od ceslc, je Gašperin, ki je hodil za Poljanše-kom, dvakrat zaporedoma ustrelil proti slednjemu, ki jc v levo meče in desno stegno zadet od krogelj padel na tla. Ko jc vstal, je videl, da Gašperin še vedno v njega meri, nakar ga je začel s kamni obmetavati, da se je ta v goščo umaknil. Po ovinkih jc skušal Poijanšek uteči napadalcu, ko pa sc jc žc nekaj časa pomikal,
opazil je vnovič Gašprina, ki je zopet dvakrat ustrelil proti njemu, da bi ga zadel.
Obtoženec se zagovarja, da je streljal na Poljanšeka radi tega, ker se ga je zbal in ga je hotel preplašiti, da se ga znebi. Ta zagovor se pa pač ne more smatrati resnim, če se upošteva, da se je obdolženec sam pridružil Poljanšeku, da je hodil njim, torej bi bil lahko skočil v goščo, kadar hi mu bilo drago in da je slednjič še dvakrat ustrelil na Poljanšeka, že ko je ta v ovinku se skušal rešiti pred napadalcem. Poljanšek je nosil v nahrbtniku živila in je imel pri sebi tudi uro. Po vseh teh rečeh ga je obtoženec vpraševal in ko je smatral priliko za ugodno, je svoj naklep, prilastiti se teh predmetov s silo tudi skušal izvršiti. Ne more biti dvoma, da je Gašperin z namenom usmrtiti Poljanšeka tega napadel, da bi si prisvojil njegovo imetje. Obtožba obdolžuje Gašperina roparskega umora v smislu §§ 8., 134. in 135, k. z., kazniivo po § 138. k, z,
Gašperin je šele 17 let star. Žago* varja ga dr. Ažman. Očeta ni poznal. Predsednik obtožencu: »Ali si kriv?« Gašperin: »Ne,« — Razprava se nadaljuje, Gašperin se je zagovarjal tako, kakor navaja obtožnica. Predsednik: »Zakaj si streljal?« — »Ker sem se ustrašil.« —< Predsednik: »Zakaj si se ustrašil, če je bil kakor praviš, 15 korakov pred teboj. Ali si nameril na Poljanška?« — »Ne. Nazaj sem streljal na njega.« — »Zazaj si streljal?« — »Da bi ga ustrašil.«
Priča Anton Poljanšek je opisal napad. Niti palice ni imel, ko je šel k Savici. Gašperin je streljal na njega obrnjen naravnost proti njemu. Zaklical je na na-palca: »Ti lump ti!« metal kamne na njega, nakar je Gašperin izginil. Med potjo ga je vprašal za uro in kaj da ima v nahrbtniku. Padli so štirje streli. — »Zakaj mislite, da je streljal na Vas?« — »Zaradi ropa, ker drugega povoda pač ni imel, če ni bil norec.« — Gašperin. je bil meseca maja letos obsojen v 2 meseca ječe. — Zdravstveni svetnik dr. Pečnik izpove, da rani še nista zaceljeni. Sodni dvor je sklenil na to staviti dve glavni vprašanji, in sicer glede na roparski umor in na težko telesno poškodbo in dve eventualni vprašanji, Prvi državni pravdnik Bežek zahteva, da naj se potrdi prvo glavno vprašanje, Dr. Ažman je predlagal, da naj se prva tri vprašanja zanikajo in potrdi le četrto eventualno vprašanje o zadani težki telesni poškodbi.
Porotniki so odklonili soglano prvo, s 6 da in s 6 ne odklonili 2 glavno vprašanje, soglasno so pa potrdili vprašanje o težki telesni poškodbi. Sodišče je prisodilo Gašperinu po § 335 k. z, 3 mesece zapora.
Vsem beguncem na znanje.
Begunski sosvet v Ljubljani daje vsem beguncem brezplačno pojasnila v vseh begunskih zadevah, bodisi v prošnjah, bodisi v slučaju kakih pritožb itd.
Kjer bo uvidel potrebo, bo begunski sosvet tudi posredoval pri oblastvih in zasebnikih v prilog beguncev in to v stvareh kateregakoli značaja.
V	ta namen vabi begunski sosvet vse begunce brez razlike poklica, naj mu čim preje pošljejo svoje popisnice, spisane po tem-le vzorcu:
Ime in priimek družinskega glavarja — t. j. očeta, ozir. matere, rojstno leto, rojstni kraj, domovinska občina, politični okraj in dežela, poklic in stalno bivališče (ulica, hiš. štev.) pred begom, dalje natančni naslov sedanjega bivališča in s čim se peča sedaj; ima v domtVvini kaj nepremičnega imetja ali ne, ter kedaj (mesec, dan, leto) je bil vsled vojne prisiljen bežati z doma. Tudi naj vsakdo sporoči v popisnici ali je bil vojak ali ne, in če je bil morda ranjen. V slučaju, da je kak član katere družine padel v vojni, oz. če se ne ve, ali je živ ali mrtev, naj se naznani v popisnici tudi to.
V	tem smislu in s temi podatki naj se nato po vrsti popišejo vsi družinski člani.
Vabilo begunskega sosveta velja vsem beguncem brez razlike, tudi tistim, ki se nahajajo po taboriščih, duhovnikom, uradnikom, učiteljem, upokojencem, dijakom, železničarjem, trgovcem, obrtnikom itd,, kajti begunski sosvet hoče sestaviti seznam vseh beguncev, kar mu zelo olajša delovanje pri zastopanju njih koristi, kakor tudi direktno občevanje z njimi, ko jim bo treba kaj sporočati.
Vljudno prosimo našo inteligenco, naj beguncem pri sestavljanju popisnic pomaga, jih bodri, da iste čimpreje vpošljejo. Najbolje bi bilo, ako bi v vsakem kraju 3 ali 4 inteligentne osebe kar same vzele v roke to popisovanje in nam ooslale izdelek v skupnem zavitku na naslov: Begunski sosvet v Ljubljani, Pražakova ulica 3.
Ker jc zadeva velike važnosti in nuj-n a , kajti gre za enotno ureditev pomoči begunccm v vseh ozirih, prosimo ponovno, naj sc vsi begunci točno in čim najhitreje odzovejo našemu vabilu. Odzvati sc j c pismeno. — Begunski sosvet v Ljubljani.
Seja deželne vlade
dne 17. junija 1919.
Koroški interniranci. V zadevi inter-flacij je bilo sklenjeno: Ker Nemci niso izpolnili pogojev premirja in še vrh tega zelo slabo ravnajo z našimi interniranci. se Nemcem, ki se šc pri nas pridržujejo v internaciji, ne bode moglo še bolj olajšati položaja, kakor se je že pričenjalo in se jih še ne bo izpustilo, dasi je bilo to že pripravljeno. Nadaljne postopanje je popolnoma odvisno od stališča, katerega se bodo držali Nemci glede naših intemiran-cev. —
Rusko-jugoslovanska vzajemnost. Izda »e poziv na obnovitev in poglobitev zbliževanja obeh narodov. Takoj naj se organizira v vseh večjih krajih odbore uglednih oseb in zastopnikov društev, ki naj z vsemi dovoljenimi in primernimi sredstvi zbirajo darove, katere se da na razpolago jugoslovansko - ruskemu odboru v Belgradu, ki ima nalogo, da pomaga Rusom, ki so pribežali in se še zatekajo v bratskem zaupanju v našo državo,
Za umetnost. Kupi se od umet. slikarja Henrika Smrckarja akvarelna slika Deveta dežela«. Slika se izroči poverjeništvu za socijalno skrb za olepšave lastnih prostorov. Društvu »Slovenskih upodabljajočih umetnikov v Ljubljani« se obljubi nakup nekaj umotvorov iz slovenskega oddelka pariške jugoslovanske razstave, ko se umotvori povrnejo v Ljubljano.
Za suplente na srednjih šolah, ki ima-fo popolne izpite jc bilo sklenjeno, da sc jim izplačujejo počenši z dnem 1. velikega travna 1919 začasno do 30. malega travna 1920 službeni prejemki pravih učiteljev v IX. činovnem razredu.
Tečaj za učitelje. Poverjeništvo za OJc in bogočastje priredi štiritedenski tečaj za izobrazbo učiteljev na trgovskih nadaljevalnih šolah.
Enoletni trgovski tečaji. Upoštevaje izredne razmere sc izjemoma dovoli, da smejo lastniki in voditelji enoletnih trgovskih tečajev in učnih zavodov izdati za Šolsko leto 1918/1919 sami izpričevala in Se odreja, da odpadejo za letos preizkušnjo pred posebno izpraševalno komisijo. S prihodnjim šolskim letom stopi naredba Od 17. maja 1919, štev. 501 v popolno veljavo.
Proti malarijL V delno kritje obratnih Stroškov za ustanovljeno štacijo za malarijo v ljubljanski deželni bolnici se dovoli komisiji za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave prispevek 4000 K.
Delavske selitve iz Nemške Avstrije. Za omogočitev preselitev slovenskih delavskih družin iz Nemške Avstrije v domovino se dovoli poverjeništvu za socijalno skrb potrebni kredit.
Socijalna skrb. Za ustanovitev posvetovalnic za matere, katere naj bi dobivale brezplačno zdravniške nasvete za nego 'dojenčkov, se dovoli poverjeništvu za socijalno skrb kredit 10.000 K. Za institucijo sester, oziroma za nabavo košar, v katerih bi donašale oskrbne sestre materam ob porodu perilo in druge potrebščine, sc dovoli kredit 25.000 K.
Osebne vesti. Josip Zbašnik, mero-izKusnik bivšega glavnega meroizkusnega urada na Dunaju se prevzame v tukajšnjo državno službo. Pomožni uradnik pri višjem šolskem svetu Viktor grof Lichten-berg se imenuje za kanclista v XI. činov-nem razredu.
Gospodarske novice.
STROJNE TOVARNE IN LIVARNE
V posvetovalnici Jadranske banke se ic vršil v nedeljo, dne 22. t. m. dopoldne ustanovni občni zbor nove delniške družbe Strojne tovarne in livarne d. d. Ustanovno ■•loj« otvoril gospod veleindustrijec V i n-ko M a j d i č , ki je pred vsem konštati-al, da je navzoč ves delniški kapital, zastopan z vsemi delničarji nove delniške družbe. Omenil je pred vsem, da znaša delniški kapital za enkrat 6,000.000 kron, da pa ima družba pravico, s sklepom občnega zbora zvišati kapital na 10,000.000 kron. Gospod dr. J. A ž m a n je na to podal kratko zgodovino ustanovitve nove delniške družbe. Predložil je od vlade potrjena pravila del-« niške družbe, ki so bila od delničarjev soglasno sprejeta. V smislu dnevnega reda se je vršila na to po pravilih družbe volitev upravnega sveta in nadzorstva. Ta volitev se je vršila na predlog gosp. profesorja ravnatelja R e m e c-a per acclationen. Za predsednika, upravnega sveta je bil izvoljen predsednik zveze industrijcev, velein-dustrijalec gosp. Vinko Majdi č. Za podpredsednika jc bil določen tovarnar g. Avgust Ž a b k a r. Nadaljni člani upravnega sveta so: ravnatelj Jadranske banke gosp. A. Praprotnik, ravnatelj Ljubljanske kreditne banke g. V. K r o f t a , odvetnik dr. J. A ž m a n, mestni župnik B a r 1 c , tovarnar g. Alojzij Vodnik, veletrgovec gosp. A. Š a r a b o n in gosp. dr. M o h o r i č.
Za predsednika nadzorstva jc bil izvoljen veleindustrijec gosp. Peter Kozina. Nadaljna člana nadzorstva sta; ravnatelj Jadranske banke, gosp Avgust To-s t i in veletrgovec gosp. Meden.
Po končani volitvi je predlagal gosp. dr. A ž m a n , da se po končanem ustanovnem občnem zboru vrši takoj izredni občni zbor, katerega naloga naj bo, da sklene nakup tvrdk G. Tdnnies, strojni vid. .Maks Samassa in Kastelic & Žabkar v Ljubljani z vsemi industrijskimi in pomožnimi napravami po pogojih, kakor jih je s prejšnjimi lastniki dogovorila Jadranska banka kot ustanovnica.
Ta izredni občni zbor, ki se jc vršil neposredno po ustanovnem cbčnem zboru, jc soglasno sprejel predlagani nakup. Na to jc podal ravnatelj Strojnih tovarn in livarn inž. gosp. Josip Boncelj, poročilo o obratovanju in organizaciji novega podjetja. Omenil je, da podjetje sestoji iz štirih obratov; iz strojnega, iz kovinskega, iz elektrotehničnega in iz zvonarne. Predložil je program fabrikacije, ki obsega vodne turbine, stroje za obdelovanje lesa, trans-misije, železne konštrukcije, ventilatorje, centrifugalne sesalke, armature, ognje-gasne brizgalne, črpalke, cerkvenc uprave in pa vsemogoče odlitke železne, iz medi in brona, za železnice, rudokopc itd. Posebno je opisal tudi obnovitev obrata slavnoznane zvonarne Samassa, kateri sc je pridružila domača, zadružna zvonarna.
Po poročilu gosp. ravnatelja zaposluje podjetje Strojnih tovarn in livarn ta čas 40 uradnikov in 410 delavnih moči. Vodstvo podjetja imata ravnatelja gosp. inž. Boncelj in gosp. dr. Milan Vidmar. Komercijelno vodstvo ima gospod proku-rist K. G o v e k a r. Svoje poročilo jc končal gospod ravnatelj z navedenjem dejstva, da so vsi oddelki v polnem razvoju, dobro preskrbljeni z naročili in da obetajo podjetju lep uspeh.
Predsednik upravnega sveta gosp.
Vinko Majdič je v zaključnem govoru izrecno opozoril šc enkrat na veliki pomen novega podjetja za narodno gospodarstvo države in se zahvalil Jadranski banki za inicijativo, predvsem pa njenemu neumornemu, za celo našo narodno industrijo in financo velezaslužnemu ravnatelju gospodu Avgustu Praprotnik-u, čegar glavna zasluga je, da je iz nekdanjih nemških tovarn v družbi z edino domačo strojno tovarno nastalo veliko domače podjetje.
ORLOVSKE ZVEZE
Hrušica, Predsedstvo odseka prijavlja svojo udeležbo na prireditev v Celju.
Orlovskj večer. Na vsestranska vprašanja bratskih odsekov naznanja vaditelj-ski zbor O. Z., da priredi v sredi julija v veliki dvorani Ljudskega doma svoj orlovski večer. Na sporedu je telovadba članov, članic, gojenk in naraščaja. Podrobnejši spored se objavi pravočasno. Člani nastopijo s članskimi, vaditeljskimi, prostimi in vajami s palicami; članicc s šerpami, kiji, obroči in telovadnimi plesi.
Blago za orlovske srajce in naraščaj-ske hlače! Vaditeljskemu zboru O. Z. se jc posrečilo dobiti nekaj rdečega blaga za srajce meter po 8 kron, in modrega blaga za naraščajske hlače po 24 K meter, Ka-,teri odsek reflektira na isto, naj nemudoma naroči pri vaditeljskemu zboru O. Z.
Povelja (brez razlage) za proste in redovne vaje so ravnokar izšla v založbi gospodarskega odseka O. Z. Ker jc ravno znanje povelj za vsekega načelnika, vaditelja kakor člana neobhodno potrebno, naj vsak odsek skrbi, da se ista razširijo med članstvom.
Presneta.
pr Dr. Ljubo Radii': Prvi koraci k agrarno? reformi. To je 72 strani obsegajoča knjižica, ki jo je izdal »Zadružni Savez«, a uredil jo je Ivo Anti-čevič v Splitu. Uredništvo pravi, da so ne strinja z vsemi izvajanji, a je dobro, da to vprašanje dobro pretre-semo od vseh strani.
J&provizaciJa.
a Aprovizacija južno želcznico prodaja amerikanski petrolej, liter po 5 K 40 vin.
a Amcrikansko blago za otroko do 6.
leta sc deli na izkaznice, katere imajo stranke že v rokah, le še v torek 24. t. m. in v sredo 25. t. m. od 8. do 11. ure in od 3. do 5. ure popoldne. — Zamudniki, ki šc nimajo izkaznic za amerikansko blago, pa pripadajo A, B in C oziroma 1. in II. uradniški skupini, dobe izkaznice za ameri-kan&ko blago lc šc v sredo 25. t, m. in v četrtek 26. t. m. na Poljanski ccsti št. 13, in sicer 1. A in B skupina ubožne akcijc dne 25. t. m. od 8. do 11, ure dopoldne ;n 2 C ter I. in II. uradniška Vupina dne 26. t. m. od 8. do 11. ure dopoldne. Vsaka strrnka mora prinesti 6 seboj izkaznico ubožne akcijc in za otroke do 3. lota zeleno izkaznico za zdrob. za otroke od 3. do 6. leta pa krstni izpisek. Pozneje sc izkaz-
nice nc bodo prav nikomur več Izdale. Kedaj dobe novo priglašeni zamudniki blago, se pravočasno objavi v listih.
»Jugoslovanska knjigarna« v Ljubljani priporoča za mesec julij (godovi raznih cerkvenih patronov in svetnikov) cerkvenim zborom:
Premrl Stanko: Pesmi svetnikov za mešani zbor. Part. 4 80 v, glasovi 1 K 20 v.
Nato zbirko še posebno opozarjamo in jo priporočamo vsem ccrkvenim zborom. Saj poleg Cecilijc nimamo druge zbirke z napevi te vrste, kakor omenjeno. Pesmi so zložene večinoma tistim svetnikom v čast, kateri se po naši domovini najbolj časte. Napevi sc odlikujejo (kakor vse skladbe lega odličnega skladatelja) po lepi in moderni harmonizaciji ter po čisti izvirnosti, ker vsak napev nudi nekaj novega. Zbori, kateri bodo proizvajali te napeve, nc bodo dosegli samo ugoden vspeh, temveč bodo tudi napredovali v glasbi.
Kimovec Dr. Franc: Staroslo-venska maša v čast sv. Cirilu in Metodu (5. julija) za mešani zbor. Part. 7 K, glasovi i 2 K.
Najprimernejša skladba za proslavo slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Priporočamo to mašo tudi raditega, da se vžc sedaj seznanimo s staroslovanskim besedilom, da nam ne bo pozneje delalo ovir, kadar to bogoslužje sveta stolica dovoli.
Premrl Stanko: Himna v čast sv. Cirilu in Metodu za mešani zbor in moški zbor Part. 1 K.
Zelo učinkovita in veličastna skladba, ki bo god naših blagovcstnikov še posebno poveličala.
Ker sc mi zdi nevredno, odgovarjati na dolgo in široko na napade v »Jugoslaviji. z dne 20. junija t. 1. pod naslovom: Kako sc uničuje pri nas industrija«, ugotavljam edino to-lc:
Ni res, da bi jaz bil uničil kako tovarno in prodal iz pivovarne v Lescah stroje ali kotle za var^njc piva, kar jc oboje prodala žc zdavnaj posojilnica v Radovljici kot bivša lastnica iste. Res pa je, da imam podjetja na Vrhniki, pivovarno in sladarno s stroji v popolnoma dobrem stanju in čakam, da sc razmere v naši državi temeljito uredijo. Kaj nameravam z bivšo pivovarno v Lescah, to ne briga nikogar, najmanj pa gospodo okoli »Jugoslavije«, ker sem si v svesti, da dobro vem, kaj delam.
Najbolj neumestno se mi pa zdi, da pride pod kontrolo odgovornega urednika gospoda Antona Peska v tisk očitek vojnega dobička, ko jc on sam v vojnem času napravil briljantno, a obenem zelo nesramno kupčijo z bivšim deželnim glavarjem dr. Šusteršičem; te kupčije bi nc napravil ne jaz in noben posten Jugoslovan. Vzor-demokratični gospodi pri »Jugoslaviji« svetujem torej, naj sc drugič natančneje informira, preden spusti v svet take kozlarije.
Na Vrhniki,, dne 21. junija 1919.
Mirko Korenčan,
posestnik na Vrhniki in Lcsca''.
Za vsehino pod leni naslovom nc prevzema uredništvo nobene odgovornosti.
istem koresDondenlinio
Jn nemškega jezika, stenografije in »trojepisja. Ponudbe prosim pod „Do-bn moč" 2754 na upravnifitvo lista.
Kompanlona E1 dlm&i8
Zaslužek siguren. Ponudbe pod »Eksperte na npravnlžtvo tega liste.
se proda, Janko Perko, Zgornja Slika št 7.
2 letna Ma Šiviljo do flora
za obleke se sprejme: Resljeva ceste št 13,
pritličje na levo.
nova m
flnkla s« 1556 za veC'e posestvo na Sp. llbftlD Štajerskem. Plača po dogovoru. Naalov pove uprava Usta pod St. 3745.
z veC stanovanji in vrtom
________ tik mesta Ljubljane se tako)
ugodno proda. Ravnotako tudi raanJSe posestvo, pripravno za penzijoniste, kakih 15 km od L ubllaoe. Pismena vprašanja je pod: »Okolica« »akoi poslati na upravništvo tega lista.
ima oddati Fran Po-
Sačnik, Ljubljana, unujska cesta 36.
Koruzo (šrolaoo)
Pripravna sloZklnja
za vsako delo, kl ____ . bi znala tudi neka) Šivanja. se sprejme takoj. VpraSati je ▼ Sp. Sliki, it. 91, H. nadstropje, levo.
Leseno volno isrnSSrS
Konjicah, Štajersko. _
DpnHa rn • 1 kočija (Landauer), 1 zali UUU J C, pravljivček in 1 registrirna blagajna. Naslov pove: I. Jugoslovanski anončnl in informačni zavod Beseljak & Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabrežje 5.
Ifnharira delavna in varčna, ki je bila Alllllli !tu, že več let v župniSču, išče službe h kakemu samostojnemu g. duhovniku. Naslov pove uprava lista pod St. 3708.
Ženitna ponudba!
Višji državni uradnik, star 28 let, želi v svrho ženitve z izobraženo damo znanja, le resne ponudbe z napovedjo premoženja in sliko, kl sc vrne, naj se posije na upravništvo „Slovenca" z naslovom „Zemeljski raf". Tajnost je častna zadeva.
Večje število
5= delavcev
za vzdrževanje cest in ulic išče mestna občina ljubljanska. Zglasiti sc jo pri cestnem nadzorstvu na magistratu med 11
in l uro opoldne.
FoiooroliCni papir za rezgrsdnlce
6CO kosov ter gosli freie) dobro ohranjene se proda. - Kje, aovc uuruvii lista pod St. 36H6.
Oženjen, sposoben in krepak dobi tukoj službo pri gozdni industrijski del. dr. .Croatla', Ljubljana, Marije Ter. cesta, ?
Docent
Dr. Botteri
primarij okulističnega oddelka deželne bolnice ordinira redno od U do 12 ure. Sv. Petra c. 2.
Univ. med.
dr. Alojz Zalokar
odpotuje
do konca julija.
8 Pozor 8
Cenjenim trgovcem, občinstvu in drugim odjemalcem priporočam zalogo brunšvlškib salam, kakor tudi salam iz gnjati po najnižjih cenah.
Pri tej priliki opozarjam, da ie moja tvornica za izdelavo različnih salam, klobas ln klobaslc
<g*r orvo io edino jugoslovansko podjetje na Kranjskem.
MoJa tvornica je bila že 1. 1904 na mednarodni razstavi v Parizu najviSje odlikovana.
Pričakujoč mnogobrojnih naročil jamčim za točno in solidno postrežbo.
Z odličnim spoštovanjem
Franc Golob,
mesar in preknjevalec v Sp. Šiški pri LjubllaoL
nrUR meterska, žagana in cepljena sc Ul VU| dobijo v Kolodvorski ulici St. 31.
lovska ps.ca-icrmačka,
ruj. barvo z belo liso na prsih in sliSi na ime „Priba". Odda naj se proti dob. nag. pri hišniku Čopova ulica 13.
Izgoidla se je
Naprodaj je nov, močan
aar parizar
s širokimi kolesi v Sori 5t. 2, p. Medvode.
1= ofečiisiteia fapiiha
razpisuje mestni urad v Brežicah. V poStcv pridejo lo ponudniki, ki so v občinskih poslih popolnoma lzvežbani. Plača po dogovoru. Ponudbe jo nasloviti na
županstvo v Brežicah.
Za maanfakturno blaga
v mestu (tudi I nadstropje), ki bi slutilo obenem lahko kol pisarna.
skladišče
«9
Ceujene ponudbo se prosijo pod „SKLAt)IŠČE" na anončno ekspedlcljo
__AL. MATELIČ, Ljubljana.
Razpis
službe ravnatelja deželnih dobrodelnih zavodov.
Razpisuje se v popolnitev služba ravnatelja deželnih do. brodclnih zavodov v Ljubljani s prejemki 6. činovnega razreda državnih uradnikov t. j. z letno plačo 6400 K ln aktivi-tetno doklado letnih 1288 K.
Prosilci za to službo naj vlože svoje s spričevali opremljene prošnje do 15. Julija 1910 pri podpisani komisiji.
Hsiia za začasno vodstvo In likvidacijo deželne narave.
v Ljubljani dne 17. junija 1919.
sm
ob
lezeru

^ezonaotvorjena!
■■■HaMHHMail JJ' »MM««—
Izvrstna oskrba. — Cene primerne.
ffourlst-Office — Sled.
z sSrajee, brfriCe za ribanfe iz slrHia, gio-staljeno o Me?ifisra Gorita, nudi za trgoose
Prpda se: Ing. Dr. Miroslav

LEOPOLD FON, delikatesna trgovina
Ljubljana, Stari irg št 6
nudi cenj. odjemalcem raznovrstno špecerijsko teiago, Ž3|, pesšv©, kakor tudi južno sadje, limone, fige itd.;
mast, špeh v večji množini, rum, konjak, slivovko, vino v stekl. in sodih na drobno in debelo. Blago se razpošilja v poštnih zavitkih od 5 kg naprej in po železnici.
laeabbbbucemiiaiflgaanmkabobabbiaibit
ima oddati 1 vagon
Reflektantje naj se obrnejo direktno na zavod. Za občine na deželi naj naročila prevzame županstvo.
Kraiifska deželna podružnica
n.-a.dež. življenske in rentne, nezgodne in jamstvene zavarovalnice v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12, II. n.,
sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, združeno tudi z vojnim rizikom, otroških do', rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavaiovanja.
— Javen zavod. — Absolutna varnost. — Nizke premije. —
Prospekti zastonj in poštnine prosto. — Sposobni zastopniki se spro-jemajo pod najugodnejšimi pogoji.
železen nnslealtoisls, banja,
peč na plin,
2 Siftaittika na plin, zabos za premog, omara za obleko.
Ogleda se lahko samo danes popoldne na Sv. Petra cesti št. 2. II, nadstr., desno.
Radi preselitve se pro-| da 20 hI vina a 4-20 K. j Naslov pove uprav-'*• ništvo „Slovenca pod št. 3750.
oblastveno poverjeni stavbni inženir
Specijalno slavtao podjetje za betonske, že!fJzoUelonsKe is voflne zgradbe
v Ljubljani, Hilšerjeva ulica št. 7.
Napravo zu izrabo vodnih sil, vodno žage, elektrarne, betonske in železobeton. jezove, mostove, železobetonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske rezervarje, železobetonsko oporno zidovjo in vso druge betonske in žeiezobetonske konstrukcijo. Prevzema v strokovno izvršitev vse načrte stavbeno inženirske stroke. Tehnična mnenja, zastopstvo strank v tehniških zadevah.
zvrSuje sMovno:
Prostovoljna licitacija.
V sredo 25 jnnija 1919 ob 9. uri dopoldne se odda po prostovoljni licitaciji kuhinjska opravo, posoda in druge malenkosti v hiši, Gradišče št. 8,
II. stopnjice, 11. nadstropje, na levi.
i
Ljubljana Wolfova nI. 3.



enostavno in dvojno pleteno priporoča M. PODKRAJsEK, frizer, Ljubljana.
Živo mm, zidno in strešno opeko
v celih vagonih ponuja VALENTIN URBANČIČ,
Ljubljana, Hleiwe!sova cesla štev. 18.
! Banafska moka!
Komisija „J8HL5MSI" LJUBLmnH prodaja dokler traja zalaga lepo, belo moko za kuho In kruh. — Oddata samo cele oreče.
Povečane slike
do naravne velikosti, kakor tudi :: oljnate portrete na platno ::
izvršuje umetniško po vsaki fotografiji
prvi fotografski in povečevalni zavod
-::: V LJUBLJANI j::-
KOLODVORSKA ULICA št. 34 a.
Znameniti in zdravilni vrelci
Kupiva proprijetetne predmete večje žage in siceii: 2 poliioiarmenika	CMernMgZIllIZflIll!,
i parm
rično tfj urejena, I
(Vollgatter), 36 in 24 eol prostornine, nekaj
(lokobmobila) 30—50 HP, kurjava z žaganjem in drvnimi odpadki (štabilna ali provizo-
O(Drehscheibe), vago-9 neto itd. 10 vagonov ZeitS&nill za gozdno železnico 5—8 m dolžine po tekočem metru, profil 7 kg teže. iiiiiiiiiiimmiiiiiimimiiiumiiniNiiiiiiiminii Ponudbo na
Brača Janekovii,
trgovina z lesom
Zagreb, Kukovičeva ulica 3.
GGPJUlMHStfl
Smsrfeske toplice - Mirni ga|!
Slavnemu občinstvu se vljudno naznanja, da so šmarješke toplice — Mirni ga] — popolnoma na novo preurejene ter se najtopleje priporočajo vsem, ki se hočejo iznebiti putike ali pa revinatižma.
Vsak, kdor želi Čez poletje uživati sveži zrak na mirnem kraju, dobi okrepčilo, in če je bolehen, tudi zdravje.
Do Šmarjeških toplic—Mirni gaj — je od Novega mesta po okrajni cesti čez Sent Peter z vozom komaj tričetrt ure. Pošti sta šmarjeta ali pa Bela
Cerkev na Dolenjskem.
— ——— as-	~
d Lijubliani, o iasinem dasajs miMoliteua cesta šteo. G
obrestuje hranilne vloge po čistih
naarjaaaaacaaciaDaaanaDaaannnD 0
D
[1 Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in
n je imela koncem marca 1919 nad 41) milijonov kron vlog in nad rj |j	1 miiijon enstotisoč kron rezervnih zakladov.
n	Posojila se dovoljujejo po 4 do 5%,
jj Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. ^ anciDounnDaaaaaaaccjanaaannac3n
0 o a
D 0 0 D 0
Hrvatsko
zdravijo z gotovim uspehom vse vrste revmatizma, bolečine v kosteh, ishiasa in vseh vrst posledic, delujejo izvanredno dobrodejno na živčni sestav (nevraste-nija, neuralgija, histerija, boli v kosten-jači zboljšavajo kronične boicsti mehurja, kronično otrovanje krvi in kožnih bolezni. Nadalje delujejo povoljno na nervoznosti pri ženskih, pri kroničnem upadanju maternice itd. Pobližnja pojasnila daje in pošilja brezplačno kopališko prospekte ravnateljstvo. 2597
za pospravljanje sob in druga hišna opravila dobi službo v Ljubljani. Naslov v upravi „Slovenca" pod št. 3711.
i teli M %
ima na razpolago
U. 51.
Srlitev
z jako fi-
car-

nun rezi-, « lom, že brušena kar za rabo. Cene IC C-25, K 9-—, K 13*50. — Zahtevajte veliki cenik z več nego 1000 slikami, brezplačno. — —~ E. LUNA, Maribor št. 75. =
Edini slovenski zavod brez tujega kapitala ]e:
lemna zavarovalnica
proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov
£jubliana, ^Dunajska c. 17, £iubliana.
Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam: 1. raznovrstne izdelano stavbe, kakor tudi stavbe mod časom zgradbe, 2. vse premično blago, mobilije, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove in enako, 3. vse poljske pridelke, žita in Krmo, zvonove proti prelomu, sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in druge kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebe za deželno nižjeavstrij-sko zavarovalnico od katere ima tudi dežela Kranjska podružnico.
Varnostni zaklad in ndnine, ki so znašale 1. 1916 K 9CH5.828-91, so
poskočile koncem 1.1917 na 1,081.833-54. Tedaj, čiinvečje zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolj bo rastel zaklad.
Ponudbe in pojasnila daje ravnateljstvo, glavno poverjeništvo v Celju in na Proseka, kakor tudi po vseh farah nastavljen' poverjeniki. Cene primerne, hitra cenitev in takojšnje izplačilo.
3659
Belo ljutomersko letnik 1918
Rudeče (cviček) letnik 1918 „ rumunsko „ 1917 črno	„ 1918
izborne kakovosti, ter nudim najnižje cene. Kupim vsako množino in vseh
velikosti vinskih sodov. Trgovina vina Milko Jeslh, Ljaliljana. FIorj^insKa ulica 36;
Večja
se dobi pri BSSF.ZNaK & FR5TSCH. trgovina s SeSesnino v Ljubljani, Franievo nahraZJe žt. 1 pri frančiškanskem mostu.	518'J

Tvrdka (i. Tonnlcs, stavbno podjetja v Ljubljani, naznanja, da sta i/, tvrdko izstopita 03, Gustav m Viljeui Tonnies, na novo pa jo vstopil kot javni družabnik gradbeni svotnik g. Rudoll Tonnies, uradno poverjeni arhitekt, in mestni stavbni mojster v Ljubljani, do sedaj gradbeni ravnatelj bosansko-hercegovskcga gradbenega delniškega društva v Sarajevu.
Tvrdko vodita od 1, mn.la 1019 naprej gospoda Emil Tocnles in Rudo?f Tcnnie.i kot javna družabnika.
Tvrdka prevzema v izvršbo vupravo projektov-na-črtov in stavb vsake stroke, v vihutalni stavbi pa kot posebnost moderna industrijska poslopja.
Vršila bode, kakor doslej, vsa prevzeta dela strogo solidno ter sc priporoča za nadaljna naročila.
Stavbno Fio<Siiatja'Cj„ T61MNIES.
u
Pri slabostih vsled starosti, težkočah v želodcu, pešanju moči je star
prrvo življenje vzbujajoče sredstva
Dve polliterski steklenici pošlje z za bojem vred za 00 K franko BENEDIKT HEKTL, veleposestnik, grad Goiič pri Konjicah, Štajersko.
Pravo žolto domače N10 .f«
I	,,, 1 n .. „_„„•„ , K 1-—, 3 Kg K 30-—.
| milo za pranja Umetno mu0
II	kg K 14-—. 1 za-j po dnevni ceni. boj ček okoli 3'/2 kg'
franko K 4t)-— po šiija (io povzetju zavod za eksport.
Krema za britje
porcel. lonček KO — Ituc. K55--
M. JtfNKBR, ZAGREB,
fit. 39, Petrinjska ut^cn 3. III. naročilom so prosi poslati tudi polovico zneska.
I PM nnli lic in rok Prinese mnogo prednosti tako LCJJU JJUH vzdravstvenem kakor v društvenem oziru. .Fellerjeva popolnoma neškodljiva preizkušena „Elza" pomada za obvarovanjo in negovanje kože, odstrani nečistost kože, ojeda prišče, brani proti solnčarici, solnčnim ])egam, bori, razkavosti, velosti kože. — Lonček močnejše vrste 6 kron. Omot in poštnina se
sebej^iajceneje" llDSSlO SKOfiHjIVI«
lice [<ellcrjevo lilijino mlečno milo „Elza", katero je danes še zelo drago ali ima še iste dobrote in neškodljivosti kakor pred vojno. Roljše in finoiše za negovanje kaže v današnjem ča^u s< niti misliti ne moremo. R(3j|[lR klCn se niore doseči sarno s Fellerjevo „Elsa"-fiiijiJiu iliijo Tanohina pomado za rast las. Okrepi kožo na glavi, preprečuje plešavost in prezgodnjo osivelost. Lonček močnejšo vrsto 0 kron. Omot in poštnina se
3'najcJn^: U M« B®*	FeT-
lerjeve „Glza" toaletno pastilje za umivanje telesa, otroške kopeli, kakor za ustno vodo itd. Cena kartonu 1 K 50 v. —- S seboj vzeti in povsod v žepu nositi se more bol tiblažujoč, hladeč, osvežujoč Fel-lerjev ^Rlza'- nientolni migrenski črtnik. V lesen: cevki 2 kroni. Izvrsten proti glavobolu in migreni, rabi se tudi proti vbodljaju in ranitvi. Voda aa oži (collyritim) 2 k 50 v. Kaplji«;« proSi sobobolu 2K 50 v. Pravi zagorski prsni sok proti kažlju stekle« niča 4 k. Francovožganie v stekl. O1— K in 10-— K.
IZa žoJpdec, prava švedska tinkturo, vel. stoki. 10'— K, balzam (melen) mala stekl. 2— K. iKurJa cCeaa odstrani brez bolečin Fellerjeva turist, tinktura „Elza" (tekočina) skupaj s čopičem 4 K in turist, obliž po 4 K in 2 kroni. tVrati p^tsinu teios« črv »e^ je Fel-lerjev „Elza" prašek z vsipom 2 kroni."Krm]'ni praSei; ata živino davno poznani so zopet dobi.
Karton 2 1\. Omot in poštnina se računa posebej in najceneje. Kdor naroči voč, mnogo prihrani. Naročiti jo treba pri lekarnarju KV^iHU V* !?ES.LER, Stublca, Risa teg $t. UMirv. Sagos-jje).
jm
/Elsa Plasfef
• 7