Paberki z obiska v KS Vižmarje-Brod Zelo naglo naraščanje prebjvalstva povzroči v vsakem kraju večji ali manjši razkorak z zmogljivostmi objektov splošnih potreb in infrastrukture. Prve in najmočnejše sunke pro-storskih težav občuti izobraževanje in otroško varstvo. Takšen primer je tudi v KS Vižmar-je-Brod. Vedo, kaj je to napredek... • Osnovno šolo »Ivan Novak-Očka« so zgradili iz samoprispevka šele pred štirimi leli, vendar so postali prostori tako tesni, da se pouk odvija v docela nenormalnih razme-rah. Šolo obiskuje 680 učencev v dveh izme-nah, v katerih ima vsak razred po tri para-lelke. »V takšnih razmerah«, pravi ravnatelj šo-le Franci Pipan, »zmoremo omogočiti podalj-šano bivanje otrok v šoli samo do drugega razreda in še to z variantnimi rešitvami ob uporabi prostorov, ki sicer niso namenjeni pouku«. • Da bodo normalizirali pouk in otrokom omogočili podaljšano bivanje v šoli tja do 4. razreda, so se odločili povečati šolske proslo-re s prizidkom in tako pridobiti nadaljnjih šest učilnic. Dogradnjo bodo financirali iz sredstev zadnjega samoprispevka za šolstvo v okvira vseh petih Ijubljanskih občin. Na celodnevno šolo še dolgo ne morejo upati, kajti to bi bilo po besedah ravnatelja ures-ničljivo pri 400 učencih. Glede na mlado po-pulacijo pi-ebivalstva je pričakovati, da bo število rojstev začelo upadati šele približno čez deset let, tako da bi se število približalo zmožnostim komaj v petnajstih letih. • Ne glede na prostorske težave pa je šo-la središče raznih kulturnih dogajanj v kra-ju, poleg tega, da v svoji avli, ki je edini večji prostor za prireditve, nudi gostoljubje tudi ostalim izvenšolskim kulturnim skupinam. • Vižmarjane in Brodčane pa vsi podob-ni problemi, ki jih pestijo, ne odvračajo od živahnega družbcnega, političnega in kultur- NAGLA RAST Naselja krajevne skupnosti Vižmar-je—Brod so zelo gosto naseljena in so izrazito naglo rast doživela šele v zad-njih letih. Ceprav se kraj lahko ponaša S častitljivo kmečko preteklostjo, kjer je bil že leta 1869 slovenski kmečki ta-bor, je danes njegova podoba popolno-ma spremenjena. Danes živi. tu v prek 1.500 gospodinjstvih skoraj 6.000 prebi-valcev, medtem ko je še pred dobrimi desetimi leti bilo mogoče našteti le okrog tristo hiš in nekaj nad tisoč pre-bivalcev. Kraj naseljujejo pretežno mlajši prebivalci in zato o tej krajevni skupnosti upravičeno lahko rečemo, da je mlada. Da je res tako, zgovorno ilu-strira tudi struktura vključenih v dele-gatski sistem, saj je med njimi kar 45 odstotkov ljudi, mlajših od 27 let. Aktivno prebivalstvo je skoraj sto-odstotno zaposleno, iz česar je mogoče napraviti logičen zaključek, da je tudi osebni standard na razmeroma visoki ravni. O tem ni treba iskati dokazov med statističnimi podatki, ker zadostu-je že bežna ocena med sprehodom sko-zi naselja. Večina ulic je pozidana z vrstnimi hišami. V vsej krajevni skup-nošti ni najti niti enega stanovanjskega bloka v družbeni lasti. Ne glede na to, da ima kraj kup nerešenih komunalnih problemov, naselja dajejo vtis, da kra-jani niso ravnodušni do okolja, v kate-rem žive. Povsod je čutiti skrbne roke in smisel za urejenost. nega življenja. Gasilsko društvo, ki šteje 35 aktivnih čIeuiov in 40 podmladkarjev, se za-vzeto vključuje v družbenopolitično življenje in delegatski sistem prek svoje interesne skupnosti. Razvoj kraja ni šel niti mimo ga-silcev. V programu imajo razširitev gasilske-ga doma, vendar se nekaj zatika pri dodelitvi zemljišča, kateri baje nasprotuje samo nji-hov delegat krajevne skupnosti, ki jih zasto-pa v občinski skupščini, pravi predsednik društva Janez Škrbinc. Prepričan je, da bodo širši družbeni interesi navsezadnje le prevla-dali ozke in manj pomembne, zlasti ker ta program podpira skupščina krajevne skupno-sti in mestni štab civilne zaščite. Društvo tu-di vztrajno zahteva izpolnitev pogojev, danih v soglasju h gradbenemu dovoljenju, s kate-rim je Komunalna skupnost občine Šiška za-vezana graditi nov vodni bazen za požarno varnost v zameno za porušenega ob izgrad-nji podvoza. Letos društvo praznuje 75-letni-co obstoja in namerava svoj jubilej proslaviti v jeseni po vsej verjetnosti s prikazom in raz-stavo gasilske opreme. • O kulturnem življenju, aktivnosti Rde-čega križa, športnem in družabnem življenju in problemih kraja na sploh smo v razgovo-ru z Lovrom Simnovčičem napaberkovali zrv-hano prgišče drobcev iz mozaika krajevnega vsakdanjika, vendar bomo zapisali samo ne-katere. Lovro Simnovčič: Resnično družbeno, kultur-no in družabno življenje bi se razvilo, če bi zgradili družbeni center, katerega idejni ob-risi so že v snovanju. • Krajanom Lovra Simnovčiča najbrž ni tieba posebej predstavljati, da je član skup-ščine krajevne skupnosti, predsednik KUD »Svoboda« in predsednik Rdečega križa. Pro-blematiko kraja zelo dobro pozna in nobeno vprašanje ga ni spravilo v zadrego. Povedal je, da ima KUD »Svoboda« trenutno samo ženski pevski zbor, ki v zadnjem času več-krat nastopa na proslavah in gledahško sku-pino, ki se za zdaj ukvarja samo z recitacij-skimi nastopi. Ustanoviti nameravajo mladin-ski pevski zbor, precej zanimanja pa je med mladimi zlasti za fotofilmsko in likovno de-javnost. Na plodna tla bi padla še marsika*-tera kulturna ustvarjalnost, če bi imeli na razpolago prostore. • »Resnično družbeno, kulturno in dru-žabno življenje bi se razvilo, če bi zgradili Družbeni center, o katerem so idejni obrisi že v snovanju«, pravi Lovro Simnovčič. V nje-govih besedah je izzvenel pravzaprav skupek želja vseh prebivalcev, saj se vprašarvje druž-benih in dfužabnih prostorov pojavlja ob sle-hernem razgovoru, iz kateregakoli področja. Zamisel bo verjetno kmalu dozorela v spo-znanje, da bi bil takšen center toliko bolj po-treben, ker je krajevna skupnost zelo mlada in se ljudje zelo slabo poznajo med seboj, in kar je prav tako pomembno, da bi s tem kra-jevna skupnost našla tudi svojo identiteto. • Sportno društvo »Tabor 69« šteje 220 aktivnih članov, ki se udejstvujejo v košar-kciški, odbojkarski, kolesarski, nogometni, strelski, rekreacijski in baseball sekciji. Ce-prav nimajo drugih športnih objektov kakor šolskih, so precej aktivni. Večina članov je iz mladinskih vrst. S tem pa že preidemo na področje aktivnosti mladinske organizacije, o kateri nam je nekaj več povedala Jadranka Golob, predsednica terenske osnovne organi-zacije mladine. • Mladi so se organizirali kot osnovna or-ganizacija šele po 9. kongresu ZSMS. Njena aktivnost je od časa do časa nihala, ni pa ni-koli zamrla. Sodelovali so na raznih lokalnih delovnih akcijah, v akcijah očiščevanja oko-lja, angažirali so se pri pripravah za volitve, za izvedbo referenduma, in še marsikje so se izkazali. Krajevna skupnost je mladim dala REFREN Ceste so v krajevni skupnosti tisti problem, ki se ponavlja kakor refren. Krajani se zayedajo, da prekrižanih rok še dolgo ne bi dočakali asfaltiranih cest in ulic ter da v tem pogledu tudi sami lahko marsikaj store. Skupni interesi so jih spodbudili, da so se sami orga-nizirali v gradbene odbore. V sedmih ulicah so se dogpvorili, da bodo k stro-škom asfaltiranja sami prispevali pet-deset odstotkov finančnih sredstev, prav toliko pa bo priložila občinska ko-munalna skupnost. Ker zgledi vlečejo, pričakujejo, da se jim bodo v kratkem pridružili tudi krajani drugih ulic. V zadnjem času je tako kot drugod tudi v Vižmarjah-Brodu oživela razpra-va, kako bi krajevno samoupravo učin-kovito približali občanom. Pojavlja se tudi vprašanje, ali ni krajevna skup-nost postala morda že prevelika. Neka-teri se nagibajo k stališču, da bi raz-delitev na dve krajevni skupnosti samo podvojila probleme, ki jih že v eni tež-ko rešujejo. Sicer pa so naselja tako strnjena, da jim res ne kaže drugega, kakor še bolj združiti sile, da bi skupne cilje, kolikor je mogoče, lažje dosegli. na razpolago prostor z nekaj inventarja, ki so ga sami s prostovoljnim delom popravili in ga oblikovali za svoje namene. Dosti imajo težav z vključevanjem v organizacijo tistih miadih, ki se v kraj priselijo, prav tako pa tudi onih, ki zapuste osnovnošolske klopi. Sklenili so, da se bodo povezali s šolskimi ko-lektivom, ki naj bi jim bil v pomoč pri usmerjanju mladih v organizacijo. Tudi z mladinskimi organizacijami v združenem de-lu bodo navezali tesnejše stike zaradi m^dse-bojnega sodelovanja. • Osrednja množična organizacija sociali-stična zveza živo spremlja interesna razpolo-ženja prebivalcev, sočasno pa spodbuja nji-hovo zanimanje za dogajanja v kraju. Iz raz-govora z Jožetom Lenartom, predsednikom KK SZDL in programa krajevne konference SZDL, bomo skušali izluščiti nekaj najpo-membnejših nalog v tem letu. • S programom so se dogovorili za poglo-bitev stikov med delegacijami v krajevni skupnosti z delegacijami v TOZD za skupne dogovore v zastopanju enotne politike o po-sameznih vprašnjih. Tudi na relaciji povezo-vanja delegacij s komisijami sveta KS, teh pa z interesnimi skupinami, skušajo doseči večjo koordinacijo. Za boljšo obveščenost krajanov je pri SZDL formirana komisijazairi-formacije, ki bo skrbeia za izdajanje biltena, stalno fotorazstavo o dogajanjih in življenju v kraju na oglasnem panoju in za druge obli-ke obveščanja. Program zajema tudi akcijo »Nič nas ne sme presenetiti«, v zvezi s tem pa bodo pripravili obrambni načrt in obliko-vali posebno delovno skupino za izvedbo akci-je. Program zajema še področje varnostne si-tuacije, kadrovske problematike, vloge mladi-ne v KS in še marsikaj. • Da bi približali bralcem podobo o kra-jevni skupnosti Vižmarje—Brod, smo skušali zapisati vse, kar je zanjo ta trenutek značiino iz življenja, dela, načrtov in hotenj. Morda nam ni popolnoma uspelo, kajti ni lahko uje-ti vseh važnih dogodkov v enem samem obi-skji. Ivo Osolnik OBRTNIKOV NA PRETEK Na območju krajevne skupnosti ni tnočnejših organizacij združenega dela, ki bi Iahko bile pomembnejše nosilke razvoja kraja, kljub temu pa se tudi te vključujejo v njegova prizadevanja pari razreševanju problemav. Zelo razvito je zasebno obrtndštvo, saj je registrira-no na vsem območju 109 obrtnih delav-nic, vendar pa se jih z dejavnostmi za osebno zadovoljitev krajanov ukvarja zelo malo. Trenutno najbolj pogrešajo moškega frizerja in čevljarja, čeprav so deficitame tudi nekatere druge stroke. Na splošno krajani nimajo pripomb za-radi preskrbe v tamkajšnjih dveh sa-mopostrežnih trgovinah in v tretji manjši klasični trgovini, z izjemo zalp-ženosii in izbire svežega mesa ter sadja in zelenjave. Slednji problem so pred kratkim rešili s postavitvijo dveh stoj-nic, upajo pa, da bodo našli rešitev tudi za prodajo mesa. V kraju bi potrebo-vali morda še sodobno urejen gostinski lokal, čeprav že imajo dve gostilni in dva bifeja. Po dolgih prizadevanjih je krajanom končno uspelo doseči zadovoljive avto-busne zveze z mestom, želijo pa si še vsaj poštno izpostavo in šolsko zobno ambulanto. Vrsto problemov, M so bili tesno po-vezani z nadaljnjim razvojem, so že od-pravili, na seznamu želja pa je ostalo še nekaj takšnih, ki jih je mogoče ime-novati črne točke potreb. Napeljava vodovoda i