Po mestni občini Ptuj • Apetiti po gradbenih parcelah še naprej veliki
O Stran 7
Po naših občinah Pobrežje • Boj
proti daljnovodu se stopnjuje
O Stran 10
Ptuj, torek, 29. januarja 2013
letnik LXVI • št. 8 Odgovorni urednik: Jože Šmigoc Cena: 1,10 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport 49. Zlata lisica •
Tini Maze mali kristalni globus, slalom in lisičkina kombinacija
O Stran 11
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Štajerski TEBlflK
Dornava • Uvod v pustovanje, kakršnega še ni bilo
Prinčeva rezidenca v polnem sijaju
Letošnji 14. princ karnevala Miroslav Slodnjak, vitez Dornavski, je skupaj s svojo žlahtno gospo Ano in dvorno ekipo pokazal, kaj pomeni rek, da je 'pust mastnih ust'.
Tenis • Nina Potočnik dvakratna državna prvakinja O Stran 12
Na prinčevo nedeljo je namreč javno razglasil kot uradni sedež oz. prinčevo rezidenco dornavski baročni dvorec, v čast temu dogodku in kot uvod v pustni čas pa je pripravil tudi čisto pravo srednjeveško pojedino z vsemi presežki; mize so se namreč dobesedno šibile od cele vrste pečenih mesnih dobrot, prinčevo vino je teklo iz 300-litrskega soda, za dušni blagor zbrane dvestoglave gosposke družbe je poleg maše skrbela srednjeveška glasba, za čutne potrebe plemstva pa gra-ciozne plesalke društva Cesarsko kraljevi Ptuj ter cingljajoča telesca neukrotljivih cigank. Prinčevo nedeljo so najvidnejši gostje pohvalili s samimi su-perlativi in izrazili upanje, da bo tudi letošnje kurentovanje, ki se uradno začenja ta konec tedna, prav takšno kot prinčeva nedelja - z vsemi presežki.
Z> Stran 24
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • 53. Kuren tova nje
Rokomet •
Znova korak višje O Stran 11
Pustne prireditve z uradnim spominkom
Letošnje Kurentovanje spremlja tudi uradni spominek. Gre za glinast izdelek s podobo pernatega in rogatega kurenta z letnico 2013, ki si ga je mogoče nadeti okrog vratu, na hrbtni strani pa je tudi magnetek. Spominek ni vstopnica za Kurentovanje oziroma ogled ptujskih pustnih prireditev.
Kot sta povedala mag. Alen Hodnik, direktor podjetja Javne službe Ptuj, d. o. o., ki je izvajalec Kurentovanja, in Andrej Klasinc, predsednik Društva za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj, je pri snovanju uradnega spominka, ki so ga izdelali v nekaj tisoč kosih, sodeloval tudi vodja Kurentova-nja Branko Brumen, podpredsednik FECC.
Spominki letošnjega kuren-tovanja nastajajo v Krempljevi ulici, na sedežu Društva za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj, v glavnem s prostovoljnim delom. Kupiti jih bo mogoče na obeh nedeljskih pustnih povorkah in na drugih prireditvah v pustnem času od 3. do 12. februarja. Spominek, ki je skupni projekt podjetja Javne službe in Društva za rim-
sko zgodovino in kulturo Ptuj, bodo prodajali tudi na vseh stojnicah, ki jih bodo prodajalci postavljali v tem času. Pri prodaji, ki poteka preko podjetja Javne službe, bodo sodelovala tudi zainteresirana društva in zavodi oziroma šole, ki bodo od vsakega prodanega spominka, ki stane pet evrov, dobili en evro bruto.
Mag. Alen Hodnik pravi, da je bila želja izdelati spominek po sprejemljivi ceni, zlasti še za tiste, ki bodo prišli v času pustnih prireditev na Ptuj od drugod, da si bodo s seboj odnesli nekaj, kar jih bo še dolgo spominjalo na edinstveno pustno dogajanje v Sloveniji. Sredstva, ki bodo ostala od pokritja stroškov pri izdelavi spominka, ki ga spremlja tudi lična embalaža s pustnim
pridihom, bodo namenili za nagrade najboljšim karnevalskim skupinam na 53. Kuren-tovanju, da bi le-te za svoj trud lahko prejele več kot v prej-šnjili letih. Po še neuradnih podatkih naj bi ta fond znašal letos okrog 10 tisoč evrov, ob utečeni prodaji spominka bi lahko na ta način zbrali tudi do polovice nagradnega fonda.
Že v letu 2014 se bo pustnemu spominku pridružila tudi knjižica s predstavitvijo ptujskega Kurentovanja in kuponi sodelavcev oziroma partnerjev te prireditve, ki bodo vsem, ki bodo knjižico kupili, prinesli še več ugodnosti. Za popustno knjižico, ki mora imeti neki koncept in jo bodo izdali že nekaj mesecev pred 54. Kurentovanjem, tako
da bodo obiskovalci največje pustne prireditve v Sloveniji že nekaj mesecev prej vedeli, kaj jim ponujajo organizatorji ptujskega Kurentovanja v
času pustnih norčij, jim je letos zmanjkalo časa. Popustna knjižica naj bi šla v obtok že takoj po letošnjem martinova-nju, ko se na Ptuju tudi uradno pričnejo pustne priprave na nov pustni čas.
Kot sta povedala mag. Alen Hodnik in Andrej Klasinc je želja, da bi ponudbo uradnih spominkov Kurentovanja razširili, pričakujejo tudi ideje drugih.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Mag. Alen Hodnik, direktor podjetja Javne službe Ptuj, in Andrej Klasinc, predsednik Društva za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj ter predsednik FECC Slovenija s spominkom 53. Kurentovanja
122 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam, poslovna sporočila
torek • 15. januarja 2013
Slovenija • Nove reforme in davki
Začasnih del za brezposelne ne bo,
Y
Sušteršič z novimi davki
Socialni partnerji v skupini za reformo trga dela se zadnje čase posvečajo predvsem predlogu zakona o delovnih razmerjih, a to ne pomeni, da so predlog novele zakona o urejanju trga dela postavili na stran. Novela je očitno že skoraj pod streho, z doseženim pa so zadovoljni zlasti sindikati. Med drugim so dosegli umik začasnih del za brezposelne.
Te dni se tako pričakuje prenovljen vladni predlog, v katerem naj bi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve prisluhnilo zlasti argumentom sindikatov. Minister za delo Andrej Vizjak je medtem na vprašanje, ali je torej dogovor o noveli že dosežen, odgovoril nikalno, saj da je še kar nekaj problemov, poudaril pa je, da so v sklepni fazi pogajanj in da so pripravili precej kompromisnih rešitev. Ob tem je potrdil, da so iz predloga novele umaknili začasna in občasna dela za starejše brezposelne, tako da so ostala le za upokojence. »Na tem so sindikati res dosledno vztrajali, vendar nismo opustili te ideje. Ocenjujemo, da lahko zelo podoben učinek, kot smo ga želeli doseči s to idejo, dosežemo tudi na tak način, da zavod za zaposlovanje ustanovi
agencijo za posredovanje začasnega dela in tako bolj aktivno na trg dela vključi tudi brezposelne,« je pojasnil.
Kot je slišati od predstavnikov sindikalne strani, so s to odločitvijo zelo zadovoljni. Veseli pa jih tudi, ker naj bi ministrstvo prisluhnilo tudi več drugim njihovim argumentom. Ministra so med drugim opozorili na nekatere težave pri začasnih delih za upokojence, in sicer, da bo treba njihove delovne ure omejiti bolj strogo. Poleg tega so se zavzeli za to, da se opredeli, katera dela se lahko opravlja kot začasna in občasna dela.
Medtem ko je vladna stran pri začasnih delih pokazala veliko posluha za sindikalne želje, so torej delodajalci na tem področju očitno ostali praznih rok. Izključitvi starejših brez-
poselnih iz tega instituta so namreč nasprotovali. Čudi jih, da sindikati brezposelnim ne želijo pomagati. Brezposelni bi imeli s tem, da bi ohranjali »delovno temperaturo«, večje zaposlitvene možnosti, so prepričani. Delodajalci so sicer mnenja, da bi veljalo dovoliti v začasno zaposlitev vpoklicati vse brezposelne osebe, ne le starejših, pri čemer bi se njihove pravice zgolj zamrznilo, ne pa odpravilo. To bi bilo po njihovih navedbah denimo ustrezno za prevoznike, katerih tovornjaki zaradi bolezni voznika stojijo. Tu bi lahko začasno vskočili (dokvalificira-ni) brezposelni, ponazarjajo. Ob tem se zavedajo nujnosti omejevanja takšnih del, saj, kot trdijo, niso za to, da se vzpostavi novo prekerno obliko dela. V zvezi z upokojenci medtem pravijo, da ne predstavljajo potencialne delovne sile, ki bi jo veljalo nujno ohranjati na trgu, zato bi lažje pristali, da se iz začasnih in občasnih del umakne ta del prebivalstva.
Med vročimi kostanji predloga novele o urejanju trga dela so (bila) sicer tudi denarna nadomestila za brezposelne. Na delojemalski strani so močno (in očitno uspešno) nasprotovali dosedanjemu predlogu, po katerem bi se denarna nadomestila za brezposelnost v prvih treh mesecih znižala z 80 na 70 odstotkov osnove. Ocenili so, da je nastavljeni sistem denarnih nadomestil takšen,
Po Pahorjevi oceni koristno, če bi šla vlada po zaupnico
Predsednik republike Borut Pahor je napovedal, da bo v začetku februarja sklical sestanek voditeljev strank, da bi skupaj ugotovili, ali obstaja volja za dogovor o skupnem nastopu za reševanje krize in kakšna bi bila vsebina tega dogovora. Meni pa, da bi bilo koristno, da bi šla vlada po zaupnico v DZ.
Pahor še vedno meni, da predsednik republike ni tisti, ki bi funkcionarje pozival k odstopu. Ocenjuje pa, da bi bilo že zaradi izkušnje z njegovo vlado koristno, če bi sedanja vlada dobila legitimacijo v DZ. Kot je spomnil, po tistem, ko je prva stranka zapustila koalicijo, pa do glasovanja o zaupnici, skoraj noben ukrep ni bil več sprejet. Zato je tudi dejal, da bi bilo v teh časih dobro preveriti zaupanje vlade v parlamentu. »In to bi imelo koristne učinke za vlado, za DZ, za zaupanje ljudi v politiko,« pravi predsednik.
da kaznuje starejše brezposelne ljudi, ki že tako zelo težko najdejo službo. V tej luči naj bi Vizjaka prepričali, da pripravi predlog, s katerim bodo denarna nadomestila urejena tako, da bosta socialna in ekonomska varnost zagotovljeni tudi starejšim brezposelnim oz. da bodo ti lažje dočakali pogoje za upokojitev.
Tako delojemalska kot delo-dajalska stran pa (bo)sta (gotovo) zadovoljni z neko drugo novostjo, ki jo je pripravilo ministrstvo za delo - socialnim partnerjem je namreč dalo možnost izvajanja aktivne politike zaposlovanja.
Po Vizjakovih besedah bodo končni pogovori o reformi trga dela, tudi omenjeni noveli, stekli v prihodnjih 14 dneh. Oba zakona, torej ZDR in novelo o urejanju trga dela je treba gledati kot celoto, se strinja. Morebiti bo kdo na račun ZDR pripravljen popustiti pri noveli, kdo pa na račun novele pri ZDR, je dejal.
Davek na sladke pijače in na loterijske srečke
Finančni minister v odstopu Janez Šušteršič pa je pred odhodom z ministrstva pripravil predlog zakona o davku na sladke pijače in ga bo ta teden poslal v javno razpravo. Napoveduje tudi poseben davek na loterijske srečke, najpomemb-
Kot predsednik republike bo sodeloval s to vlado in katerokoli drugo, ki jo bo imenoval DZ. Pri tem je pojasnil, da kot predsednik republike ne išče mandatarja. Tisti, ki meni, da bi lahko to delo dobro opravil, pa bo sam moral poiskati potrebno podporo v DZ, je dejal.
Pahor je poudaril, da časa ni veliko in da razmere kličejo po dogovoru. Na vprašanje, komu bi ta koristil, pa odgovarja, da bi koristil tej državi in vsem njenim ljudem, v imenu katerih so bili izvoljeni na odgovorne položaje. V tej situaciji poglobljene politične negotovosti namreč po njegovih besedah ne gre več za to, da bi bil morebiten dosežen dogovor o skupnem nastopu za reševanje krize »dodana vrednost«, ampak je elementaren pogoj za delovanje države. (sta)
Državni zbor že prejel odstopni izjavi ministrov DL
Državni zbor je že prejel odstopni izjavi ministrov iz vrst DL, mi-
nejša naloga ministrstva pa je nadaljevanje aktivnosti pri ustanavljanju slabe banke.
Prva naloga v naslednjih mesecih, ko bo politika iskala rešitev za nastali položaj, je zagotovo vprašanje slabe banke, je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal Šušteršič, ki je odstopno izjavo vložil v četrtek, potem ko se je DL odločila za odhod iz koalicije. Aktivnosti za ustanovitev slabe banke bi morale biti po njegovem mnenju končane v treh mesecih, zatem pa bi lahko steklo čiščenje bančnih bilanc. Sam ne vidi razlogov, zakaj bi se ta rok zamaknil.
Nadaljevati se morajo tudi aktivnosti pri ustanavljanju Slovenskega državnega holdinga. Ministrstvo je že predlagalo klasifikacijo naložb, ki bo podlaga za prenos naložb države na holding, prav tako svoje tri kandidate za nadzornike holdinga. Predloge mora obravnavati še vlada in zatem poslati v DZ, je povedal Šušterič. Komentiral je tudi že znana imena kandidatov za nadzornike holdinga: v vsakem primeru bi si želel bistveno kakovostnejši nabor. Problem vidi tudi v strankarskem ključu, ki ga v zadnjem letu niso uspeli odpraviti.
Glede izvrševanja letošnjega proračuna je povedal, da je treba še zagotoviti prihodke, ki so izpadli zaradi umika predloga za dvig spodnje meje davka na dodano vrednost za določeno blago in storitve. Gre za okoli
nistra za finance Janeza Šušter-šiča ter ministra za pravosodje in javno upravo Senka Pličaniča. Poslanci se bodo z odstopom ministrov seznanili prihodnji teden v četrtek. Šušteršič je sicer danes dejal, da bi bil še minister, a ne za vsako ceno.
Šušteršič in Pličanič sta svoj odstop napovedala v sredo zvečer, po seji sveta, na kateri je DL dokončno sprejela odločitev o odhodu iz koalicije. Prvak DL Gregor Virant je odstopil z mesta predsednika DZ, s čimer se bodo poslanci seznanili v ponedeljek.
Šušteršič je sicer pojasnil, da je predlagal, da bi oba ministra DL odstopila šele pred marčno sejo DZ. Vendar je bilo večinsko mnenje drugačno in s Pličaničem sta ga sprejela, je dejal. Ministra sta odstopni izjavi predsedniku vlade podala že v četrtek zjutraj, Janša pa ju je takoj posredoval v DZ. Pli-čanič je v izjavi predsednika vlade Janeza Janšo obvestil, da je svet DL sprejel odločitev o izstopu iz koalicije in zato odstopa z mesta ministra. (sta)
60 milijonov evrov. Del tega izpada oziroma okoli 20 milijonov evrov so že nadomestili s trošarinami na pogonsko gorivo, pripravili pa so tudi predlog zakona o davku na sladke pijače, ki ga bodo prihodnji teden poslali v javno obravnavo, ter predlog za poseben prometni davek na loterijske srečke. Od prvega davka si obetajo od 15 do 20 milijonov evrov, od drugega - znašal naj bi deset odstotkov - pa okoli 20 milijonov evrov.
Zaenkrat pa na finančnem ministrstvu ne razmišljajo več o zvišanju trošarine za električno energijo, o čemer je Šušter-šič razmišljal lani jeseni, saj so se medtem zvišale nekatere druge dajatve na ta energent. Napovedal je tudi sestanek z gospodarstvom na temo obremenitev zaradi dviga cen elektrike.
Šušteršič je sicer kot enega od svojih največjih uspehov v svojem enoletnem službovanju izpostavil obrat na področju javnofinančnega primanjkljaja in zaustavitev trenda zadolževanja.
Po trenutnih ocenah ministrstva naj bi proračunski primanjkljaj lani dosegel 3,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), javnofinančni primanjkljaj naj bi znašal 3,2 odstotka BDP, po evropski metodologiji ESA 95 pa štiri odstotke BDP. To je po njegovih besedah tisto, kar se je od Slovenije tudi pričakovalo.
Likvidnost proračuna je po Šušteršičevih navedbah brez težav zagotovljena do junija, ko zapade večji obrok starega posojila. Do takrat pa bo treba najti rešitve.
Vlada mora sicer sprejeti še program financiranja proračuna, ki je podlaga za zadolževanje. Tega prejšnji teden ni storila iz tehničnih razlogov, saj so v program dodali še sklep, da je pred vsako izdajo obveznic potrebno njeno soglasje.
STA (Pripravlja: SM)
Festival Rock Otočec se seli v prestolnico
Festival Rock Otočec bo letos zamenjal lokacijo. Z istim imenom in poslanstvom se bo festival letos namreč odvil v prestolnici, na kopališču Laguna. Kot je povedal organizator festivala Franci Kek, bo festivalskim navdušencem ljubljansko kopališče ponudilo več, kot so vajeni.
Po besedah Keka so iskali spremembo kjerkoli v Sloveniji in najboljšo možnost našli na Laguni. Kek je prepričan, da lahko s hektarjem bazenskih površin, urejenim prireditvenim prostorom in ogromnim kampom obiskovalcem ponudijo več udobja. »Rock Otočec ima svojo dušo kjerkoli je, bo pa kopanje bolj čisto in ga bo več, blata pa ne bo,« je poudaril organizator.
Sicer bo kopališče v času festivala odprto samo za obiskovalce. Obljubljajo pa tudi, da okoliških stanovalcev v nedeljo zvečer s hrupom ne bodo motili. Festival Rock Otočec bo letos potekal od 5. do 7 julija. (sta)
Uvodnik
Grdi Slovenci
Pravijo, da jeza škoduje lepoti, Če to drži, potem bomo Slovenci kmalu naj-grši narod na svetu. Če že nismo...
Glavni krivec za naše pogršanje je seveda politika. Kot da bi politike sponzoriral kak lepotni kirurg, ki se je ustrašil za svoje delo: »Čuj, Janez (ali Gregor, Zoran, Branko ...), daj malo razjezi Slovence, da bodo potrebovali kak lepotni poseg.« In Janez (ali Gregor, Zoran, Branko...) malo čivkne (= tvitne) na čivkaču (= tviterju) (z glasom »tweet« se menda oglašajo angleške ptice; očitno jih ni nihče naučil, da se reče čiv-čiv), pa ima lepotilec novo zalogo jeznih Slovencev, nujno potrebnih lepotnih popravkov.
Saj pride obdobje, ko se ne jezimo. Recimo prejšnji super športni teden, ki so nam ga pripravili naši snežni športniki in športnice. Ampak že naslednji hip, ko bi dobra volja ravno začela delovati na našo lepoto, se spomnimo, da so se šli kruha in iger tudi rimski samodržci, da so lahko vladali svojemu neukemu in naivnemu ljudstvu. Ampak oni so dali svojim državljanom kruha IN iger, naši pa nam kruha ne dajo, za igro pa prav tako niti najmanj ne poskrbijo, ampak za to skrbijo smučarji, skakalci, rokometaši... Potem pa naj bo človek vesel? In lep?
Tudi časi, ko smo imeli lepe javne uslužbence, so že zdavnaj minili. A mogoče vas ne bi razjezilo, če bi vam zamrznili plačo, jo potem še malo dodatno znižali, vam »obljubljali« odpuščanje, zmanjšali regres, zaustavili možnost napredovanja v službi, ne bi nikogar zaposlili, pa čeprav so nekateri vaši sodelavci odšli v penzijo, njihovo delo pa je sedaj na vaših ramenih . Zmeraj večja jeza med javnimi uslužbenci se počasi, a vztrajno pozna na lepoti, če gre verjeti staremu slovenskemu reku.
(Da ne bi kdo mislil, da smo v novinarstvu neki lepotci. Samo vzrokov za to ne bomo obešali na veliki zvon, na srečo pa nas največkrat ne vidite. Tale sličica ob današnjem uvodniku pa je itak še iz nekoliko lepših časov .)
Jože Šmigoc
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radi^tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radi^tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
torek • 15. januarja 2013
Od tod in tam
Štajerski TEDNIK 123
Izjava za javnost
Z mediacijo do za vse sprejemljive rešitve
Na obisku Evropskega parlamenta v Bruslju sem med drugimi koristnimi informacijami veliko izvedel tudi o prednostih reševanja spo-
■ ■	■■	■	■	■	■ ■	v ■	v ■	■■ m	m	g	\ ■ V v ■	■	■■■	^ ■ I
rov z mediacijo - strani v sporu na miren in lep način s pomočjo mediatorja (po)iscejo za vse sprejemljivo rešitev.
Zato sem 19. novembra 2012 osebno na župana Mestne občine Ptuj naslovil prvi dopis, v katerem predlagam mediacijski način reševanja vseh nerešenih vprašanj med Mestno občino Ptuj in menoj. Naj spomnim, da obsežna dokumentacija leta 1992 začetega denacionalizacijskega postopka vračanja zemljišč okoli objekta Platana nakazuje, da ta postopek do dandanes še vedno ni končan v največji meri ravno zaradi nepripravljenosti Mestne občine Ptuj na poravnavo. Zato sem do vključno 15. januarja 2013 županu poslal še štiri dopise, v katerih vedno znova izrekam svoje soglasje za reševanje vseh razhajanj na mediacijskih osnovah, vendar brez nedvoumnega odgovora župana, ali soglaša z mediaci-jo. Za začetek mediacijskega procesa namreč ne zadostuje 'nenasprotovanje', temveč le soglasje.
Edino, kar sem prejel, je bilo vsebinsko borno navajanje nekakšnih 'javnih interesov' in dve zahtevi župana, da naj se opredelim glede njegovih zahtev, navedenih v štirih točkah, ki sem jih s svojim dopisom z dne 19. decembra 2012 (ne glede na to, da zame niso najbolj ugodne) v celoti sprejel,
Foto: Črtomir Goznik
Leta 1992 začet denacionalizacijski postopek vračanja zemljišč okoli objekta Platana še vedno ni končan. (Fotografijo k sestavku in naslov je dodalo uredništvo.)
če tudi Mestna občina Ptuj sprejema moje zahteve, prav tako navedene v štirih točkah. Vendar tudi glede tega nisem prejel jasnega odgovora.
Zato se sprašujem, ali niso izjave v smislu češ »da se z mano ne da nič zmeniti«, neresne in neresnične. Sploh, ker sva z mojim pravnim zastopnikom samo od leta 2006 do oktobra 2012 skupaj poslala županu šest dopisov oziroma tri predloge sporazumov, s katerimi sem izpričal svojo pripravljenost na popuščanje in ustvarjalno iskanje rešitev -vse brez enega samega pisnega odgovora župana, kaj šele predloga sporazuma z Mestno
občino Ptuj.
In ali niso obtoževanja, češ da se moji zahtevki spreminjajo iz sestanka v sestanek, zgolj poskus odvračanja pozornosti od lastnih slabosti in napak, ker številni občinski uradniki, s katerimi sem velikokrat 'sestankoval', mojemu vztrajanju navkljub niso nikoli želeli (pod)pisati zapisnika teh sestankov? Res pa je, da sem bil enkrat obveščen, da 'strokovne službe občine' (katere službe?) ne soglašajo z ustno dogovorjeno rešitvijo, ker da naj ne bi bila v skladu z zakonom, vendar brez opombe, kakšna rešitev pa bi bila v skladu z zakonom...
Menim, da takšne izjave in obtoževanja ne prispevajo k izboljševanju odnosov med Mestno občino Ptuj in občani; kot tudi to ne, da sta tako župan kot predstavnik geodetskega podjetja večkrat silila vame, da naj podpišem takšno odmero, ki presega parcelno mejo za dobrih 40 cm, in to v mojo ško-
do. Kaj takega bi bilo nespametno podpisati in tudi ne bom.
Izjemno pa me razveseljujejo odzivi someščanov na Ptuju, ki so vedno bolj seznanjeni z zadevo, in iz katerih lahko razberem, da smo istega mnenja: če se s kom na Ptuju ne da nič dogovoriti in če kdo na Ptuju spreminja že dogovorjeno, to
zagotovo nisem jaz.
Dejstvo pa je, da mi - kljub potrdilni lokacijski informaciji - zaradi vsega tega že več kot desetletje stoji projekt Platana II. oziroma garažna hiša. in samo tisti, ki je tako dolgo čakal na uresničitev projekta, v katerega je vložil veliko lastnih naporov in sredstev, lahko razume moja občutja.
Zato pozivam vse občanke in občane Ptuja, ki niso zadovoljni z delom župana, da pisno vložijo argumentirane in dokumentirane pritožbe na Komisijo za pritožbe Mestnega sveta Mestne občine Ptuj, kot bom storil tudi sam.
Janko Gabrovec
Nova vas • Donacija podjetja AH Furman
Pomoč po poplavah
V podjetju Avto hiša (AH) Furman so se odločili za pomoč prizadetim v novembrskih poplavah.
Tako so sredstva v višini tisoč evrov, ki bi jih sicer namenili za nakup prazničnih daril, podarili prizadetim v Novi vasi pri Markovcih. Lastnik in direktor podjetja Peter Furman je na priporočilo podjetnika iz Bukovcev Milana Majerja za prejemnika donacije izbral Prostovoljno gasilsko društvo Nova vas, kjer je poplavilo ga-silsko-vaški dom, in podjetnika Antona Kekca, ki je imel v času ujme poplavljeno delavnico, stanovanjski objekt in gospodarsko poslopje.
MZ
Ob predaji donacije (z leve): predsednik PGD Nova vas Konrad Šmigoc, podjetnik iz Bukovcev Milan Majer, direktor AH Furman Peter Furman in podjetnik iz Nove vasi Anton Kekec
n
T

I e£
Dragi osnovnošolci, dragi starsi,

Lahkota prihodnosti
vabljeni na
DAN PRAKTIČNIH PRIKAZOV POKLICEV
V soboto, 2. 2. 2013 s pričetkom ob 9. uri v Talumu.
Če razmišljate, da bi nadaljevali šolanje na poklicnem izobraževanju za tehnične poklice, pa niste prepričani kaj boste s pridobljenim poklicem lahko delali vas vabimo, da pridete in v praksi spoznate kaj lahko dela metalurg, strojni mehanik, ključavničar,...
Prikazali vam bomo konkretna dela v proizvodnji.
Poudarek bo na prikazu praktičnih primerov, kjer boste lahko svoje spretnosti v opravljanju nekaterih del tudi preizkusili.
Spremstvo staršev je pri dnevu praktičnih prikazov poklicev nujno.
4 Štajerski TEDNIK
Po naših občinah
torek • 29. januarja 2013
Pobrežje • Boj proti daljnovodu se stopnjuje
Izvirni greh v podanih smernicah?!
Videmska Civilna iniciativa proti trasi načrtovanega visokonapetostnega daljnovoda Cirkovce-Pince je po sprejetju državnega prostorskega načrta (DPN) in potem, ko je Eles že začel prve aktivnosti za odkupe oz. izplačila odškodnin občanom, sklicala zbor prizadetih občanov.
Foto: S M
Vodja Cl Videm Mitja Kampuš, predsednik KS Pobrežje Danilo Drevenšek ter člana Cl Andrej Rožman in Janko Rogina so zbrane obvestili o stališčih konzorcija Cl in nadaljnjih korakih ter jih opozorili, naj se ne pogajajo in pogovarjajo s predstavniki Elesa.
Odisejada umeščanja dvakrat 400 kV daljnovoda v občine sicer traja že praktično 10 let, v tem času so se v večini občin, skozi katere je bila predvidena trasa, oblikovale civilne iniciative (CI) in v imenu občanov načrtovalcem, investitorjem in ministrstvu predlagale popravke trase tako, da bi se ta čim bolj in čim dlje odmaknila od poseljenih območij, a se je lani izkazalo, da je bilo vse popolnoma zaman. Po DPN je namreč daljnovod zdaj umeščen točno tako, kot je bil zamišljen na začetku, ne da bi se upoštevala ena sama pripomba ali predlog iz katerekoli občine. Takšna ignoranca odgovornih je več CI od Vidma do Ljutomera povezala v skupen konzorcij, ki naj bi se v prihodnjem mesecu statusno preoblikoval v društvo, s čimer bi kot pravna oseba lahko nastopal oziroma sprožil tudi upravne postopke in spore.
Na torkovem večernem srečanju v vaški dvorani v Po-brežju je zbrane najprej nagovoril vodja videmske CI Mitja Kampuš in opozoril na dejstvo, da se bo investitor, torej družba Eles, za odkupe oziroma odškodnine pogovarjala in pogajala z vsakim posameznim občanom: „Zato v prvi vrsti pozivamo vse občane, naj se ne pogajajo in naj se ne pogovarjajo s predstavniki Elesa. Zavračajte te obiske, do tega imate legitimno pravico! Le z enotnim nastopom lahko kaj dosežemo! Skupen sklep konzorcija iniciativ je, da smo proti DPN, proti takšni trasi daljnovoda in zdaj tudi proti daljnovodu nasploh, ker ni bila upoštevana niti ena naša pobuda! Torej smo na izhodišču! Pozivamo pa tudi občinsko vodstvo, naj ne upošteva želje Elesa, da si ta uredi informacijsko pisarno v občinskih prostorih. Konzorcij je tudi sprejel sklep, da je proti takšni podpori Elesu in v občinah Gorišnica ter Ljutomer je to že sprejeto!"
S smernicami so občine dovolile umeščanje trase
Po uvodnem pojasnilu, čemu srečanje z občani, se je oglasil član CI Andrej Ro-žman in odprl precej gnilo vprašanje: „Glejte, trasa ne gre niti čez Ptuj niti čez ozemlje občine Hajdina. Zakaj ne? Zato ker nobena od teh občin leta 2003 tega ni dovolila. To so naredili enostavno:
pač niso dali nobenih smernic za umeščanje trase, ampak so možnost umeščanja enostavno odklonili! Drugi župani občin, kjer zdaj teče trasa, pa tega niso naredili. Med njimi so tudi naš župan, pa župan Markovcev in Gori-šnice ... Če bi ravnali tako kot Ptuj in Hajdina, se danes ne bi ukvarjali s tem!"
Kampuš je Rožmana le dopolnil: „Glede podpore županov pač nimamo kaj pričakovati. Vemo, da so vezani na ministrstva še s kakšnimi drugimi projekti, zato pač trgujejo ... Za traso je dalo pozitivne smernice več županov, čeprav zdaj taisti župani podpirajo CI. Gre seveda za moralno podporo, ki pa je v naši občini še najmanjša. Ali je lažna ali ne, ne bom sodil. Edino, kar zdaj lahko še naredimo, je, da skrbno pazimo, da na kakšnem občinskem svetu ne bo sprejeto soglasje za DPN daljnovoda!"
S tem se seveda odpira vprašanje sprejetja občinskih prostorskih načrtov (OPN), na kar Kampuš ni posebej pokazal. V občinah, kjer je umeščena trasa daljnovoda, je slednja namreč zajeta tudi v OPN, in če občinski svet potrdi OPN, bo potrdil tudi DPN za traso ... Če pa OPN ne bo potrjen, občani ne bodo mogli do novih gradbenih dovoljenj ...
Rožman je ponovil, da nič od tega ne bi bilo, če ne bi bilo poslanega dokumenta smernic: „Župan je ta dokument lahko poslal sam, v smernicah pa je samo na splošno napisano, da se ne sme omejevati dohod na kmetijska zemljišča in da naj se upoštevajo poseljena območja."
Da se je trasa res risala po pridobljenih smernicah občin, je potrdil tudi Mitja Kam-
puš: „Sam projektant, podjetje ZEU iz Murske Sobote, je na moje vprašanje jasno priznal, da se je trasa umeščala na osnovi pridobljenih smernic iz občin. Ker sta Hajdina in Ptuj dali negativno mnenje, sta bili ti občini pač izločeni. Ostali župani pa so s smernicami dali svoj pristanek k daljnovodu. S tem je bila za občine prevzeta obligacija, da se trasa lahko planira in umešča čez njihovo ozemlje, sicer pod določenimi splošnimi pogoji, a vendarle!"
Marjana Nahbergerja iz publike so te informacije kar dvignile na stolu: „Potem naj se pa zdaj naš župan prikaže tukaj, naj pove kako in kaj in naj se ubada z nami in to težavo!"
V bran županu, ki ga ni bilo, se je postavil podžupan Marjan Selinšek: „Občina ves čas podpira CI, podprla je predlagane variante trase, a tega niso upoštevali! Smernice pa niso nobeno soglasje!"
Je trasa politični konstrukt in rezultat lobiranja?
Predsednik KS Pobrežje Danilo Drevenšek je, med drugim, sprejetje DPN za traso daljnovoda označil kot izključno politično voljo: „Res je, da občini Hajdina in Ptuj nista bili niti stranki v postopku. Projektanti so pač traso risali po kriteriju, kje bi šlo najlažje skozi. In so računali, da bo šlo najlažje pri neukem kmečkem prebivalstvu! Ta koridor, ta trasa in DPN so le izraz politične volje! Če bomo to dopustili, je to škoda za večno, zemljišča bodo ostala brez vrednosti, ljudje se bodo odseljevali ... Zdaj je najpomembnejše, da smo enotni, da se lastniki zemljišč
ne bodo odzivali na ponudbe Elesa, ampak zavračali vsak pogovor z njimi. Biti moramo složni, drugače nas bodo povozili! Če bo Eles uspel pregovoriti neko kritično maso ljudi, potem je vsega konec, tega se moramo zavedati. Če jim to ne uspe, pa še imamo možnosti!"
Iz publike se je oglasil Jože Hrga in glasno povedal: „ DPN za daljnovod je rezultat političnega trgovanja med občinami in ministrstvi. Kar poglejte, kaj se dogaja z našo obrtno cono in s traso daljnovoda ... Skrajni čas je, da se konzorcij iniciativ organizira na način, da bo dobil tudi pravno moč, da bo pravna oseba. Na občinsko vodstvo se nimamo kaj zanašati, pri nas je itak županova podpora zelo mlačna!"
Med jeznimi občani na srečanju se je nato razvila kar ši-
„Z uvajanjem e-uprave se od kmetov zahteva, da poročilo oziroma zbirnik pavšalnih nadomestil oddajo v elektronski obliki, ne pa več osebno na DURS kot prejšnja leta. In ker večina naših kmetov nima elektronskega podpisa, se seveda obračajo na nas. Zelo redki so tisti, ki to naredijo doma, nekaj jih to ureja tudi preko zadrug, za veliko večino pa delamo to svetovalci v naši hiši. Seveda morajo najprej podpisati zu-
roka, kritična debata; kritike so letele tako na račun dvoličnosti županov kot na poteze okoljskega ministrstva in projektantov, ki so vsa leta delali čisto po svoje, javne razgrnitve pa so bile očitno le pesek v oči in „kupovanje časa".
„Ne nasedajte in ne pogovarjajte se z Elesom!"
Upravičen pljunek prizadetih se je nanašal tudi na dejstvo, da so odgovorni pri umeščanju trase ravnali zelo dvolično: v občini Videm so jo namreč lahko umestili kar povprek čez Naturo 2000, v sosednjih občinah pa je bilo območje Nature dobesedno nedotakljivo. Poleg tega so traso raje speljali skoraj nad glavami nekaterih občanov, nikakor pa se ni smela niti
nanje in notranje pooblastilo, potem pa mi pripravimo in oddamo elektronsko poročilo o obračunu pavšalnih nadomestil na DURS," je pojasnil vodja ptujske svetovalne službe Ivan Brodnjak.
Ker si morajo svetovalne službe z letošnjim letom 40 odstotkov plačil zagotoviti z delom na trgu, elektronska oddaja poročila za kmeta ni zastonj - stane ga sedem evrov. „A to ni vse; težava je v tem,
dotikati širokega vplivnega območja turniškega gradu kot kulturnega spomenika ...
Mitja Kampuš je vedno glasnejšo razpravo zaključil z besedami, da se ne bodo dali, da bo kmalu organiziran še zbor krajanov, kjer bo lahko svoje povedal tudi župan, in da bo konzorcij kmalu organiziral novinarsko konferenco, na kateri bodo odkrite marsika-kšne doslej prikrite „svinja-rije": „Navsezadnje nimamo več česa izgubiti. Veliko let smo bil prijazni in vljudni, zdaj bomo pa nastopali drugače! Na obljubo ministra Černača, da se bo formirala delovna skupina, ki naj bi proučila, kaj se lahko še reši v okviru trase, se ne zanašamo. Sklep konzorcija je jasen: trasa je nesprejemljiva! Zato tudi pozivamo vse občane, naj ne nasedajo zavajanju in izsiljevanjem pooblaščencem Ele-sa, ki ima pri tem le kapitalski interes, in naj vsako informacijo o takšnih aktivnostih takoj posredujejo predstavnikom lokalne CI! Pomagali jim bomo in jim nudili tudi vso pravno zaščito! Lastnina je ustavna kategorija, zato ljudi ni možno z enostavnimi postopki razlastniniti ali izsiliti služnostne pravice! Od pooblaščenih cenilcev ljudje lahko zahtevajo, da se takoj umaknejo z njihove lastnine, saj se takšen obisk lahko šteje kot motenje posesti!"
Ponovno srečanje v obliki zbora občanov, kjer naj bi svoje povedal tudi videmski župan, je Kampuš napovedal februarja.
SM
da nas je svetovalcev vedno manj, saj se upokojujejo, mi, ki smo še aktivni, pa se moramo zdaj ukvarjati s takšnimi birokratskimi zadevami, namesto da bi bili več na terenu," je še dodal Brodnjak.
Na območju upravne enote Ptuj je približno 4000 zavezancev za oddajo poročila in večina od tistih, ki so pavšali-sti, so ga letos oddajala preko ptujskega KGZ.
SM
Ptuj • Novo na KGZ
Gneča zaradi elektronskega oddajanja poročil
Ni bilo malo tistih, ki so se zadnje obdobje spraševali, od kod in zakaj takšna gneča na ptujskem Kmetijsko-gozdarskem zavodu. Razlog je v tem, da morajo kmetje letos prvič oddati elektronsko poročilo o prejetih pavšalnih nadomestilih na DURS najkasneje do 31. januarja.
torek • 29. januarja 2013
Od tod in tam
ŠtajerskiTEDHiK 5
Zavrč • Nove razvojne možnosti za Haloze
Večji poudarek razvoju turistične dejavnosti
Svetniki občine Zavrč so na prvi seji letos potrdili poslovni načrt podjetja Čisto mesto, v okviru katerega bodo s 1. marcem tudi v tej občini pričeli zbirati odpadke od vrat do vrat; sprejeli so letna programa kulture in športa ter idejni projekt za rekonstrukcijo odseka lokalnih cest Pestike-Belski Vrh, Gorenjski Vrh-Šentjanž in Gorenjski Vrh-Felfar.
Na omenjeni 20. redni seji sveta občine Zavrč, ki jo je vodil župan Miran Vuk, so v četrtek, 24. januarja, prisluhnili Igorju Mohoriču, vodji javnih služb iz ptujskega podjetja Čisto mesto, ki je predstavil dopolnjen poslovni načrt ravnanja z odpadki na območju občine Zavrč; zbiranje odpadkov od vrat do vrat naj bi uvedli 1. marca. Papir, odpadno embalažo in mešane komunalne odpadke bodo pobirali enkrat mesečno, biološke odpadke bodo čez poletje pobirali vsak teden, medtem ko bodo odpadno steklo še naprej zbirali na ekoloških otokih, odvažali pa jih bodo prav tako enkrat mesečno.
Brez posebne razprave so potrdili tudi letna programa kulture in športa za leto 2013. V letošnjem občinskem proračunu naj bi za program financiranja kulturnih dejavnosti namenili okoli 20.555 evrov, od tega največ, okoli 14.600 evrov, za sofinanciranje knjižnice v Ptuju, okoli 4.700 evrov za spodbujanje ljubiteljske kulturne dejavnosti, svoj delež sredstev pa naj bi namenili tudi za sofinanciranje glasbene šole v Ptuju in ptujske območne enote javnega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Za financiranje programov športa pa naj bi letos namenili kar dobrih 366.000 evrov, od tega dobrih 330.000 evrov za ureditev razsvetljave in parkirišč ter za novogradnjo v športnem parku Zavrč, preostanek pa za sofi-
Foto: M. Ozmec
Turistično ponudbo Haloz bi lahko popestrili z bogato ponudbo domačih kulinaričnih dobrot, odlične vinske kapljice ter s programi za ljubitelje športnega jahanja in konjereje.
nanciranje Športne zveze Ptuj ter za organizacijo in izpeljavo raznih športnih tekmovanj. Sredstva bodo društvom dodelili na podlagi javnega razpisa, ki bo objavljen predvidoma še konec tega meseca.
Po krajši predstavitvi so potrdili tudi idejni projekt rekonstrukcije treh krajših odsekov lokalne ceste, s katerim bodo kandidirali za pridobitev iz evropskega sklada za regionalni razvoj, ukrepa južna meja, in delno iz državnih sredstev. Projekt vključuje rekonstrukcijo lokalne ceste Pestike-Belski Vrh in javnih poti Gorenjski Vrh-Šentjanž ter Gorenjski Vrh-Felfar v skupni dolžini 3,6 km. Celotna investicija je ocenjena na
dobrih 688.000 evrov z DDV, če bodo letos na razpisu uspeli, pa naj bi projekt realizirali v letu 2014.
Podžupan in predsednik občinskega odbora za gospodarstvo Janko Lorbek je župana Mirana Vuka in občinske svetnike seznanil s predlogi tega odbora, ki so jih sprejeli na zadnji seji. Predlagajo namreč, da bi v okviru razpoložljivih sredstev v letošnjem letu opravili modernizacijo in ureditev nekaj krajših odsekov lokalnih cest in javnih poti. V skladu z dogovorom tako načrtujejo modernizacijo odsekov Hrastovec-Te-žak, Korenjak-Drenovec, na Krešovem bregu na Turškem Vrhu, Korenjak-Golub v Ko-
renjaku ter del javne poti na Gorenjskem Vrhu. Zaradi načrtovanih investicij so predlagali tudi odmero cest Belski Vrh-Vučak, Hrastovec-Golc (Maks) ter Hrastovec-Juršek. Poleg tega so na odboru za gospodarstvo podrobneje pregledali vsebino občinskega odloka o občinskih cestah in zaradi ažurnosti oziroma uskladitve z ugotovljenim stanjem predlagali nekaj manjših popravkov. Sicer pa je tudi ta investicijski program, ki so ga župan in svetniki soglasno podprli, načrtovan in usklajen s cilji kohezijske politike v okviru operacije razvoj obmejnih območij s Hrvaško.
V turistične načrte se vključujejo tudi tujci
Prisluhnili so tudi direktorici ptujskega znanstvenoraziskovalnega centra Bistra dr. Aleksandri Pivec, ki je županu in svetnikom predstavila bistvo delovanja oziroma realizacijo najpomembnejših projektov v okviru regionalne destinacijske organizacije. Te načrtujejo v imenu 27 občin na območju Spodnjega Po-dravja, v projekt pa je do sedaj vključenih že 47 gospodarskih in turističnih subjektov. Poleg že znanih podatkov je po mnenju Pivčeve pomembno, da se je od tujih turističnih organizacij pred nekaj dnevi v projekt za razvoj turizma med prvimi priključila italijanska agencija Adriatica.net, v zaključni fazi so dogovori s hrvaško agencijo Atlas, za katero so izdelali že tudi nekaj turističnih paketov, v teh dneh pa potekajo še dogovori o sodelovanju z nekaterimi avstrijskimi turističnimi organizacijami. Kot je poudarila Piv-čeva, se zelo dobro zavedajo, da jih čaka veliko dela tudi v domovini, saj je območje Spodnjega Podravja v turističnih ponudbah in destinacijah po Sloveniji še vedno premalo prisotno, čeprav obstajajo realne možnosti za razvoj turizma tudi na tem območju. Vse, ki jih zanima področje razvoja
turizma, je povabila na odprtje prvega prodajnega desti-nacijskega mesta, ki ga bodo 30. januarja odprli v ptujskem hotelu Primus.
Da tudi v Halozah potrebujejo turistično ponudbo, je menil Janko Lorbek, saj imajo za razvoj te dejavnosti vse pogoje in naravne danosti, premorejo pa tudi dovolj turističnih zanimivosti, tržno usmerjenih kmetij in vinogradnikov. V večjem razvoju turistične dejavnosti je novo razvojno priložnost za Haloze in Haložane uvidel tudi Dušan Rojko in omenil še velike in do sedaj neizkoriščene možnosti, potrebujejo le nekaj več dobre volje, k sodelovanju pa je treba pritegniti tudi domačine, ki v tem vidijo nov izziv. Podobnega mnenja je bila tudi podžupanja Marta Bosilj, ki je celo predlagala, da bi bila za turiste gotovo zelo zanimiva in vredna ogleda tudi Ulmova vinska klet pri Zavrču, vendar bi se bilo treba o tem pogovoriti s sedanjimi lastniki objekta, skupino Perutnina Ptuj. Z manjšimi preureditvami in obnovitvenimi posegi bi lahko turistom pokazali še marsikatero drugo zanimivost sredi slikovitih Haloz, turistično ponudbo pa bi lahko popestrili še s programi za ljubitelje športnega jahanja in konjereje te z bogato ponudbo domačih kulinaričnih dobrot in odlične vinske kapljice, po kater slovijo že stoletja daleč naokrog.
M. Ozmec
Ptuj • Pestro dogajanje na Strojni šoli
Tudi po 30 letih je to prostor idej in novosti ...
Pred natanko 30 leti so na Strojni šoli Ptuj odprli vrata takrat novih šolskih delavnic, v katerih so se za svoj poklic izučile mnoge generacije dijakov. Ker so bili prostori potrebni sanacije, so njihovo prenovo pričeli v lanskem letu in jo do septembra tudi končali.
Kot pojasnjuje Bojan Lampret, ravnatelj Strojne šole Ptuj, letos obeležujejo 30 let obstoja šolskih delavnic na sedanji lokaciji. Te so v šolskem letu 2012/13 pričeli prenavljati in se glede na potrebe gospodarstva v našem okolju odločili, da se najprej lotijo prenove varilnice.
„Po pogovorih s podjetniki, obrtniki in Zavodi za zaposlovanje v naši regiji smo skupno ocenili, da so potrebe po kakovostnih kadrih s področja varilstva zelo velike in ustrezno izobraženi kadri zelo iskani. Tako smo se v začetku leta 2012 smelo lotili prenove varilnice in jo do septembra uspeli v celoti prenoviti. Skupaj z zunanjimi sodelavci,
strokovnjaki s področja varilstva, smo varilnico opremili s sodobno opremo, ki nam zagotavlja izvedbo vseh vrst usposabljanj s področja varjenja. Delo poteka v sodobnem okolju z vso potrebno infrastrukturo in okolju prijazno tehnologijo, na kar smo še posebej ponosni," pojasnjuje Vlado Berger, učitelj na Strojni šoli Ptuj.
Skupaj s partnerji iz gospodarstva so na približno 100 kvadratnih metrih uspeli zagotoviti tudi 6 boksov za delo posameznikov, delovna mesta za razrez in pripravo materialov z vso potrebno opremo, garderobo, kabinetom, skladiščem in potrebno logistiko.
Berger je prepričan, da je
prijetno in urejeno okolje, skupaj z ekipo izkušenih učiteljev, zagotovilo za dobro delo. V šolskih delavnicah izvajajo tečaje za podjetja in posameznike, nezaposlene in seveda
dijake Strojne šole Ptuj.
Kot pojasnjuje Berger, je področje varjenja večfazni proces in po njegovi oceni so v prvi fazi, ki zajema uvajanje v varilstvo, na ptujski Strojni
Praktično usposabljanje kleparjev-krovcev na Strojni šoli
šoli med najboljšimi v državi.
Zanje je zelo pomembna tudi druga faza, v kateri se še tesneje povezujejo z gospodarstvom, prisluhnejo njihovim potrebam in jih prenesejo nad dijake, udeležence tečajev ...
„Verjamemo, da lahko skupaj s podjetji izšolamo kakovosten in predvsem zaposljiv kader in ga skupaj pripeljemo do ustreznih znanj," še pravi Berger in dodaja, da je tečaj, ki ga ponujajo, enkratna priložnost tudi za iskalce zaposlitve, ki bi se želeli naučiti česa novega in tako razširiti polje svojega znanja in možnosti za novo zaposlitev.
Novembra lani so na Strojni šoli Ptuj v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje že izšola-
li prvo skupino nezaposlenih oseb s področja varjenja po TIG-postopku, ob tem pa ugotavljajo, da se je večina tečajnikov že zaposlila. Čez nekaj dni bodo pričeli usposabljati naslednje skupine nezaposlenih s področja varjenja. Vabijo pa tudi vse posameznike, ki imajo varilnike in bi se želeli naučiti pravilne uporabe, da se pridružijo kratkim tečajem, ki jih prav tako izvajajo na šoli.
Šolske delavnice pa so tudi prizorišče predavanj in seminarjev, ki jih izvajajo podjetja. Ravno v četrtek in petek so v teh prostorih gostili seminar za kleparje krovce, ki ga je izpeljalo podjetje PREFA iz Avstrije.
Dženana Kmetec
Foto: CG
6 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam, poslovna sporočila
torek • 22. januarja 2013
Maribor • Študija o izvedljivosti pridelave in predelave sladkorne pese
Ob upoštevanju pogojev bi se tovarna izplačala
Združenje pridelovalcev sladkorne pese Slovenije je minuli četrtek na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede pripravilo predstavitev Študije izvedljivosti projekta o ponovni oživitvi sladkorne industrije v Sloveniji. Podatki kažejo, da je pridelava, ob upoštevanju pogojev zastavljenih v študiji, smiselna in profitabilna.
V študiji, ki jo je predstavil prof. dr. Črtomir Rozman iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, s sodelavci, so prikazani različni scenariji potrebnih površin, glede na dosežen hektarski donos: „Na podlagi izdelanih analiz tako menimo, da bi 16.000 ha sladkorne pese lahko dosegli ter da je surovinsko bazo za načrtovano tovarno možno zagotoviti. Treba pa je seveda izvesti vse aktivnosti za animacijo ciljne skupine pridelovalcev, ki jim je treba jasno in transparentno predstaviti problematiko ter način pridelovanja, odkupa in plačevanja sladkorne pese. Možnost pridelave pese se kaže tudi na bližnjih čezmejnih območjih Hrvaške, Madžarske in Avstrije."
Analiza praga pokritja je pokazala, da so potrebni pridelki za pokrivanje stroškov skladni tudi s tistimi, ki so bili v preteklosti že doseženi pri pridelavi pese, zato sklepajo, da bi ob doslednem upoštevanju tehnike pridelave in doseganju predvidenih parametrov pridelava sladkorne pese lahko bila ekonomsko upravičena. Študija vsebuje pregled stanja površin, analizo pridelave pese na njivi, tehnološki model s kalkulacijami dejanske cene in oceno stroškov investicije na podlagi tehnoloških izhodišč ter cen sladkorja in pese.
Ker je domača poraba sladkorja v zadnjih 20 letih znašala v povprečju 73.000 ton in se je v zadnjih letih povečala, so ocenili, da bi za oskrbo domačega trga v Sloveniji zadoščala tovarna s kapaciteto 100.000 ton. Za izračune so upoštevali 15 % digestijo, povprečni pridelek 50 t/ha in da se tovarna locira na lokaciji prejšnje ter se uporabi obstoječa infra-
struktura. Avtorji študije so se poigrali tudi z dvema različnima ocenama investicije, od katerih je ena vključevala tudi proizvodnjo bioetano-la, s čimer bi lahko izkoristili stranske produkte tovarne sladkorja. Za zagon tovarne so glede na stanje tehnike in obseg potrebne opreme za kapaciteto 7.500 t predelane pese na kampanjo in 28.030 t predelane melase na dan za prvo varianto predvideli strošek 136.000.000 evrov, če pa bi se odločili še za predelavo melase v bioetanol, pa 166.000.000 evrov. V tovarni bi zaposlitev našlo 116 ljudi, vendar je to številko treba pomnožiti s tri ali celo štiri, da se dobi realno število ljudi, ki bi jim dejavnost omogočala vir zaslužka - od kmetov, prevoznikov in ponudnikov strojnih uslug. Strošek dela zaposlenih v tovarni bi znašal okoli 1,5 milijona evrov letno, celotni obratovalni stroški pa bi letno znesli 50 milijonov evrov. Preliminarni izračuni so pokazali, da se lastna cena pese giblje pri predvidenih parametrih med 28 in 31 €/t, odvisno od uporabljene tehnike pridelave. Naredili so tudi kalkulacijo pridelave pese z vključenim namakanjem, ki pri ceni 40 evrov/ tono pomeni dodaten strošek v višini 11,66 pese t/ha. Analiza praga pokritja je pokazala, da se lahko pri predvideni ceni pese pričakuje ekonomsko upravičeno pridelavo.
Ocenili so tudi, da bi na vsakih 600 hektarjev potrebovali mehanizacijo za obiranje sladkorne pese in 14 prekla-dno-čistilnih ramp. Pripravili so tudi več simulacij glede na hektarski donos pese, ceno sladkorja na trgu in odstotek kredita, ki bi bil potreben za zagon tovarne. Prelomna
ZDRUŽENJE PRIDELOVALCEV SLADKORNE PESE SLOVENIJE
mužem pridelovalcev
SLADKORNE PESE SLOVENIJE
Foto: Viki Ivanuša
Prof. dr. Črtomir Rozman je predsedniku ZPSPS Mirku Kosiju svečano predal izvod študije.
cena sladkorja se giblje med 562,32 in 592,43 €/t sladkorja, odvisno od uporabljene pričakovane stopnje donosa na kapital. Nekoliko višje prelomne cene so dosežene pri varianti investicije v tovarno s predelavo melase v bioeta-nol. Glede na trenutno ceno belega sladkorja, ki se je v zadnjem letu gibala konstantno nad 700 €/t, je študija zastavljena zelo konzervativno in previdno, saj so avtorji upoštevali, da projekcija OECD kaže, da se v obdobju do 2021 pričakuje padec cen sladkorja v primerjavi z doseženimi rekordnimi vrednostmi, vendar naj bi cene ostale na višjem nivoju kot v preteklem desetletju. Pri kalkulaciji so tako menda še precejšnje rezerve, kar 10 evrov po toni pri ceni pese, kar predstavlja rezerve,
Foto: Viki Ivanuša
Poleg predstavnikov ministrstva, različnih organizacij, stroke in pridelovalcev se je predstavitve udeležil tudi župan občine Ormož Alojz Sok, ki je menil, da bi se država vseeno lahko močneje vključila v prizadevanja za ponovno vzpostavitev tovarne, zlasti na evropski ravni.
ki bi omogočile pridelovalcem, da bi vstopili v lastniško strukturo tovarne.
Avtorji so poudarili, da študija ne daje kategoričnega odgovora da ali ne, ampak določa scenarije oziroma pogoje, ki jih je treba doseči, da bi bili pridelava in predelava sladkorne pese ob morebitni in želeni postavitvi ekonomsko in finančno upravičeni.
Predsednik združenja Mirko Kosi je bil zelo zadovoljen s povedanim in da je bila študija pripravljena do želenega roka, saj jo imajo namen predstaviti na zborih pridelovalcev, ki se bodo zgodili v naslednjih tednih. Na vprašanje, kdaj bi teoretično tovarna lahko začela obratovati, pa je povedal, da pred septembrom 2015 nikakor ne, potem pa se ob odpravi kvot lahko zažene v letu ali dveh.
Srečanja so se udeležili številni predstavniki resornega ministrstva, različnih organizacij, strokovna javnost in drugi. Pripravljavci študije so se za sodelovanje zahvalili dr. Tereziji Štefančič, ki je skupaj s možem Vinkom Šte-fančičem tudi častna članica združenja. Alojz Sok, župan občine Ormož, je pozdravil prizadevanja proizvajalcev pese in menil, da so prišli do stopnje, pri kateri bi bilo treba vključiti državo, ker se je treba v Bruslju dogovoriti za izjemo in tega pridelovalci sami ne morejo. Opozoril je tudi, da bi bilo treba čim prej zagotoviti lastništvo nad nekdanjo TSO, saj se lahko do 2015 parcela tudi proda, kar bi pomenilo velike težave za prizadevanja združenja.
Viki Ivanuša
Pa brez zamere
Kurent
Zgodba o drugačnem in drugem
Kaj zapisati pred prihajajočim pustom in standardnim rajanjem po mojem rojstnem mestu? Kaj o povorkah? Kaj o programu? Kaj o karnevalski dvorani in veselici? O vsem tem smo že na dolgo in široko pisali pred letom, pa dvema in tudi tremi. Morda celo pred štirimi, se ne spomnim več. Zna biti, da smo o pustu, karnevalu in dogajanju v mestu pisali vsa ta leta, odkar mi v tem časopisu odmerjajo svoj kotiček; svoj peskovnik, da v njem lahko po mili volji gradim potičke, gradove iz peska ter predore, jih potem podiram, zasujem in preoblikujem po svojih mislih.
Zato se tokrat posvetimo fragmentu iz čudovite knjige Kurent, slikanice, ki jo je po ljudskih motivih ubesedila soav-torica iz časopisa, ki ga berete, odlična pravljičarka Liljana Klemenčič, ter domiselno ilustriral Matjaž Schmidt. Zgodba je povsem drugačna in druga od tiste, ki jo o kurentu imate v glavi in ki jo največkrat slišite v tem letnem času.
Govori o sirotnem fantu, ki so mu umrli starši, tako da je na koncu pristal pri bogatem kmetu, kjer si je kruh služil kot pastir. Ko si je v sedmih letih prislužil sedem vinarjev in su-knjico, se je Kurent podal v širni svet, kjer je teh sedem vinarjev drugega za drugim podaril beračem, tako da mu je na koncu ostala samo suknjica. Pa se je našel še en reven mož in ga prosil za miloščino; Kurent mu je podaril še suknjico in tako tudi sam (p)ostal reven kot pred sedmimi leti. A ta berač ni bil navaden berač - Kurentu je izpolnil želje ter mu podaril gosli, puško in sodček, ki ni nikoli prazen, sam pa v tistem hipu izpuhtel kot kafra. No, zgodba gre potem dalje tako, da je Kurent s temi tremi rečmi počel čuda in čudesa, dokler na koncu ni odšel tja gor v nebesa, sedaj pa se nam s svojo dobro voljo in dobrotnim srcem smehlja dol z lune. Vzemite knjigo v roke in preberite sami, če vas zanimajo podrobnosti.
Na tem mestu je pomembna dimenzija Kurenta, ki pravzaprav nima nobene povezave z odganjanjem zime, gromo-glasnim razbijanjem ter obveznim tankanjem špricarjev po gostilnah, kot zadevo pozna največ ljudi v naših krajih. Kar odzvanja iz cele zgodbe, kot jo preko ubeseditve pravljičarke Liljane pripoveduje legenda, so milina, veselo in dobrotno srce, posluh za sočloveka. Socialni in moralni, etični čut, če hočete. To je tista stvar, tista poanta, ki nam jo (vsaj po mojem skromnem mnenju) pripoveduje štorija o Kurentu.
Morda bi kak pust, nemara celo letošnji, bil priložnost, da se ga ne samo nacedimo kot največji pijanci ter brezglavo in brezumno lomastimo po raznoraznih masovnih karnevalskih šotorskih zapijanjih, ampak da zraven tega razmislimo in storimo kaj iz omenjene dimenzije, ki nam jo ponuja zgodba o Kurentu.
Gregor Alič
torek • 29. januarja 2013
Po mestni občini
TEDNIK 7
Ptuj • 25. seja mestnega sveta
Apetiti po gradbenih parcelah še naprej veliki
Ptujski mestni svetniki so se 21. januarja sestali na prvi seji v novem letu. Razpravljali so o petnajstih točkah dnevnega reda. Med najpomembnejšimi so bile odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje MO Ptuj, osnutek odloka o rabi javnih površin, osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o oddajanju poslovnih prostorov in garaž v najem, investicijski program za energetsko sanacijo stavb Vrtca Ptuj ter sklep za podelitev priznanj MO Ptuj na področju kulturne dejavnosti.
Mestni svetniki so tudi na ponedeljkovi seji po razpravi na odborih temeljito razpravljali o spremembah in dopolnitvah srednjeročnega plana, ki se nanašajo na spremembe namenske rabe prostora iz območja najboljših kmetijskih zemljišč in iz območja gozda v območje okoljske infrastrukture za potrebe širitve centralne čistilne naprave na Ptuju, spremembo namenske rabe prostora, zemljišč za potrebe zagotovitve ločilnega pasu z zaščitno funkcijo ob odlagališču Gajke, spremembo namenske rabe zemljišč za potrebe gradnje ceste, ki bo povezovala Puhovo ulico in Dornavsko cesto, spremembo namenske rabe prostora zemljišč za potrebe izgradnje gospodarske cone na vzhodni strani Puhove ulice, ki bo namenjena obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim, za potrebe gradnje tehnološko-razvojnega in inovacijskega središča in drugih poslovno-storitvenih dejavnosti, pri čemer so širitev trgovske dejavnosti na tem območju omejili, za obrti, skladišča in druge dejavnosti mora biti namenjenih več kot 50 odstotkov prostora, ureditev sprememb namenske rabe zemljišč za potrebe ureditve dodatnih igrišč ob nogometnem igrišču v Podvincih, spremembe namenske rabe prostora pa se veselijo tudi v Kicarju, kjer že dolgo časa čakajo na ureditev večnamenskega igrišča ob gasilskem domu. Največ razprav v zvezi s tem nadvse pomembnim razvojnim dokumentom, ki je nastajal dve leti, je bilo ponovno, tako kot že pred dvema letoma, povezanih z nakupi in preprodajo zemljišč na območju, potencialnimi prekupčevalskimi oziroma povišanimi cenami posameznih zemljišč, pri čemer pa so svetniki ugotovili, da so tovrstne razprave odveč, saj so bili nakupi zemljišč na območju industrijske cone v Puhovi že opravljeni, s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana se praktično nič ne spreminja. Izpostavili pa so potrebo po pravočasnih informacijah, kaj se bo v tem prostoru dogajalo. Miroslav Luci (SDS) je pohvalil delo Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju, Alenke Korpar in ekipe, ki je opravila izjemno veliko dela pri pripravi tega dokumenta, ki je zahtevalo veliko soglasij in prepričevanj.
Zasebna zemljišča niso najboljša popotnica razvoja
S sprejemom tega dokumenta se odpirajo nadaljnje možnosti razvoja v industrijski coni. Kot Ptujčan je izredno zadovoljen, da je prišlo do sprejema tega plana. Kot mestni svetnik pa ni najbolj zadovoljen. »Večina zemljišč v industrijski coni ob Puhovi je na žalost v zasebni lasti, tako da občina z njimi ne more gospodariti, ni prisile, da bi kdo katero od teh zemljišč odstopil občini, ki je s tem izgubila možnosti za spodbujanje industrijskega in podjetniškega razvoja na tem območju. Tu bodo veljale druge kalkulacije, finančne zmožnosti in potrebe, ki so se v zadnjem času močno zmanjšale, občina bo pri tem vzporedni partner, saj ne bo mogla vplivati, da bi z oddajo zemljišč po neki razumni ceni lahko dobila nove investitorje. Vsi v Sloveniji in tudi na Ptuju se trudimo posnemati nekatere tuje države, da bi pridobili investicije,« je poudaril Luci, ki pričakuje, da bo mesto previdno pri naslednjih korakih na območju industrijske cone, ko se bo podrobneje odločalo o investicijah na tem območju. Pričakuje pa, da se bo občina aktivno vključila v nov cikel sprejemanja občinskega plana, pri katerem pa ne bi smeli zamujati, ko bo šlo za nakupe zemljišč, kupiti bi jih morali vsaj nekaj, če je to možno, da bi lahko konkurirali tistim, ki so lastniki zemljišč na območju industrijske cone v tem trenutku, saj bo le tako cena teh zemljišč padla. Zemljišča, potrebna za širitev centralne
čistilne naprave, gre za 2,5 ha površin, so v celoti v zasebni lasti. Za potrebe Gajk so zemljišča odkupljena, nekatera pridobljena tudi z razlastitvijo, v teku so sodni postopki. Ob Puhovi cesti gre za dober program, vendar so zemljišča v večini, od 70 do 80 odstotkov, v zasebni lasti, občino čakajo težka pogajanja za njihovo pridobitev, opozarja Luci. Širitev industrijske cone, gre za območje okrog šest ha zemljišč, ob vseh problemih in poplavni ogroženosti, bo tako verjetno velika težava. O razvoju na tem območju ne bo odločala MO Ptuj, temveč lastniki, ki v glavnem niso več iz Ptuja. Morda pa je to tudi prednost, da bodo sami iskali investitorje, je še povedal Luci, ki pričakuje, da bo MO Ptuj povečala sredstva za nakup zemljišč, da bi lahko po konkurenčnih pogojih privabila nove investitorje v ta prostor in s tem zagotovila nova delovna mesta. To, da več zemljišč na tem območju ni v lasti MO Ptuj, obžaluje tudi ptujski župan Štefan Čelan, ki je pri tem svetnikom ponovno pojasnil možnosti nakupov kmetijskih zemljišč, ki so za lokalno skupnost glede na sedanjo zakonodajo minimalne in ki ji onemogočajo vzpostavljati konkurenčne pogoje pri pridobitvi zemljišč. Stanislav Brodnjak (DeSUS) je v svoji razpravi o gradnji povezovalne ceste med Puhovo in Dornavsko cesto izpostavil, da
bi to morala biti državna in ne lokalna cesta z vidika financiranja in strateškega položaja v povezavi s pogajanji s potencialnimi opcijami vzhodne obvoznice. Pričakuje pa tudi, da določena maksimalna višina objektov, dopustna je 15 metrov, ne bo okrnila vedute Ptuja, tako kot je bila okrnjena s Qlandio, ko se pripelješ z Ormoške vpadnice, da bo stroka bdela nad tem. Treba bo temeljito razmisliti, kaj se bo naredilo s tem prostorom, da bo dosežen temeljni cilj, to pa ni nek laboratorij, ki bo zgrajen s proračunskimi sredstvi, temveč so cilj proizvodne delavnice, da se zgradi tisto, kar ustvarja novo vrednost in odpira nova delovna mesta. Tudi Brodnjak bi si želel, da bi industrijska cona stala na občinski zemlji, po njegovih informacijah je mesto del zemlje prodalo, kar je toliko slabše. Po besedah ptujskega župana pa občina ni bila nikoli lastnica teh zemljišč, to so bila kmetijska zemljišča, kupili so jih drugi. Kar zadeva povezovalno cesto, pa si občina prizadeva, da bi bila ta cesta državna, državna cesta pa naj bi bila tudi Puhova cesta.
Na Ptuju veliko gradbenih parcel,
ki samevajo
Miro Vamberger (Zares) se je zanimal, v katerih planih je
predvidena blokovska izgradnja. Individualna gradnja je predvidena oziroma se širi v Novi vasi in Brstju, blokovske izgradnje oziroma izgradnje stanovanj ni. Zaradi blokovske gradnje planov ni treba spreminjati, v Rabelčji vasi je predvidena gradnja 740 stanovanj, za katera je OPPN že sprejet, kar pomeni, da bi investitorji že pred štirimi leti lahko pričeli gradnjo, je odgovoril ptujski župan. Ob Osojnikovi in Potrčevi cesti, kjer so gradbene parcele, pa je prav tako vse pripravljeno za gradnjo, če bi le bili investitorji. Branko Brumen (SLS) je povedal, da predstavlja dokument o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana za območje MO Ptuj enega resnih generalnih vzvodov za to, da lahko spodbudimo gospodarsko in drugo dejavnost v našem okolju, ob upoštevanju vseh že znanih ovir. Na Ptuju je že sedaj veliko gradbenih parcel, ki bi jih bilo treba aktivirati. Alenka Korpar, direktorica SOU občin v Spodnjem Podravju, je mestne svetnike seznanila, da je že sedaj brez uveljavitve sprememb in dopolnitev srednjeročnega in dolgoročnega plana za območje MO Ptuj za gradnjo namenjenih dobrih 259 ha površin, od tega samo za stanovanjsko izgradnjo 157,45 ha, od tega v Grajeni 6 ha, Grajenščaku 2,47 ha, Kicarju 3,49 ha, Kr-čevini pri Vurbergu 7,39 ha, Mestnem Vrhu 3,69 ha, Paci-nju 3,36 ha, Podvincih 8,96 ha, Ptuj 113, 77, Spodnjem Ve-lovleku 2,94 ha in Spuhlji 5,3 ha. Za industrijo in obrt je že v tem trenutku namenjenih 15 ha površin, ki bi jih že sedaj lahko pozidali, od tega je ne-
kaj manj kot 10 ha v občinski lasti, ki so sicer raztresena na celotnem območju MO Ptuj. V novem občinskem prostorskem načrtu pa je predvidenih novih 150 ha površin za pozidavo. Z novim planom je za industrijo in obrt predvidenih 15 ha površin samo ob Puhovi cesti, v celoti pa nekaj več kot 25 ha. Peter Pribožič (N.Si) se je v svoji razpravi dotaknil namenske rabe prostora ob Puhovi cesti oziroma trgovske pozidave, ki je na tem območju v bodoče naj ne bi bilo, ker je trgovskih centrov že več kot preveč, primanjkuje pa proizvodnje. V spremembah in dopolnitvah prostorskega plana pa se ohranja ta dikcija uporabe, območje je namenjeno proizvodnim, storitvenim in trgovskim dejavnostim. Po njegovem mnenju bi morali trgovino izločiti iz tega dokumenta. Kot je pojasnila Alenka Korpar, je bilo nemogoče popolnoma črtati trgovsko dejavnost iz tega dokumenta, so pa trgovsko rabo omejili na maksimalno 50 odstotkov površin. V nasprotnem bi tiste, ki želijo ob svojih delavnicah, kot na primer krojač, urediti še prodajo, tem dejavnost onemogočili v celoti. Tudi Perutnina želi v sklopu svojega objekta urediti prodajne prostore. Vlado Čuš (Zeleni Ptuja) je prepričan, da kar zadeva trgovsko dejavnost, ni res, da ni mogoče ničesar narediti. Zgledovati bi se morali po uspešnih praksah v tujini, kjer so investitorje gradnje velikih trgovskih centrov zavezali k ureditvi manjših trgovin v mestnih centrih, s čimer so preprečili izumiranje mestnih jeder. Svetnik je prepričan, da bi to lahko naredili tudi v Sloveniji in na Ptuju, ker naj bi to že sedaj omogočala zakonodaja. Žal se tega doslej nismo poslužili. Lastništvo zemljišč v industrijski coni je za mesto strateškega pomena, tu ne sme biti prostora za zemljiške mešetarje. Strokovni štab MO Ptuj mora poskrbeti, da do tega v bodoče ne bo prihajalo. Ptujski župan ne pozna zakona, ki bi omogočal rešitve, kot jih je predlagal svetnik Vlado Čuš glede gradnje velikih nakupovalnih centrov in posledično obveze investitorjev za odpiranje manjših trgovin v mestnih jedrih, razen dogovora in dobre volje. Če bi imel možnost, bi sedaj kot župan »prisilil« Marcator, da svojih trgovin v mestnem jedru ne zapre.
MG
Prejemnika priznanj velika oljenka v letu 2013 sta Igor Sa-mobor za vrhunsko umetniško-igralsko ustvarjanje ter izjemne zasluge in dolgoletno delo na področju kulturne dejavnosti, kar je MO Ptuj predstavilo v širšem kulturnem prostoru, ter Branka Bezeljak za izjemne dosežke ter dolgoletno delo na področju kulturne dejavnosti, s poudarkom na režiji, dramaturgiji in gledališki pedagogiki, s katerimi je MO Ptuj predstavila širšemu kulturnemu prostoru.
8 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam, poslovna sporočila
torek • 22. januarja 2013
Cirkulane • Neuspešna prva dražba gradu Borl
Nikogar ni bilo ...
Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) je tik pred novim letom objavilo javno dražbo, na kateri naj bi se zadnji petek v januarju točno opoldne najboljšemu ponudniku prodal celoten grajski kompleks Borl z vsemi nepremičninami.
Izhodiščna cena za grajski kompleks, ki ob sami stavbi gradu zajema še nekaj pripadajočih objektov, sadovnjake, travnike in stavbišča, je bila 2.230.000,00 evrov. Interesenti, ki so želeli grad kupiti, so morali pred napovedano javni dražbo opraviti ogled grajskega kompleksa in pregledati dokumentacijo, povezano z gradom ter njegovo obnovo, najkasneje do 22. januarja pa so morali vplačati varščino v višini 10 odstotkov ocenjene vrednosti, se pravi 223.000 evrov. Če teh pogojev niso izpolnili, se dražbe v prostorih ministrstva v Ljubljani sploh niso mogli udeležiti.
Med ostalimi pogoji za kupce gradu so bili še naslednji: nepremičnina se je prodajala po sistemu videno-kupljeno, morebitne reklamacije po sklenitvi pogodbe niso možne. Dražitelj je lahko dvigoval ceno za najmanj tisoč evrov, javna dražba pa
naj bi bila izpeljana izključno v slovenskem jeziku.
No, to so bili nekateri izmed pogojev ... Javne dražbe v petek namreč sploh ni bilo, iz MIZKŠ pa so na naša vprašanja o interesentih in izplenu zelo na kratko povedali: „Na MIZKŠ smo prejeli eno pravočasno prošnjo za vpogled v dokumentacijo in ogled nepremičnine. Draži-telji so morali najpozneje do 22. januarja do 12. ure plačati varščino v višini 10 % izklicne cene, torej 223.000,00 evrov. Navedenega zneska do tega roka ni vplačal nihče. Prav tako na MIZKŠ do predvidenega roka nismo prejeli nobene prijave na javno dražbo, kot to predvideva besedilo javne dražbe, niti se javne dražbe ni udeležil nihče."
Edino prošnjo za vpogled v dokumentacijo in ogled nepremičnine je poslalo Društvo za oživitev gradu Borl (DgB).
Prva javna dražba gradu Borl je bila popolna polomija, saj ni bilo niti enega interesenta za nakup 2,2 milijona vrednega grajskega kompleksa. Naslednja dražba se pričakuje v roku dveh mesecev.
Druga dražba v roku 60 dni
Usoda Borla, ki že nekaj let ob zaprtih vratih aktivno propada, je tako še vedno neznana. Na MIZKŠ so sicer o prihodnjih načrtih v zvezi z gradom povedali: „Skladno s povedanim je komisija ugotovila, da je bila prva javna
dražba neuspešna in sklenila, da se objavi ponovna javna dražba z znižano izklicno ceno, skladno z zakonodajo."
Kdaj bo naslednja dražba, odgovorni niso razkrili, predvidoma pa naj bi bila v roku meseca ali največ dveh mesecev: „Nova znižana izklicna cena bo razvidna iz objavljenega besedila ponovne javne dražbe."
Ptuj • Donacija za spodbujanje kreativnosti
Novi koraki za dobrodelnost
V prostorih delovne enote Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava, ki ima sedež v domu krajanov Budina-Brstje, je bila v petek, 24. januarja, krajša slovesnost ob predaji donacije dobrodelnega združenja Koraki za korakce iz Maribora. To je že druga njihova donacija zavodu Dornava.
»Zavod Dornava je dobra ustanova, zato si zasluži, da ji pomagamo,« je ob predaji do-nacije med drugim povedala predsednica dobrodelnega združenja Koraki za korakce Andreja Kračun.
Delovni enoti, v kateri se usposabljajo osebe z motnjami v duševnem razvoju, ki ima dve kreativno ustvarjalni skupini, šiviljsko in ustvarjalno, v kateri izdelujejo izdelke iz lesa in slikajo na platno, so podarili peč za žganje izdelkov iz gline, so s čimer so dobili priložnost za novo obliko umetniškega izražanje, oblikovanje iz gline. Kot je ob predaji donacije povedala predsednica dobrodelnega združenja Koraki za ko-rakce Andreja Kračun, so bila sredstva za donacijo zbrana na petem dobrodelnem pohodu Koraki za korakce, ki je potekal septembra 2012. V združenju donacij ne donirajo v denarju, vedno sami kupijo pripomočke pri dobaviteljih, za katere jih ustanove zaprosijo. Prepričani so, da bo donacija v vrednosti 1500 evrov prišla v prave roke in da jo bodo koristno uporabljali. Navdušuje jih srčnost Slovencev, v združenju se odgovorno obnašajo do njihovega denarja. S svojim
poslanstvom se trudijo, da bi bile osebe s posebnimi potrebami deležne prave mere pozornosti in socialne vključenosti. S sredstvi, ki so jih zbrali na 5. dobrodelnem pohodu, bodo pomagali tudi trem mariborskim osnovnim šolam. Kupili jim bodo tri gibalnice. Skupaj so na lanskem pohodu zbrali za 18 tisoč evrov dona-cij. Letošnji dobrodelni pohod Koraki za korakce bodo
izvedli 25. maja letos, ko bodo po mariborskih ulicah korakali v oranžnih majicah.
Za donacijo se je v imenu Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Bor-štnarja zahvalila v. d. direktorja in profesorica defektologije Ida Jurgec, ki je med drugim dejala: »Peč za žganje gline bo zagotovo v dobrih rokah. Umetniki, ki delajo in ustvarjajo v tej likovni delavnici, to
delajo že vrsto let in zelo dobro, tako da smo znani po svojih izdelkih. Podarjena peč bo prinesla še eno možnost kreativnega dela v drugi obliki, v oblikovanju gline, ki ni samo sredstvo za ustvarjanje, temveč tudi blagodejno vpliva na uporabnika, in prinesla še več izdelkov, s katerimi bodo naši uporabniki stopili med ljudi.«
MG
Foto: Črtomir Goznik
S predaje donacije dobrodelnega združenja Koraki za korakce Maribor delovni enoti Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava, s sedežem v Budini 20 a
Kakšna bo nova cena, je zaenkrat še neznanka. Po zakonodaji sicer lahko uradno MIZKŠ kot lastnik nepremičnine zniža izklicno ceno za drugo in tretjo dražbo do 15 odstotkov, vendar je v primeru Borla odprto še vprašanje, ali ne bo prišlo do ponovnega vrednotenja oziroma cenitve grajskega kompleksa.
Člani DgB, ki so se še pred dražbo, prejšnji ponedeljek (21. januarja), ob ogledu gradu pogovarjali z odgovornimi na MIZKŠ (Metko Smrdel in Alenko Kuševič), so povedali, da se jim zdi izklicna cena za grad v primerjavi s podobnimi grajskimi nepremičninami v tujini previsoka: „Ker cenitev v skladu z zakonodajo ne sme biti starejša od devet mesecev, se bo najverjetneje pred drugo dražbo opravila ponovna cenitev. Glede naroka za drugo dražbo smo se člani DgB zavzeli, da naj MIZ-KŠ predvidi 60-dnevni rok, da bi potencialni investitorji imeli dovolj časa za pripravo dokumentacije in samo prijavo. Predvideva se, da bi se vse javne dražbe zaključile v letu 2013."
DgB: kupnina naj se vrne v prostor
Kot je že znano, se DgB zavzema za vračilo kupnine v prostor, kjer se nahaja nepremičnina, kar so ponovno povedali tudi ob zadnjem srečanju s predstavnicama ministrstva, saj je bilo iz besedila javne dražbe jasno razbrati, da naj se kupnina nakaže nazaj v državni proračun: „Predstavniki DgB smo izrazili predlog, da bi ta kupnina morala biti vrnjena v prostor, v okolico gradu v javno infrastrukturo, kot je ureditev javnih parkirišč, dostopne poti, ustrezno sanacijo po-dora in same skale, čistilno napravo, vezano na grad Borl. Predvsem izhajamo iz razmišljanja, da mora imeti potencialni kupec - investitor zagotovljene vsaj osnovne pogoje za revitalizacijo objekta in brez zagotovitve ustreznih osnovnih pogojev javne infrastrukture v okolici gradu ne bo mogel realizirati obnove v predvidenem času. Iz razpoložljivih podatkov Občina Cirkulane v svojem Načrtu razvojnih programov nima predvidenih sredstev za ureditev javne infrastrukture v okolici gradu Borl. V Regionalnem razvojnem programu za Spodnje Podravje prav tako ni zaslediti razvojnih programov za ureditev javne infrastrukture v okolici gradu Borl. Na osnovi tega ocenjujemo, da bi bilo nujno uskladiti lokalne in regionalne razvojne načrte in skupaj ponuditi potencialnemu investitorju najbolj osnovne pogoje za realizacijo revitalizacije objekta. Pod to točko je smiselno omeniti tudi zemljišča, ki so v okolici gradu in so prav tako v lasti države - Sklada kmetijskih zemljišč RS. Tudi tukaj bi
bilo smiselno podati možnosti razvoja na teh zemljiščih in morebitne predkupne pravice najema ali nakupa zemljišč investitorju, ki bi se odločil za revitalizacijo gradu Borl. Na osnovi teh dejstev menimo, da bi bilo smiselno pred naslednjo javno dražbo organizirati skupno srečanje v smislu okrogle mize, kjer bi imeli omenjeni predstavniki možnost podati ukrepe in usmeritve glede sodelovanja s potencialnimi investitorji v revitalizacijo gradu Borl."
Letos le dražbe, v letu 2014 pa morda zbiranje ponudb
Če se javne dražbe to leto ne bi obnesle, naj se do konca leta z gradom ne bi zgodilo še nič, pač pa naj bi se MIZKŠ v letu 2014 lotilo javnega zbiranja ponudb.
Stališče DgB je, da sam postopek javnih dražb ne bi smel trajati dolgo oziroma več kot je predvideno (12 mesecev), saj grad Borl izredno hitro propada in v nekaterih predelih celo razpada: „Tako ali tako bi bilo treba v vsakem primeru na nekaterih mestih v gradu Borl takoj ukrepati in izvesti manjše nujne sanacije, saj bo v nasprotnem primeru kasneje potrebno še dodatno investicijsko vlaganje za odpravo nastalih škod v vmesnem času. Ob ogledu so bile razvidne poškodbe kritine od vetra, poškodbe arkadnega loka v kletnih prostorih, previs pod zunanjo teraso nad Dravo ipd."
Zakaj le v
slovenskem
jeziku?
Sicer pa je člane DgB zmotilo še dejstvo, da je bila javna dražba izpeljana izključno v slovenskem jeziku, zato so MIZKŠ predlagali, da bi bil vsaj del obvestila tudi v tujem jeziku s ciljem, da se obvesti potencialne investitorje s tujine: „Predstavniki MIZKŠ so pojasnili, da je uradni jezik slovenščina. Del informacije pa je bil preveden v angleški jezik in bil posredovan na vsa tuja veleposlaništva v državi in Javni agenciji za podjetništvo in tuje investicije s prošnjo, da povezavo do objave javne dražbe na spletnih strani MIZKŠ posredujejo morebitnim interesentom. Člani društva še predlagamo, da se tudi v vmesnem času do drugega javnega poziva aktivno vključi v obveščanje SPIRIT Slovenija, javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije. Povedali smo tudi, da smo prejeli pripombe tujcev, da se dokumentacija (ki je objavljena v formatu PDF), ne da prevesti z google prevajalnikom, zato predlagamo, da se za drugi razpis dokumentacija objavi tudi v word obliki."
SM
Foto: SM
torek • 29. januarja 2013
Od tod in tam
ŠtajerskiTEDHiK 9
Ptuj • Za majhne in velike
Vsak sam izbira, kako bo preživel prosti cas
Živahen klubski program v Centru interesnih dejavnosti Ptuj (CID) se bo nadaljeval tudi v letu 2013. Predavanja, koncerti, projekcije filmov, prireditve, namenjene otrokom, razstave in podobno bodo vsak teden privabljali otroke, najstnike in njihove starše bodisi v prostore CID ali ptujskega Mestnega kina.
Tudi v letu 2013 v CID nadaljujejo v začrtanih programskih smernicah. Klubski program, ki prinaša koncerte, potopisna predavanja, razstave, ustvarjalne delavnice za otroke in še kaj, bo pester tudi v prihodnje. Zanimivo dogajanje pa se obeta tudi v Mestnem kinu Ptuj, katerega upravitelj je ravno CID, kjer so konec lanskega leta zagnali izjemno dobro sprejet projekt filmske vzgoje, Kino vrtiček, ki skuša filmsko umetnost in obiskovanje kina približati najmlajšemu občinstvu. Ta projekt bodo tudi nadaljevali, na sporedu pa bo vsako drugo soboto v mesecu, ko bodo tam prevladovali otroci.
„Večji projekti v letu 2013 bodo še pri občinstvu zelo priljubljen letni kino, Kino brez stropa, ki bo tudi letos prinesel jagodni izbor aktualne svetovne kinematografije v eno izmed slikovitih mestnih prizorišč pod milim nebom. Želimo si, da bi lahko ponovno izpeljali tudi projekt filmskih delavnic, in dogovori v tej smeri že potekajo. Ravno minulo soboto smo v kinu še enkrat predstavili rezultate lanskega projekta Filmski kampus, ki so navdušujoči -zato je pomembno, da s tem ustvarjalnim zagonom nada-
ljujemo in izkoristimo kreativni potencial, ki se skriva v mladih našega mesta. En izmed vidnejših dogodkov v tem letu bo tudi jubilejni, deseti Sejem prostega časa, na katerem se bodo spet imele priložnost predstaviti organizacije iz našega okolja, ki ponujajo angažirano preživljanje prostega časa. Okrepili bomo tudi mednarodno udejstvovanje -ponovno iščemo EVS-prosto-voljca iz tujine, kot gostitelji in kot pošiljatelji bomo sodelovali v mladinskih izmenjavah in organizirali izobraževanja za prostovoljstvo in mednarodno delo," pojasnjuje Mateja Lapuh, vodja programov v CID Ptuj.
Ob tem dodaja, ostaja rdeča nit programa takšna, kot jo nakazuje poslanstvo njihove organizacije: kreativno in aktivno preživljanje prostega časa, aktivnosti in dogodki po meri mladih ter medgeneracijsko povezovanje. Ob vsem tem poskušajo biti v CID fleksibilni in program prilagajati uporabnikom. Njihov namen je otrokom, mladim in starejšim ponuditi kak izziv, ki bi morda v njih vzbudil zanimanje za spoznavanje česa novega.
Dogodki, ki jih izvajajo, ostajajo v prvi vrsti namenjeni mladim, kljub temu pa skušajo
Foto: Črtomir Goznik
Prireditve Centra interesnih dejavnosti imajo svojo zvesto publiko.
ustvarjati program, privlačen za čim širše občinstvo. Med-generacijsko druženje med drugim opažajo na potopisnih predavanjih in jazz koncertih ter seveda v programu Kino vrtiček, ki je že v osnovi namenjen družinam.
550 filmov, 100 klubskih dogodkov ...
S statistiko za lansko leto so v CID Ptuj lahko upravičeno
Nova vas • Ko se prijatelji družijo
Postavili snežaka velikana
Na prijeten nedeljski, ne preveč mrzel zimski popoldan so pri Okrepčevalnici M&M v Novi vasi pri Markovcih postavili snežaka velikana.
Veliko pridnih rok je po-prijelo za delo, saj je bilo za postavitev sneženega moža, ki meri v višino nekaj manj kot 4,5 metra, treba zbrati precej snega. Ob koncu je bilo treba prijaznega zimskega moža še opremiti oziroma ga nekoliko
okrasiti. Na glavo so mu posadili velik lonec, okrog vratu je dobil šal, krasi ga pet črnih gumbov, v roki pa ima doma izdelano metlo iz šibja. Postavljanje snežaka se je pričelo okrog 14. ure, zaključilo pa v mraku, okrog 17. ure. Zadovoljni s svo-
jim delom so se vsi tisti, ki so pomagali pri postavljanju, ob sneženem možu še fotografirali, družaben popoldan pa zaključili ob prigrizku, kuhanem vinu, čaju, v prijetnem klepetu ter ob zvokih harmonike.
MZ
zadovoljni. Organizirali so več kot 100 klubskih dogodkov, preko 550 filmskih projekcij, dva projekta v okviru Evropske prestolnice kulture (Kino brez stropa in Film od blizu). Med zimskimi, jesenskimi, poletnimi in novoletnimi počitnicami so izvedli številne ustvarjalne delavnice za otroke, priljubljene so poletne ulične delavnice, ki se jih je udeležilo več kot 900 otrok. „Navdušeni smo nad obiskom na Kinu brez stropa, kjer smo zabeležili skoraj 3.000 obiskovalcev, pa tudi sicer smo izredno zadovoljni z obiskom v kinu, ki iz leta v leto vztrajno narašča. Lani smo tako zabeležili 14.416 gledalcev in upamo, da bomo letos to številko še presegli," o dogodkih v letu 2012 pravi vodja programov v CID Ptuj.
Ravno Mestni kino, katerega vodenje je v zadnjih letih v rokah CID, je eden njihovih pomembnejših projektov, saj so mu dali novo vsebino. Zelo priljubljene so pri občinstvu filmske projekcije, ki jih spremljajo pogovori s strokovnjaki. Kot pojasnjuje Lapuhova, četrtkovi obfilmski dogodki - pogovori in predavanja ter srečanja s filmskimi ustvarjalci, kritiki in drugimi zanimivimi gosti iz sveta filma, ostajajo stalnica. „V ponos nam je, da smo lani gostili nekaj eminen-tnih imen (Jurij Gustinčič, Renata Salecl, Marko Naberšnik, Jan Cvitkovič ...), in upamo, da bo tudi naš letošnji izbor gostov zadovoljil in presegel pričakovanja občinstva. Nadaljujemo tudi prakso, da gledalce občasno povabimo na brezplačne projekcije, prva takšna priložnost bo 8. marec, ko bomo za mednarodni dan žena gledalkam podarili brezplačno projekcijo filmske mojstrovine Ljubezen (Amour), ki pobira nagrado za nagrado.
Prav poseben filmski dogodek pa nas čaka že 21. februarja, ko si bomo lahko ogledali japonski dokumentarni film Misterij ženska, v katerem spoznamo življenje v japonski kliniki, Hiši rojstva, kjer se dr. Yoshimura že štirideset let posveča naravnemu rojevanju, ki se izogiba metodam sodobne medicine in svoj pogled raje obrača proti rojstvu, ki je nagonsko, človeku naravno. Projekciji bo sledil pogovor z Martino F. Štirn, doulo, diplomirano psihologinjo in magistrico umetnosti. Redne projekcije bodo še naprej na sporedu od četrtka do nedelje, ravno te dni pa potekajo tudi pogovori o uvedbi »kino-tečne srede«, ki bi ljubiteljem filma ponudila poslastice iz širne zakladnice svetovnega filma v obliki retrospektiv in tematskih sklopov. Vse programske novosti lahko bralci spremljajo na spletni strani www.kinoptuj.si," še o programu v ptujskem Kinu v letu 2013 pravi Lapuhova.
Nadaljevali bodo tudi s Kino vrtičkom, in ker je druga februarska sobota ravno pustna sobota, bodo tudi Kino vrtiček obarvali v pisane pustne barve in se skupaj z bratoma Malek podali v svet norih cirkuških norčij.
Za vsakogar nekaj
Predšolske, osnovnošolske otroke in dijake so v CID Ptuj v zadnjih letih že dodobra uspeli animirati, skupina, ki se še ni ravno našla v programih CID, pa ostajajo študentje. Na vprašanje, ali bo ena njihovih nalog tudi popularizacija programov, namenjenih študentom, Lapuhova odgovarja: „Študentom se v polni meri posveča Klub ptujskih študentov, CID pa je kot mladinska
organizacija s statusom mladinskega centra, ki v prvi vrsti dela za mlade, ki so definirani kot populacija do 29 let. Radi poudarjamo, da smo vedno odprti za pobude mladih, na katere se, kolikor se le da, tudi odzivamo. Žal pa opažamo, da med mladimi, ne le študenti, temveč že srednješolci, vse bolj primanjkuje samoiniciativnega delovanja in proaktiv-ne usmerjenosti. S programi v okviru pobude Mladi v akciji ter kar se da atraktivnim klubskim in kino programom skušamo to nekoliko spremeniti, vendar pa je največja odgovornost za kakovostno preživljanje prostega časa v vsakem posamezniku. Prepričani smo, da naši programi zadostijo marsikatero željo študentov. Veliko študentov se tudi udeleži naših programov, vendar se veliko bolj istovetijo s študentskim klubom, ki je organizacija, namenjena prav osebam s statusom študenta. Ocenjujemo, da je tako tudi prav. Želeli bi si seveda več pobud iz te populacije ali sodelovanja na skupnih projektih. Upamo, da bo v prihodnosti drugače. Na splošno pa ugotavljamo, da je vedno več mladim pač enostavneje vklopiti računalnik, kot pa se sprehoditi do mesta."
Ponujajo veliko
zanimivih
dogodkov
Med programi, v katerih bi se gotovo lahko našel vsakdo, so delavnice in tečaji, ki jih CID organizira redno. Od jeseni že poteka individualni in skupinski tečaj kitare, tečaj klavirja, video delavnica in konverzacijski tečaj nemščine. V kratkem se bodo začeli še začetni tečaj znakovnega jezika, konverzacijski tečaj angleščine, tečaj desetprstnega tipkanja in fotografski tečaj. Med zimskimi počitnicami pripravljajo ustvarjalne delavnice za osnovnošolce in začetni tečaj španščine. V njihovi ponudbi pa se bo gotovo pojavilo še marsikaj.
Že danes pa vabijo vse „swingerje" na zanimiv jazzo-vski dogodek. V prostorih CID bo namreč nastopil ansambel The SwingTones. Gre za akustični swingovski plesni ansambel, ki deluje od leta 2010 in je redni spremljevalec na swingovskih plesnih večerih v Sloveniji in tujini. Zvrst glasbe, ki jo igrajo, je mešanica char-lestona, swinga, rock'n'rolla in rockabillya. Z jazzom pa bodo nadaljevali tudi jutri, ko bo na sporedu jam session.
Dženana Kmetec
Foto: MZ
10 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam, poslovna sporočila
torek • 22. januarja 2013
Ptuj • Brezplačna predavanja z nasveti za zdravo življenje
Nasveti za večjo kakovost življenja
V ČS Jezero bodo prvega februarja ob 18. uri v Domu krajanov Budina-Brstje izvedli prvo brezplačno predavanje z nasveti za zdravo življenje v okviru drugega sklopa projekta Zdravo življenje. V času od 1. februarja do 23. marca bodo izvedli štiri predavanja, na katera ob krajanih ČS vabijo tudi druge zainteresirane. V letošnjem letu pa bodo v okviru projekta Zdravo življenje za svoje krajane izvedli tudi več brezplačnih meritev holesterola, trigliceridov, krvnega sladkorja in krvnega tlaka, ki bodo prav tako potekala v Domu krajanov Budina-Brstje.
Mag. Zmago Godina bo na prvem predavanju predstavil temo z naslovom Varni ljudje. Govoril bo o tem, kako tvoriti odnose, ki so za vas dobri, in kako se izogniti tistim, ki to niso. Petnajstega februarja, prav tako ob 18. uri, bo v temi Ključna soočenja podrobneje predstavil orodja za razreševanje prelomljenih obljub, neizpolnjenih pričakovanj in nesprejemljivega vedenja. Tretje predavanje bo 23. februarja ob 15. uri, na katerem bo Andrej Špes govoril o tem, zakaj zbolimo v življenju, predstavil bo pravilen pristop k zdravljenju vseh neozdravljivih bolezni, tudi multiple skleroze, za katero je sam zbolel. Četrto predavanje in obenem zadnje v okviru drugega sklopa brezplačnih predavanj za krajane ČS Jezero in zainteresirano javnost pa bo 22. marca, na njem pa bo zdravnica Marjana Hari Novinšek v temi Zdravje na dosego rok govorila o osmih naravnih zdravnikih. Predavanje bo spremljala tudi degustacija zdrave hrane, pripravljene doma.
V ČS Jezero bodo tudi v tem letu izvedli več meritev hole-
sterola, trigliceridov, krvnega sladkorja in krvnega tlaka izključno za svoje krajane za razliko od predavanj, na katera vabijo tudi druge. Prve meritve bodo že 2. februarja, izvedli pa jih bodo še 6. aprila, 1. junija, 7. septembra in 9. novembra, v času od 8. do 10. ure v Domu krajanov Budina-Brstje.
»Zdravje ni samo odsotnost bolezni. Nanj moramo gledati
kot na življenjski stil. Pri tem pa bi se moral človek zdravo prehranjevati, se izogibati stresu, poskrbeti za sproščanje po napornem dnevu, vsak pa bi se moral še posebej posvetiti medsebojnim odnosom. Prav zato je zelo pomembno, da si vsak enostavno vzame čas zase in za svoje najljubše,« je pred drugim sklopom predavanj v sklopu projekta Zdravo
življenje povedal predsednik sveta ČS Jezero Črtomir Rosic, ki vabi vse krajane in druge zainteresirane, da se udeležijo omenjenih brezplačnih predavanj z nasveti za zdravo življenje. Krajane ČS Jezero pa ob tem še vabi na brezplačne meritve krvnega tlaka, holesterola, trigliceridov in krvnega sladkorja.
MG
Ljutomer • Samo Rauter, strokovnjak za športno diagnostiko
Iz Prlekije v slovensko prestolnico
Šport in rekreacija, še zlasti kolesarjenje, ga spremljata domala od otroštva. Vsak trenutek prostega časa Ljutomerčan Samo Rauter izkoristi za svoj najljubši konjiček - kolo.
Vrsto let je bil aktivni tekmovalec v gorskem kolesarstvu. Udeleževal se je tekmovanj v disciplini kros in si v obdobju med 2000 in 2009 pridobil status vrhunskega športnika. Pot, neposredno povezana
s športno dejavnostjo, ga je po končani gimnaziji v Ljutomeru popeljala študirat na Fakulteto za šport v Ljubljano.
Vsebina diplomske naloge, ki govori o življenjskem stilu in navadah cestnih ter gorskih
		
		
	Bij* » y» fejft MKH pwffiS	
m ■ f M WMjjft	j! ,	l^BBnÉt
	■ *	
	HSuv v,*/ iM^mm	i ^
i —		
Samo Rauter, strokovnjak na področju športne diagnostike
kolesarjev, se je navezovala na njegovo takratno preživljanje delovnega premora.
»Na kolo, če se ti le ponudi priložnost,« je moto 30-letne-ga Ljutomerčana, ki je zaradi pomanjkanja delovnih mest, primernih njegovi izobrazbi, moral zapustiti domače okolje in se zaposliti v slovenski prestolnici. Sicer pa je po končanem študiju nekaj delovnih ur vendarle opravil v Prlekiji. Poučeval je športno vzgojo na ljutomerski gimnaziji ter osnovnih šolali Sveti Jurij in Radenci. Toda ko se je odločil za podiplomski študij na Fakulteti za šport, je znova »postal« Ljubljančan.
Ob koncu leta 2008 se je zaposlil kot mladi raziskovalec. Ponudila se mu je možnost, da pridobi evropska sredstva, namenjena financiranju mladih raziskovalcev v gospodarstvu. Pravi, da se mora zahvaliti ljutomerskemu gradbenemu podjetju, ki ima v lasti kompleks Bioterme Mala Nedelja,
kjer si je lahko nabral dragocene delovne izkušnje.
Raziskovalno delo Sama Rauterja je usmerjeno v družbene vidike športa, osrednja tema njegovega raziskovanja pa zajema področje športnega turizma. V študijskem obdobju se je udeleževal izobraževanj v Italiji, Avstriji, na Finskem in Danskem ter na raznovrstnih mednarodnih konferencah. Podiplomski študij je zaključil pred kratkim z zagovorom doktorske disertacije, ki nosi naslov Socialni profil športnih turistov, udeležencev množičnih športnih prireditev v Sloveniji. Še pred pridobitvijo doktorskega naziva pa se je zaposlil na Inštitutu za šport, ki deluje v okviru ljubljanske Fakultete za šport. Samo Rauter deluje na področju športne diagnostike. Skupaj s sodelavci v različnih laboratorijih opravlja različne meritve tako vrhunskih kot rekreativnih športnikov.
NŠ
Foto: NS
Majda Fridl, Radio Ptuj
Komentar tedna
Dan ponosa
100.000 javnih uslužbencev je šlo 23. januarja na ceste. Jasno in glasno, s transparenti in modrimi baloni so prišli tudi pred Mestno hišo na Ptuju. Pozvani so bili k mirnemu in dostojanstvenemu protestu. Za mikrofonom so se vrstili govorci. Recitirali so Cankarja. Ve se, da je vedno stal na strani malega človeka. Njegove besede Idealista so vedno aktualne. Učitelj se ne bo uklonil, ne cerkveni ne posvetni oblasti. In stali so za mikrofonom - učitelji - in povedali svoje. Spraševali so, v čigavem interesu delujejo politiki, čigavi so in ali so res nenadomestljivi. Ministru Turku so očitali, da se cinično nastavlja kameram, učiteljem pa ne zmore pogledati v oči. Hrbet jim je pokazal ob obisku Ptuja. Vlada želi za 130 milijonov zmanjšati znesek, namenjen osnovnim in srednjim šolam ter vrtcem, minister pa se noče pogovarjati.
Dovolj jim je. Zamrznili so jim napredovanja, znižali plače, ukinili delovno uspešnost, znižali regres, pa so kar zategovali in zategovali pasove ter stoično vse prenašali v dobrobit skupnosti. Toda zavrela je kri, ko je postalo jasno, da hočejo spremeniti normative in standarde in da naj bi jih bilo 2000 preveč. 2000 učiteljev, ki so se izobraževali izključno zato, da prenašajo znanje otrokom, mladini in odraslim, ki želijo več.
Vedno večje zahteve so v preteklosti postavljali pred njih, pred bodoče učitelje. Nekoč je bilo učiteljišče, nato so zahtevali fakulteto - ker je učiteljski poklic tako pomemben, da ga ne more opravljati prav vsak. Za tako odgovorno nalogo pa je potrebno veliko znanja in sposobnosti. Biti učitelj je posebno poslanstvo. Pa je država rekla, da samo višja šola ni dovolj, niti za vzgojitelja, kaj šele za učitelja in profesorja. Trumoma so se izobraževali ob delu, ker so se bali, da izgubijo službo. Končali so šolanje in postali najmanj visokošolsko izobraženi strokovnjaki za področje šolstva. Uvedli so sistem napredovanja. Niso bila dovolj leta službe. S takšnimi in drugačnimi projekti so si morali prislužiti točke ob svojem rednem delu. Že dolgo vemo, da so naši otroci v izobraževalnem sistemu v odnosu do učitelja drugačni, kot so bili učenci nekoč. Da je delo vedno težje in vedno zahtevnejše. Že dolgo so sami opozarjali, da je poklic učitelja razvrednoten, da več nima veljave. Z neprestanim izobraževanjem, s takšnimi in drugačnimi seminarji so iskali načine za reševanje vzgojnih in izobraževalnih problemov. Ni je populacije odraslih, ki bi se toliko dodatno izobraževala, kot so to počeli učitelji. Pa je kljub temu šlo navzdol. In prispeli so do dna. Slabše ne more biti. Sedaj je država po svoje povedala, da jih ne potrebuje, vsaj takšnih ne, kot so. 2000 jih je preveč, 130 milijonov naj bi jim vzeli. Naj jim bo v opozorilo. Razmišljajo dovolj desno? So preveč levo usmerjeni? Je uspelo aktualni oblasti tudi v šolstvu nastaviti svoje somišljenike. Očitno ne. Zato pa ob ukinjanju razredov v šolah s tradicijo odpirajo privatne, desno usmerjene in oblasti všečne šole. Milijoni so iz državnega proračuna kljub »varčevalnim ukrepom« preusmerjeni v cerkvene ustanove. In kaj se bo zgodilo, ko bodo v naših šolah odprli lov na čarovnice? Ko bodo ugotavljali, kdo je tisti, ki je odveč? Verjamete, da bo pouk potekal nemoteno? Kako bodo učitelji v negotovosti za svoje delovno mesto vlivali otrokom v srca optimizem, zaupanje vase in jih spodbujali k ustvarjalnosti?
Zato so na ptujskem protestu na transparente zapisali: »Pri taki vladi ne potrebujemo sovražnika. Pametni vodje vlagajo v izobraževanje, naši v svoje žepe. Najprej izpraznite svoje žepe. 1999 skok v prihodnost - 2013 povratek v preteklost. Denar za kvalitetno izobraževanje odžirajo tisti, ki spričevala kupujejo. Za domovino, z znanjem naprej. Prodam diplomo - najraje politiku. Zgodovina se ponavlja, TURKI spet ropajo po deželi.«
Kakor koli že pogledamo na trenutno situacijo v Sloveniji, ko razglabljamo o vzrokih za ulično dogajanje, se vedno znova vrnemo na začetek. Pošten naj bo in naj ve, kaj sta to etika in morala - naš ljubljeni vodja, ne glede na to, kje se nahaja - najvišje tam zgoraj v vladnem vrhu, direktor in lastnik podjetja, župnik v cerkvi, župan in občinski svetnik, šef pisarne, birokrat za okencem, ravnatelj in učitelj v razredu, novinar ob pisanju, delavec za trakom. Višje kot si, večji vzornik naj bi naj, strožji so kriteriji. Zato bi morali odstopiti tisti, ki ne znajo ali nočejo položiti odprte karte na mizo. Dovolj racionalnih in iracionalnih razlogov obstaja.
Tenis
Dvojni naslov prvakinje za Nino Potočnik
Stran 12 Priznanja PZS
Markovičeva tretjič zapored
Stran 12
Namizni tenis
Tesen poraz v Mengšu, Šternmatik pri vrhu
Stran 13
Odbojka
Serija se je pomaknila na pet
Stran 13
Mali nogomet
Na zaključku lige MNZ Ptuj tudi dobrodelno
Stran 14 49. Zlata lisica
Tini Maze mali globus, slalom in kombinacija Stran 15
íPoiúiiajt¿ ßüi
na íuítounim. íjititu!
tednik
RADIOPTUJ
tta- ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Prijateljski tekmi
Aluminij ugnal Dravo, Zavrčani so se merili med seboj
Foto: Črtomir G ozn i k
Nogometaši Aluminija (rdeči dresi) so v soboto na Kidričevem ugnali sesede iz Ptuja.
Rokomet • Po SP v Španiji
Znova korak višje
Foto: Slavko Kolar, RZS
Slovenski rokometaši so na SP v Španiji slavili na sedmih srečanjih, zadnji dve pa so izgubili ter prvenstvo končali na 4. mestu.
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
ALUMINIJ - NŠ DRAVA PTUJ 4:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Jeleč (25.), 2:0 Petek (34.), 3;0 Kurež (55.), 4:0 Šarič (70.)
ALUMINIJ: Murko, D. Rešek, Ož-vald, Mohar, Topolovec, Drevenšek, Bloudek, Pečovnik, Petek, Črnic, Jeleč. Igrali so še: Lipovac, M. Rešek, Medved, Hodžura, Filipovič, Bingo, Spahič, Zajc, Žagar, Kurež, Šarič, Novakovič. Trener: Bojan Flis
NŠ DRAVA PTUJ: Ajlec, Frangež, Hojnik, Rumež, Horvat, Goričan, Ljubec, Marinič, Antolič, Wagner, Letonja. Igrali so še: Simonič, Nikolaj, Nežmah, Zagoršek, Krajnc, Arsič. Trener: Franc Fridl
Srečanja starih športnih ri-valov Aluminija in Drave so vedno zanimiva, ne glede na to, v katerem rangu trenutno igrata. Podobna srečanja so dobrodošla, saj gre za praktično testiranje trenutne forme. Pri domačih so nastopili tudi trije nogometaši, ki so prišli na preizkušnjo, in sicer Mohar, Novakovič in Šarič. O njihovi usodi in usodi še nekaterih drugih se bo odločilo v kratkem, saj mora trener Bojan Flis vedeti, na koga lahko računa v zadnjem mesecu priprav.
V sredo s Šenčurjem, v četrtek z Odranci
Nogometaši Aluminija bodo v sredo in četrtek odigrali dve pripravljalni tekmi: v sredo, 30. 1., bodo ob 16.30 gostili Šenčur, v četrtek, 31. 1., pa ob 18.00 Odrance.
Domači so srečanje začeli nekoliko bolj lagodno in kaj hitro bi jih lahko Ptujčani kaznovali. V 8. minuti se je Wagner sam znašel pred Murkom, a je bil vratar Aluminija uspešnejši. Po tej priložnosti so nogometaši Aluminija pričeli igrati hitreje in bolj kombinatorno. Eno izmed priložnosti so izkoristili v 25. minuti, ko je predložek iz desne strani izkoristil Jeleč in dosegel vodilni zadetek. Za povišanje vodstva je poskrbel mladi Petek s strelom pod prečko.
V drugem polčasu so imeli domačini še naprej terensko pobudo, ob kateri so si pripravili kar nekaj priložnosti, zadeli pa samo dvakrat. Tretji zadetek je dosegel Robert Kurež, ki je tokrat nastopil prvič v tekmah pripravljalnega obdobja. Za zaključek je bil uspešen še Šarič.
Srečanje je bilo dobrodošlo tudi za Ptujčane, saj so igrali proti močnejšemu tekmecu. Opaziti je bilo, da so bili tekalno dobro razpoloženi, izpeljali pa so tudi nekaj lepih akcij, kar je vsekakor dobra napoved za prvenstvo, kjer bodo branili prvo mesto v ptujski Super ligi.
Danilo Klajnšek
ZAVRČ ROZA - ZAVRČ RUMENO-ZELENI 4:0
(2:0)
STRELCI: Golubar, Murat, Ke-lenc, Avguštin
ZAVRČ ROZA: Fink, Kokol, Murko, Sambolec, S. Čeh, Kuserbanj, A. Čeh, Golubar, Kelenc, Matjašič, Murat
ZAVRČ RUMENO-ZELENI: Sa-
gadin, Gabrovec, Roškar, Beric, Panikvar, Kouter, Dugolin, Letonja, Buzeti, Sreš, Benko
IGRALI SO ŠE: Korošec, S. Kokot, Avguštin. Trener Viktor Trenevski
V prvem pripravljalnem obračunu so se nogometaši Zavr-ča na Ptuju pomerili kar med seboj. Novi strateg Viktor Trenevski se je namreč želel čim bolje spoznati s kakovostmi vsakega posameznika in srečanje je nedvomno doseglo namen. V roza majicah je igrala enajsterica, ki je v jesenskem delu prvenstva nosila glavno breme, v rumeno-zeleni barvni kombinaciji pa je nastopila mešana postava, okrepljena z novinci in igralci, ki so na preizkušnji. Kot smo že pisali, sta blizu prestopa v Zavrč Kouter in Sreš, na preizkušnji pa je tudi visokorasli branilec Beric, ki je nazadnje branil barve trboveljskega Rudarja. Z Zavrčem trenira tudi stari znanec prvoliga-ških zelenic Leon Panikvar, vendar pa večjih možnosti za njegov obstanek v vodilni ekipi 2. lige ni. Ob tem so nastopili tudi vsi trije novinci, Buzeti, Benko in Roškar. »Prva ekipa« je bila podjetnejša, kar kaže tudi končni rezultat srečanja, najpomembnejše pa je spoznanje, da ni bilo nobenih težav s poškodbami. Viktor Trenevski je v drugem polčasu premešal obe enajsterici. Naslednje srečanje bodo Zavrčani odigrali v soboto, 2. 2.,, ko se bodo na Ptuju na igrišču z umetno travo pomerili z Dravo.
Tadej Podvršek
V Španiji se je zaključilo svetovno prvenstvo, ki nam v zadnjih dveh najpomembnejših tekmah žal ni ponudilo želenega rokometa. V malem finalu je Hrvaška gladko ugnala Slovenijo, v velikem finalu pa se je Španija poigrala z Dansko, ki je dominirala skozi celotno prvenstvo. Medalje so dobile reprezentance, ki so na devetih tekmah turnirja doživele le po en poraz. Hrvati so v predtek-movanju ugnali Špance, Danci v polfinalu Hrvate in Španci v velikem finalu Dance. Medalje so v pravih rokah. Po koncu prvenstva smo dobili občutek, da so bile ključne tekme Slovenija - Rusija, Hrvaška - Francija in Danska - Hrvaška. Slovenci smo po četrtfinalni zmagi nad Rusi ostali psihično in fizično prazni. Ista zgodba se je zgodila Hrvaški proti Franciji. Francozi so bili veliki dolžniki Hrvatov in naši južni sosedi so vso jezo in moč stresli nad galskimi petelini. Ob tej zmagi so se tudi Domagoj Duvnjak in druščina psihično in fizično izpraznili ter bili povsem neprepoznavni v polfinalu proti Danski. Hrvaška je bila velik dolžnik Danske in Skandinavci so si pred turnirjem želeli le eno: premagati Hrvaško in to jim je v polfinalu tudi gladko uspelo. Toda velika Danska zmaga proti Hrvaški je zlomila četo Ulrika Wilbeka v velikem finalu, kjer so Danci izgledali kot kakšna mladinska ekipa. Ko padeš v mlin nasprotnika, potem tudi izjemni Danci lahko izgledajo smešno. Za finalno predstavo Španiji »kapo dol«, ki je na koncu koncev zasluženo osvojila naslov svetovnega prvaka. S kalkuli-
ranjem (poraz proti Hrvaški v skupini) so se v četrtfinalu izognili Franciji, v polfinalu so lažje od pričakovanega ugnali Slovenijo in v boju za zlato spočiti pričakali Dance.
Četrto mesto ni razočaranje
Vsi skupaj smo si želeli, da naša reprezentanca, ko se ji je že uspelo uvrstiti v polfinale, osvoji eno izmed medalj. Na koncu smo ostali na nehvaležnem 4. mestu, ki pa je po videnem na prvenstvu realnost. Menim, da bi bila v danem trenutku kolajna v krogu najboljših reprezentanc na svetu Španije, Danske in Hrvaške prava senzacija. Naša ekipa je bila po višini in teži ena izmed najšibkejših in na prav vsakem srečanju so naši fantje porabili ogromno energije, da so zaustavljali nalete reprezentanc, ki so od nas višje, fizično močnejše in tudi izkušenejše. Slovenija je na EP v Srbiji pokazala, da ima potencial, v Španiji ga je potrdila, zdaj pa je pred selektor-
jem Borisom Deničem naloga, da z manjšimi korekturami še dodatno nadgradi ekipo. V prihodnosti ne smemo pričakovati, da bomo po tekočem traku osvajali kolajne, ampak bo za naš rokomet še naprej izjemen dosežek uvrstitev med 5. in 8. mestom, vsaka višja uvrstitev pa presežek. Že same uvrstitve na velika tekmovanja so za našo malo državo fantastičen dosežek. V Španiji je naša reprezentanca imela enega bolj uigranih modelov igre, ob tem je poskušala igrati hitro, saj ji drugega ni preostalo v boju s hrusti nasprotnih ekip. Tudi tokrat je Slovenija razdeljena na dva dela: eni so zadovoljni z rezultatom, drugi kritizirajo zadnja spodrsljaja proti Španiji in Hrvaški. Sam sem mnenja, da 4. mesto ni razočaranje. Treba je ohraniti dobre stvari, slabe popraviti, ob tem smo si pridobili nove prepotrebne izkušnje, ki nam bodo še kako prav prišle že letos na kvalifikacijskih tekmah za uvrstitev na EP na Danskem leta 2014.
uk
Idealna sedmerica
Na idealno sedmerico in najkoristnejšega igralca imamo vsi svoj pogled, saj ima vsak svojega favorita. Razen mogoče dveh sprememb je kar po mojem okusu:
vratar: Niklas Landin (Danska);
levo krilo: Timur Dibirov (Rusija);
levi zunanji: Alberto Entrerrios (Španija);
srednji zunanji: Domagoj Duvnjak (Hrvaška);
desni zunanji: Laszlo Nagy (Madžarska);
desno krilo: Hans Lindberg (Danska);
krožni napadalec: Julen Aguinagalde (Španija);
najkoristnejši igralec turnirja: Mikkel Hansen (Danska);
najboljši strelec: Anders Eggert (Danska) - 55 golov.
12 Štajerski
Šport
torek m 29. januarja 2013
Rokomet m ŽRK Mercator Tenzor Ptuj
Igrati moderen rokomet
S tekmo 13. kroga se bo za ptujske rokometašice pričel drugi del prvenstva. Njihove prve tekmice bodo v torek rokometašice Veplaas iz Velenja, ki so jih jeseni v 1. krogu Ptujčanke doma senzacionalno premagale. Prav gotovo tokrat ne bo prisotnega podcenjevanja, gostje pa nameravajo čim dražje prodati svojo kožo in po možnosti nekdanjo soigralko Sivko in druge Velenjčanke še enkrat presenetiti.
Sicer pa je za varovankami Nikole Bistroviča delovno obdobje, v katerem so roko-metašice Mercatorja Tenzorja najprej obnavljale fizično pripravljenost, nato pa je sledilo
tudi obdobje dela z žogo. Odigrale so tudi tri prijateljske tekme: dve s stalnim »sparing« partnerjem, Koko iz Varaždina, na Ptuju pa so pred kratkim gostovale tudi rokometašice trenutno vodilne ekipe lige, Zagorja. Igre so v tem obdobju precej nihale, kar pa je glede na mladost moštva povsem pričakovano in bo trajalo še nekaj časa.
Rokometašice iz Ptuja sicer po polovici prvenstva zasedajo 7. mesto na lestvici, zbrale pa so 9 točk, s čimer bi bile verjetno zelo zadovoljne tudi v drugem delu sezone. Glavni cilj, obstanek v ligi, je praktično že zagotovljen, tako da bodo
lahko spomlad igrale povsem neobremenjeno in tudi zaradi tega se lahko še nadejamo kakemu presenečenju. Seveda pa ne gre pričakovati serije zmag, saj je ekipa med najmlajšimi v ligi in potrebuje čas. Ob ureditvi razmer v klubu je mlada ptujska ekipa v doglednem času ponovno sposobna zasesti mesta pod vrhom lestvice, kajti cela plejada kvalitetnih mladih domačih igralk počasi sili v ospredje. Večjih poškodb in drugih težav v ekipi na srečo ni, nekoliko skrbi le dejstvo, da sta zaradi službenih obveznosti manj trenirali Prapotni-kova in Močnikova. Te težave počasi rešuje nov rod mladih
Nikola Bistrovič, trener Mercatorja Tenzorja, je pred nadaljevanjem prvenstva povedal: »Slišal sem, da se je precej okrepil Logatec, ki je v svoje vrste zvabil Vinčičevo, Puševo in Čečkovo. To pomeni le eno, da imajo jasen cilj - obstanek v ligi. Sicer pa bomo v drugem delu skušali doma premagovati sebi primerne tekmece, drugače pa si nabirati izkušnje in se učiti ter morda presenetiti še koga. Glede prve tekme z Velenj-čankami pa je jasno, da so že v tekmovalnem ritmu, saj so eno srečanje že odigrale, poleg tega pa so imele tudi že pokalno tekmo, kjer so se uvrstile v finalni del. Tudi zato so velike favoritinje, toda mi bomo skušali presenetiti tako kot v prvem krogu.«
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčanke so na začetku prvenstva presenetile Velenjčanke: jih lahko še enkrat?
tekmovalk, v klubu pa upajo na konec kroničnih težav najboljše igralke in strelke Mateševe. Cilj ekipe po obstanku v ligi bo tako igrati čim bolj gledljiv, moderen rokomet, čemur so se dekleta v končnici prvega dela sezone že zelo približala, v drugem delu sezone pa kani-jo to še nadgraditi. Sposobnosti za to nedvomno imajo, čas pa bi že bil, da bi v to počasi pričenjala verjeti tudi zaspana ptujska publika in da bi bila v nadaljevanju dekleta deležna podpore, ki si jo zaslužijo.
Prva priložnost za dokazovanje bo že v torek, 29. 1., proti Velenjčankam v gosteh, v petek, 1. 2., pa bodo igralke Mer-catorja Tenzorja igrale pred domačo publiko. Ob 18.45 se bodo v Ljudskem vrtu pomerile z letos močnim Žalcem, kjer uspešno nastopata bivši rokometašici ptujskega kluba, Korotajeva in Majcnova.
Tadej Podvršek
Tenis • TK Terme Ptuj
Dvojni naslov državne prvakinje za Nino Potočnik
DP U-18 v Mariboru
Na igriščih ŽTK Maribor je pretekli teden potekalo zimsko državno prvenstvo v konkurenci do 18. leta starosti.
Pri dekletih je nastopila tudi Nina Potočnik, ki je pred tednom dopolnila 16 let. Nina je že v prvem krogu pokazala dobro pripravljenost in visoko motivacijo in z dvema »kravatama« takoj izločila 8. nosilko. V čertrtfinalu se je pomerila s 1. nosilko Evo Zagorac (1. mesto na lestvici U-18 TZS), kar je bil za mlado igralko velik izziv. Opravila ga je z odliko, saj je slavila v dveh nizih. Podobno je bilo tudi v polfinalu, kjer je morala Nini premoč priznati 3. nosilka Ljubljančanka Sara Djurdjevič. Najtežji obračun je Nino čakal v finalu, kjer jo je čakala 4. nosilka Natalija Šipek.
Nina Potočnik je na mladinskem državnem prvenstvu v Mariboru osvojila naslov prvakinje med posameznicami in v igri dvojic z Evo Zagorac.
Finalni dvoboj je upravičil svoj sloves, saj je bil zelo izenačen
Challenger turnir na Havajih: Tennys boljši od Blaža
Blaž Rola je pred dvema tednoma nastopal na futures turnirju na Floridi, od tam pa je poletel naravnost na Havaje, kjer se je v Mauiu udeležil Challenger turnirja z nagradnim skladom 50 tisoč dolarjev. V 1. krogu glavnega turnirja je bil njegov tekmec 21-letni Američan Tennys Sandgren, ki na lestvici ATP zaseda 232. mesto (Rola 310.).
Sandgren je navidezno lahko dobil prvi niz z rezultatom 6:1, vendar je imel svoje priložnosti tudi Blaž, ki pa jih ni uspel izkoristiti. Še bolj izenačeno je bilo v drugem nizu, ki se je končal v podaljšani igri. Tam se je odvijala prava drama, na koncu pa je bil uspešnejši Američan, ki je slavil z rezultatom 12:10. Skupno je srečanje trajalo uro in pol, Rola pa je srečanje izgubil predvsem zaradi neizkoriščenih break priložnosti: teh je imel na celotnem srečanju kar 8, izkoristil pa je le eno. Na drugi strani je Sanders izkoristil tri od šestih priložnosti.
in razburljiv do samega konca. Več zbranosti je na koncu pokazala igralka TK Terme Ptuj, ki je proti Šipkovi sicer oddala edini niz na turnirju.
Nina je bila uspešna tudi pri dvojicah, kjer je bila njena partnerica Eva Zagorac. Po vrsti sta zabeležili tri zmage in se brez težav prebili do finala. Tam sta ju čakali 1. nosilki Lara Vovk in Pia Brglez (2. in 5. na lestvici TZS). Tudi ti pa nista uspeli resneje ogroziti turnir-ske zmage dvojice Potočnik -Zagorac, ki se je okitila s prvim letošnjim naslovom državnih prvakinj in pri tem v vseh štirih dvoboji oddala le 9 iger.
Med fanti so trije člani ptujskega kluba začeli svoje nasto-
DP U-18, Maribor, rezultati, posameznice:
1.	krog: Potočnik - Kaja L. Emeršič (Domžale, 8) 6:0, 6:0;
2.	krog: Potočnik - Anka Makarovič (Maja) 6:2, 6:1;
četrtfinale: Potočnik - Eva Zagorac (ŽTK Maribor, 1) 6:3, 6:3;
polfinale: Potočnik - Sara Djurdjevič (Slovan LJ, 3) 6:2, 6:2;
finale: Potočnik - Natalija Šipek (Natka, 4) 7:5, 4:6, 6:4.
Dvojice:
1. krog: Potočnik/Zagorac (Ptuj/ŽTK Maribor) - Ambro-žič/Bukovec (Triglav) 6:1, 6:1;
četrtfinale: Potočnik/Zagorac - Jerše/Rakočevič (TC Ljubljana, 4) 6:2, 6:1;
polfinale: Potočnik/Zago-rac - Kralj/Štor (MAX LJ/ŽTK MB) 6:1, 6:1;
finale: Potočnik/Zagorac -Brglez/Vovk (Branik/Straž, 1) 6:0, 6:2.
pe v kvalifikacijah. V 2. krogu sta se med sabo pomerila brata Aleksej in Amadej Goručan, uspešnejši (9:7) pa je bil starejši Aleksej. V odločilni krog se je prebil tudi Sven Lah, oba pa sta bila tukaj poražena. Ale-kseja je 9:3 ugnal Niko Moraus (Branik Maribor), Svena pa 9:7 Klemen Nikolaš (Triglav Kranj).
Jože Mohorič
Športno plezanje • PZS
Markovičeva tretjič zapored
Foto: arhiv PZS
Prejemniki priznanj PZS za dosežke v letu 2012
V sredo, 23. januarja, je bila v Domžalah prireditev, na kateri so Planinska zveza Slovenije in njeni komisiji za alpinizem in športno plezanje podelili priznanja za izstopajoče dosežke v letu 2012. PZS bo letos obeležila 120-letnico delovanja.
Nagrado za najuspešnejšo športno plezalko je pričakovano prejela Mina Markovič, članica Plezalnega kluba 6b Ptuj - to je zanjo tretje zaporedno priznanje. Mina je trenutno nedvomno najboljša plezalka v tekmovalnem plezanju na svetu. Po njeni skupni zmagi v svetovnem pokalu v težavnosti in kombinaciji v sezoni 2011 je bilo edino vprašanje, ali lahko to ponovi tudi v letošnji sezoni. Odkar namreč v svetovnem pokalu razglasijo tudi zmagovalca kombinacije vseh disciplin, to ni uspelo še nobenemu. Markovičeva je dokazala, da je bila kos tej zahtevni nalogi. Ob koncu leta je vsemu skupaj dodala še naslov državne prvakinje v obeh disciplinah.
»Priznanje je zaključek sezone 2012, ki je bila nadvse uspešna. Težko še dodam kaj nove-
Priznanja PZS za dosežke v letu 2012 so prejeli:
Tina Di Batista (AO PD Ljubljana -Matica) - najuspešnejša alpi-nistka;
naveza Luka Stražar (Akademski AO) in Nejc Marčič (AO PD Radovljica) - najuspešnejša alpinista;
Tadej Krišelj (AO PD Kamnik) -najperspektivnejši alpinist;
Mina Markovič (PK 6b Ptuj) -najuspešnejša športna plezalka;
Domen Škofic (ŠPO PD Radovljica) - najuspešnejši športni plezalec.
ga, rezultati govorijo sami. Še vedno pa si močno želim svoje plezanje še nadgraditi,« je povedala Mina, ki je že sredi priprav na novo sezono: »Priprave na novo sezono so že v polnem teku. S trenerjem sva konec leta naredila plan za leto 2013, v katerem bom znova nastopala v težavnostnem in balvan-skem plezanju. Cilji so visoki. Kmalu se odpravimo na priprave tudi v tujino, sredi marca pa se že začne tekmovalna sezona svetovnega pokala - s prvo bal-vansko tekmo na Kitajskem.«
JM
Rokomet • Prijateljske tekme
VIDOVEC - JERUZALEM 31:32 (16:17)
JERUZALEM: Žuran, Belec; Mavrič, Vukan, Rajšp 1, Bogadi 6, Žmavc 1, Radujkovic 6, Čudič 1, Gregorc 3, Hrupič, Kirič, Kljajic 3, Mesaric 4, Šišmanovič 7. Trener: Saša Prapotnik
Slovenski 1. A-ligaš iz Ormoža je v Vidovcu proti sedmouvrščeni ekipi hrvaške Premier lige odigral svojo prvo pripravljalno tekmo. Gostitelji so vodili le enkrat, pri izidu 4:3, ves preostali del tekme so vodili roko-metaši Jeruzalema, ki so odigrali solidno tekmo. Predvsem Boštjan Belec na golu in Siniša Radujkovic sta odlično opravila nalogo v 1. polčasu. Belca je v nadaljevanju solidno zamenjal Sandi Žuran. V 2. polčasu je prednost narasla tudi že na visokih šest točk (26 : 20). Blestel je Aleš Šišmanovič, ki je vse svoje zadetke dosegel v obdobju od 37. do 56. minute. V zaključku tekme so zapretili igralci Vidovca, a so Ormožani zdržali vse pritiske.
ku
CELJE PIVOVARNA LAŠKO - MOŠKANJCI GORIŠNICA 29:26 (14:11)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Bra-tuša, Petek 4, Anerluh 1, Kovač 1, Lozinšek 1, Preac 2, Firbas 2, Balas 1, Valenko 11, T. Bedrač, M. Bedrač 4 , Gerčar, Lukacek .Trener: Seba-stjan Oblak.
Rokometaši iz Gorišnice so odigrali še tretjo pripravljalno tekmo. Tokrat so gostovali v Celju, kjer so bili gostje ekipe Celja Pivovarne Laško. Slednji so nastopili brez repre-zentantov in poškodovanih igralcev. Gostje so bili dostojni nasprotnik in so se dobro upirali renomiranim domačinom. Ti so na začetku nastopili v močni sestavi, vendar so se gostje do konca polčasa obdržali na samo treh zadetkih zaostanka. Tako je ostalo tudi v drugem polčasu, v katerem je domači trener ob koncu v igro poslal najmočnejšo postavo. Rokometaši Moškanjcev-Gorišnice so ostali brez Dejana Lukačka, ki si je poškodoval gleženj.
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL - IVANČICA IVANEC 30:28 (13:15)
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Pfeifer, Marin, Hržič 1, Bombek 1, Hanželič 3, Bezjak 1, Valenko 1, Bračič 4, Kristijan 9, Preac, Ivančič 6, Tušak 4, Dokša, Lorenčič. Trener: Bojan Munda.
Rokometaši Velike Nedelje Car-rere Otpyla so proti hrvaški Ivančici odigrali pripravljalno srečanje. Domačini so na koncu slavili, vendar so bili gostje dostojen tekmec. Pripadel jim je prvi polčas, v katerem so domačini naredili kar precej napak. V drugem delu srečanja se je slika na igrišču obrnila.
Danilo Klajnšek
Foto: ČG
torek • 29. januarja 2013
Šport
Štajerski	13
Košarka • 4. SKL vzhod (m)
Oslabljeni in poraženi
Nona Lenart - Ptuj 74:65
17:19, 20:15, 22:17, 15:14
KK PTUJ: Sevšek 8, A. Kotnik 1, Brkič, Žnidarič 8, Kramberger 1, Drevenšek 17, Holc 18, M. Kotnik 20, Pleskonič 2. Trener: Matjaž Damiš
Serijo dveh gostovanj je KK Ptuj zaključil v Lenartu, kjer je z rezultatom 74:65 izgubil z domačo Nono. Domačini so še lani nastopali v 3. ligi in imajo trenutno bolj izkušeno moštvo kot Ptujčani. Ti so imeli težave tudi s poškodbami, saj nista mogla nastopiti zelo pomembna člena v igri trenerja Matjaža Damiša Rok Vodušek in Valentin Tratnik. To je predstavljalo predvsem velike težave v skoku, ki je tudi odločil tekmo, saj so Lenartčani pobrali bistveno več žog pod obema obročema.
Domačini so takoj pove-dli, vendar so Ptujčani kaj kmalu strnili svoje vrste in so z agresivno obrambo ter hitrimi protinapadi naredili preobrat. Prvo četrtino so dobili z 19:17, nato pa smo v drugi četrtini spremljali zelo izenačeno srečanje, obe ekipi pa sta pokazali veliko borbenost. V srečanju, ki si ga je ogledalo kar lepo število gledalcev, je bila odločilna tretja četrtina. Takrat so košarkarji None prihajali do prelahkih košev izpod obroča, potem ko so prebijali ptujsko consko obrambno postavitev. V tem
4. SKL vzhod (m)
REZULTATI 10. KROGA: NONA Lenart - Ptuj 74:65, Ivančna Gorica - Posavje Sevnica 82:56, Posavje Podbočje - Fenomeni 69:74, Ilirija - Ruše 59:74.
1.	RUŠE	10 9 1 19
2.	IVANČNA GORICA 10 6 4 16
3.	NONA LENART	10 6 4 16
4.	FENOMENI	10 6 4 16
5.	PTUJ	10 5 5 15
6.	ILIRIJA	10 5 5 15
7.	POSAVJE SEVNICA 10 3 7 13
8.	POSAVJE PODBOČJE 10 0 10 10
delu se je najbolj pokazala razlika v višini, saj so domačini zares kraljevali v skokih, ki so jim prinesli odločilno razliko. Ta razlika se je v zadnji četrtini gibala okrog desetih točk in izkušenejša domača ekipa je srečanje mirno pripeljala do zmage.
Najučinkovitejša posameznika na tekmi sta bila pri Noni Matjaž Zimic s 25 točkami, pri gostih pa je Matej Kotnik dosegel 20 točk, Holc in Drevenšek sta jih dodala 18 in 17. Tako so Ptujčani drugič zapored izgubili proti tekmecem z vrha lestvice, ki se prav tako borijo za vstop v končnico tekmovanja. Sedaj sledi tritedenski premor, v katerem bodo ptujski košarkarji poizkušali zaceliti poškodbe in nato odigrati po najboljših močeh zadnje štiri odločilne tekme rednega dela prvenstva.
David Breznik
Namizni tenis • 1. in 3. SNTL (m)
Tesen poraz v Mengšu, Šternmatik pri vrhu
1. SNTL (m)
REZULTATI 12. KROGA: Edigs Mengeš - Ptuj 5:4, Kema Pucon-ci I. - Sobota 5:1, Iskra Lektrika
-	Zavarovalnica Maribor 1:5, Tempo Velenje - Krka 3:5, Ilirija
-	Kema Puconci II. 5:0.
1. KEMA PUCONCI I.	12	12	0	24
2. ZAVAROVALNICA MARIBOR12		11	1	22
3. KRKA	12	9	3	18
4. ILIRIJA	12	6	6	12
5. PTUJ	12	4	8	8
6. TEMPO VELENJE	12	4	8	8
7. ISKRA LEKTRIKA	12	4	8	8
8. EDIGS MENGEŠ	12	4	8	8
9. KEMA PUCONCI II.	12	3	9	6
10. SOBOTA	12	3	9	6
MENGEŠ - PTUJ 5:4
Avbelj - Pavič 3:2, Jazbič -Krušič 3:0, Orešnik - Slodej 0:3, Jazbič - Pavič 0:3, Avbelj - Slodej 1:3, Orešnik - Krušič 3:0, Jazbič - Slodej 1:3, Orešnik - Pavič 3:0, Avbelj - Krušič 3:1
Ptujska namiznoteniška vrsta je v 12. krogu igrala v Mengšu, kjer se je merila z neposrednim tekmecem za obstanek v ligi. Na koncu srečanja se je izkazalo, da je bil odločilen že kar prvi dvoboj, v katerem je Avbelj z najtesnejšim rezultatom 3:2 ugnal Bojana Paviča. Po prvih treh dvobojih so domačini vodili 2:1, po naslednji seriji pa je bilo 3:3. Ptujčani so odlično pričeli tudi zadnjo serijo dvobojev, saj je Matic Slo-dej ugnal Jazbiča. A Korošec je bil tokrat edini razpoloženi igralec ptujske ekipe (zmagal je v vseh treh dvobojih). V zaključku Pavič in Luka Krušič
Nogomet • Turnir v Markovcih
Uspel turnir NK Stojnci
NK Stojnci je bil organizator turnirja v malem nogometu za starostne kategorije U-8, U-10 in veterane. Pri mlajših je nastopilo po osem ekip, v konkurenci veteranov pa štiri. Očitno vsi, igralci in gledalci, pogrešajo nogomet, saj je bila dvorana OŠ Markovci polna ljubiteljev nogometa. Potrudili pa so se tudi fantje na parketu in prikazali dobre igre. Organizacija je bila zelo dobra in zato gre zahvala vsem tistim, ki so na kakršen koli način pomagali pri organizaciji turnirja.
U-8, vrstni red: 1. Markovci, 2. Gorišnica, 3. Stojnci
MARKOVCI: Miha Pfajfer, Jan Horvat, Marko Bezjak, Urban Amon, Matej Vincek, Valentin Bolcar, Domen Tomažič, Aljaž Krajnc, Daša Horvat, Trener: Andrej Bezjak.
U-10, vrstni red: 1. Podvinci, 2. Hajdina, 3. Zavrč
PODVINCI: Alen Polič, Jan Oman, Tim Mo-drič, Tilen Brus, Matic Kramberger, Alen Ma-
Zmagovalna ekipi veteranov Stojncev
rušič, Nejc Kramberger, Leon Matjašič. Trener: Lovro Šeruga. Veterani: 1. Stojnci, 2. Markovci I. 3. Zavrč. STOJNCI: Kalinec, Milošič, Klajderič, Kola-rič, Černivec, Ljubec, Foršnarič.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Danilo Piljak, najmočnejši član ekipe Šternmatik Cirkovce
nista uspela ugnati svojih tekmecev in zmage so se veselili domačini.
3. SNTL (m): Dvojno slavje Cirkovčanov
REZULTATI 6. KROGA: Šternmatik Cirkovce - Logatec 5:2, Šternmatik Cirkovce - Gorica 5:3, Žogica Radgona - Gorica 1:5, Kajuh Slovan - Maribor Markezit 5:1, Royal Beach Škofja Loka -Vesna Zalog 1:5, Žogica Radgona- Logatec 1:5, Kajuh Slovan - Vesna Zalog 5:0, Royal Beach Škofja Loka - Branik Markezit 0:5
1.	KAJUH SLOVAN 10 10 0 20
2.	ŠTERNMATIK CIRKOVCE 10 9 1 18
3.	GORICA 10	6 4	12
4.	LOGATEC 10	6 4	12
5.	BRANIK MARKEZIT 10	5 5	10
6.	VESNA ZALOG 10	3	7	6
7.	ROYAL BEACH ŠKOFJA LOKA10 1 9	2
8.	ŽOGICA RADGONA 10	0 10	0
ŠTERNMATIK CIRKOVCE -LOGATEC 5:2
Šilak - Gutnik 3:2, Piljak - Pe-trovec, 3:0, Napast - Kožul 0:3, Piljak - Gutnik 3:0, Šilak - Kožul 0:3, Napast - Petrovec 3:0, Piljak - Kožul 3:0
ŠTERNMATIK CIRKOVCE -GORICA 5:3
Hergan - Pajntar 3:0, Piljak -Sušič 3:0, Napast - Mihelj 1:3,
Piljak - Zavratnik 3:0, Hergan -Mihelj 1:3, Napast - Sušič 0:3, Piljak - Mihelj 3:0, Napast - Za-vratnik 3:0
Igralci Šternmatika iz Cir-kovc imajo za sabo kar precej naporno soboto, saj so igrali s tretje- in četrtouvrščeno ekipo iz prvenstvene lestvice, in sicer z Logatcem in Gorico. Za ohranitev stika z vodečim Kajuhom Slovanom so morali obakrat zmagati, kar jim je tudi uspelo. Ponovno je velik delež k zmagama prispeval izkušeni Danilo Piljak, ki je gladko opravil s svojimi tekmeci, soigralci pa so dodali pomembne točke za zmagi.
DK, JM
V konkurenci U-10 so slavili Podvinčani.
Odbojka • 2. DOL vzhod (ž)
Serija se je pomaknila na pet
Aliansa II - ZOK AC Prstec Ptuj 0:3
22:25, 19:25, 17:25
ŽOK AC PRSTEC PTUJ: Vidovič, Mohorko, Zajšek, Intihar, Vahen, T. Miličevič, M. Miličevič, Kokol, Stanet. Trener: Iztok Novak
Ekipa ŽOK AC Prstec ne popušča, ampak samo stopnjuje svojo formo in igro, s katero so prišle že do pete zaporedne zmage. Ptujčanke so odšle po zmagi nad Benediktom na gostovanje k drugi ekipi Alian-sa samozavestne. Na tekmi v Šempetru so popolnoma nadzorovale potek srečanja ter so na koncu slavile s 3:0 v nizih.
Domačinke so bolje začele srečanje, saj so takoj povedle s štirimi točkami prednosti, vendar so se gostje hitro zbra-
Foto: Črtomir Goznik
Maruša Miličevič (ŽOK AC Prstec)
2. DOL VZHOD (ž)			
REZULTATI 11. KROGA: Alians			
II. - AC Prstec Ptuj 0:3, Nova KB			
Maribor - Swaty	Comet		Zreče
3:1, Kostman Slovenj Gradec -			
Braslovče 1:3, Murska Sobota -			
Mislinja 3:0, Benedikt		- Prevalje	
3:0.			
1. BRASLOVČE	11	11	0 33
2. KOS. SLOVENJ GRADEC	11	9	2 26
3. BENEDIKT	11	8	3 24
4. ALIANSA II.	11	6	5 18
5. AC PRSTEC PTUJ	11	5	6 17
6. PREVALJE	11	5	6 15
7. MURSKA SOBOTA	11	5	6 14
8. NOVA KB MARIBOR	11	5	6 14
9. SWATY COMET ZREČE	11	1	10 4
10. MISLINJA	11	0	11 0
le in izenačile na deseti točki. V nadaljevanju je bila igra dokaj izenačena, vendar so prišle Ptujčanke z dobrim servisom, napadom in predvidevanjem igre v polju do prednosti in zmage 25:22. Mlade domačinke so bile nato v drugem nizu občasno boljše in so v serijah osvojile nekaj točk, predvsem po malo slabšem sprejemu in nekaj osnovnih tehničnih napakah gostij. A te so vse poizkuse hitro nevtralizirale in so po dobro izpeljanih zaključkih dobile niz z rezultatom 25:19. Sledil je še boljši zaključek, v katerem so se igralke Alianse kar malo vdale v poraz. Rahlo poškodovana
podajalka Maruša Miličevič
je razigrala celotno ekipo, ki je gladko osvojila še tretji niz (25:17).
S peto zaporedno zmago so se Ptujčanke povzpele na 5. mesto prvenstvene lestvice. Igralke igrajo pod vodstvom trenerja Iztoka Novaka iz kroga v krog bolje, predvsem pa so glede na prvi del tekmovanja zelo zmanjšale število tehničnih napak. Z dobrimi predstavami in zmagami želijo nadaljevati tudi v prihodnje: že v petek se bodo od 18. ure naprej v dvorani Gimnazije Ptuj merile z ekipo Murske Sobote.
David Breznik
14 Štajerski
Šport, rekreacija
torek m 29. januarja 2013
Nogomet • Fredi Kmetec, predsednik Športne zveze MO Ptuj
Na zaključku lige MNZ Ptuj tudi dobrodelno
S tekmami zadnjega kroga se je prejšnji konec tedna končal redni del Zimske lige malega nogometa pod okriljem MNZ Ptuj. Znan je prvak lige pri veteranih: največ so pričakovano pokazali nogometaši Poetovia, medtem ko bodo najboljše tri ekipe iz rednega dela pri članih odigrale še končnico tekmovanja. Iz najboljšega položaja bodo startali igralci Rima, ki bodo iz rednega dela tekmovanja prenesli tri točke, igralci KPŠ bodo prenesli eno točko, nogometaši Stojncev pa bodo končnico pričeli brez točk.
Tako kot vsako leto bo dan, ko bo odigrana končnica tekmovanja, nekaj posebnega, saj bo tudi tokrat na sporedu bogat spremljevalni program. Letošnji zaključek pa bo prav poseben za nogometaše Stojn-cev, ki so jih novembra lani prizadele katastrofalne poplave. Prav zaradi tega sta se MNZ Ptuj in Športna zveza MO Ptuj odločila, da bo šel ves izkupiček, ki bo v nedeljo, 3. 2., zbran v dvorni Center na Ptuju, za Nogometni klub Stojnci. V sklopu omenjenih zvez nogometaši sicer pomagajo raznim društvom praktično vsako leto. Tako so v preteklosti že pomagali s krvodajalsko akcijo, pomoči so bile deležne Sorop-timistke za nakup mamografa, prav tako pa se je pomagalo že ŽNK Dornava ter društvoma Sonček in Sožitje. Letos se torej računa na čim večjo pomoč rumeno-črnim, vsi obiskovalci končnice pa bodo na številnih panojih v dvorani Center lahko videli pobesnelo moč narave, fotografije nogometnega objekta v Stojncih, ki ga je za nekaj časa prekrila voda in tam naredila tudi ogromno škode. Dodajamo še, da bo moč na zaključni prireditvi poleg razburljivih tekem končnice videti na delu številne nekdanje in zdajšnje mojstre nogometa na našem koncu, kajti udeležbo na celodnevnem spektaklu je
Foto: Črtomir Goznik
Fredi Kmetec: »Naše tovrstne akcije so že nekako tradicionalne, saj vedno najdemo nek 'vzrok', da nekomu pomagamo.«
napovedala večina klubov pod okriljem MNZ Ptuj, svoj prispevek prireditvi pa bodo dali tudi športni delavci, gospodarstveniki in novinarji Spodnjega Podravja.
Predsednik Športne Zveze MO Ptuj Fredi Kmetec, športni in nogometni entuziast, ki je letos obenem glavni organizator velike športno-humani-tarne prireditve, je najprej na kratko ocenil redni del tekmovanja v Zimski ligi malega nogometa: »Kakovost lige mogoče res nekoliko pada, vendar so se v zaključni del tekmovanja uvrstile ekipe, ki so pokazale največ. Letošnja zaključna prireditev bo praktično v celoti namenjena Stojncem. Naredili bomo celodnevni turnir, na katerem bomo nogometaši zbirali denar za nogometaše. Gre za akcijo MNZ Ptuj in Športne zveze MO Ptuj, v kateri bomo povabili k sodelovanju vse klube iz MNZ Ptuj in jim dali možnost, da s svojimi nastopi pomagajo Stojncem. V vsakem
Šolski šport • Odbojka
OS Breg brez težav
V ponedeljek, 21. 1., je v telovadnici OŠ Destrnik-Trnovska vas potekalo območno tekmovanje v odbojki za učence OŠ letnika 1998 in mlajše. Prepričljivo so slavili igralci OŠ Breg, ki tekmecem niso oddali niti niza. S tem izidom so se uvrstili v četrtfinale državnega tekmovanja, kamor se je z 2. mestom uvrstila tudi OŠ Destrnik-Trnovska vas.
Rezultati:
OČ Destrnik-Trnovska vas - OŠ
Poljčane 2:0, OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec - OŠ Breg 0:2;
tekma za 3. mesto OŠ Poljčane - OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec 0:2;
tekma za 1. mesto: OŠ Destr-nik-Trnovska vas - OŠ Breg 0:2.
Končni vrstni red:
1.	OŠ Breg
2.	OŠ Destrnik-Trnovska vas
3.	OŠ dr. Jožeta Pučnika Čre-šnjevec
4.	OŠ Poljčane
tp
primeru bo tekem veliko, saj bodo nastopili tudi gospodarstveniki, športni novinarji, s katerimi odlično sodelujemo, svoje pa bodo dodali še športni delavci Ptuja in upam, da tudi Markovcev, saj Stojnci prihajajo iz te občine. Ob vsem tem pa se lahko zgodi še kakšno presenečenje.«
Športni zanesenjak, ki je obenem podpredsednik MNZ Ptuj, je na koncu še povabil gledalce, da se dogodka udeležijo v čim večjem številu: »Seveda
vabim vse, da pridejo v čim večjem številu. Poleg tekem bo zanimiva fotografska razstava, ki so jo Stojnčani sami posneli in seveda priča o tem, kako je narava pobesnela. Naše tovrstne akcije so že nekako tradicionalne, saj vedno najdemo nek 'vzrok', nekomu pomagamo. Športniki namreč nismo samo tisti, ki jemljemo, ampak tudi dajemo in ne vidim razloga, da v bodoče ne bi izpeljali še več takšnih akcij.«
Tadej Podvršek
Na območnem tekmovanju v odbojki so največ pokazali učenci OŠ Breg.
Mali nogomet
ONL Videm
ČLANI
REZULTATI 10. KROGA: ŠD AS
Evroavto - Klub R21 3:0 (b. b.), Joe Fernandes - Krovstvo Petrovič ŠD Selan 1:7, ŠD Zg. Pristava
-	ŠD Videm 9:6, ŠD Lancova vas
-	KMN Majolka 2:4, ŠD Majski Vrh - FC Optimisti 6:0, Konstruk-terstvo Osenjak Franci - ŠD Po-brežje 2:4.
1.	AS - EVROAVTO 10 9 0 1 58:21 27
2.	ŠD MAJSKI VRH 10 9 0 1 51:19 27
3.	ŠD SELAN 10 8 0 2 52:33 24
4.	ŠD POBREŽJE 10 6 0 4 46:32 18
5.	KMN MAJOLKA 10 6 0 4 44:36 18
6.	FC OPTIMISTI 10 5 1 4 44:44 16
7.	ŠD ZG. PRISTAVA 10 4 1 5 41:39 13
8.	KLUB R21 (-1) 10 4 0 6 37:41 11
9.	LANCOVA VAS (-1) 10 3 0 7 31:50 8
10.	JOE FERNANDES 10 2 0 8 28:55 6
11.	ŠD VIDEM 10 2 0 8 30:69 6
12.	KONS. OSENJAK 10 1 0 9 26:50 3 VETERANI
REZULTATI 9. KROGA: ŠD Lan-cova vas - Gostilna Kozel ŠD Se-lan 3:3. Srečanje KMN Majolka -ŠD Pobrežje je bilo preloženo, prosta je bila ekipa Joe Fernandes.
1.	KMN MAJOLKA 6 6 0 0 51:13 18
2.	ŠD SELAN 7 3 3 1 27:22 12
3.	ŠD POBREŽJE 7 2 2 3 24:29 8
4.	ŠD LANCOVA VAS 7 1 2 4 18:37 5
5.	JOE FERNANDES 7 1 1 5 18:37 4
Darko Lah
Zimska liga Gorišnica: v soboto je na sporedu končnica
V soboto se je končal redni del prvenstva v zimski ligi malega nogometa občine Gorišnica. Liga je potekala pod pokroviteljstvom Občine Gorišnica in Športne zveze občine Gorišnica, ekipe, ki so imele samo igralce iz domače občine so bile oproščene plačila prijavnine. V soboto, 2. 2., bo od
17. ure naprej potekala končnica, v kateri sodelujejo najboljše štiri ekipe rednega dela.
Lestvica po rednem delu:
1. GAJEVCI-PLACEROVCI	27:16	15
2. MURETINCI-MALA VAS	39:26	13
3. FORMIN	24:18	13
4. GORIŠNICA	15:16	11
5. ZAMUŠANI	20:10	10
6. TIBOLCI	12:25	6
7. CUNKOVCI-ZAGOJIČI	26:34	5
8. MOŠKANJCI	15:33	4
Najboljši strelci: 1. Žan Horvat (Zamušani) 13, 2. Rok Zorko (Cunkovci-Zagojiči) 13, 3. Marko Roškar (Muretinci-Mala vas) 11 ... Razporeditev tekem play-offa: 17.00 Gajevci-Placerovci -Gorišnica 17.40 Mala vas 18.40 19.20
Formin - Muretinci-
tekma za 3. mesto tekma za 1. mesto
UR
Triatlon
Dan talentov
V sklopu tekaškega kluba Maraton na Ptuju že nekaj let deluje tudi triatlonska sekcija. V njej so večinoma starejši rekreativni tekmovalci v starosti med 21. in 50. letom. Ti dvakrat na teden redno vadijo pod vodstvom trenerja Marka Rajha.
Doslej so že napredovali, želja pa je, da bi v prihodnosti vzgajali tudi mlade tekmovalce v triatlonu. Ta šport velja za najhitreje razvijajočo se športno panogo po številu tekmovalcev na svetu in je tudi olimpijski šport. V sklopu popularizacije bo Triatlonska zveza Slovenije v soboto, 2. 2., izvedla Dan talentov. Na Fakulteti za šport v Ljubljani bodo za mlade pri-
pravili preizkus v plavanju in teku. Na Dnevu talentov bodo nastopali posamezniki med 14. in 23. letom starosti. Projekt je namenjen vrhunskemu športu in razvoju talentov, ki imajo željo in potencial, da bi v prihodnjih letih tekmovali za triatlonsko reprezentanco na najvišjem nivoju. Seveda na Ptuju zaenkrat teh talentov še nimamo, a bi bilo zanimivo, če bi se na Dan talentov na preizkus podal kakšen dober nadarjen mlad plavalec ali atlet. Dodatne informacije o tem preizkusu in možnostih treniranja triatlona na Ptuju dobite pri Marku Rajhu - 040 811 383.
David Breznik
Športnik leta v MO Ptuj
Najboljši bodo razglašeni v četrtek
Jkax
(l/lit l-> %
Foto: Črtomir Goznik
Lani sta športnika leta v MO Ptuj postala Mina Markovič in Dejan Zavec: kdo bo laskava naslova osvojil letos?
Mestna občina Ptuj, Zavod za šport Ptuj in Športna zveza MO Ptuj vsako leto pripravijo izbor Športnik leta v MO Ptuj. Ta tradicionalna prireditev bo tokrat v četrtek, 31. januarja, od 18. ure naprej potekala v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj.
Na njej bo skupno podeljenih več kot 40 priznanj v desetih različnih kategorijah. Absolutno največ štejeta kategoriji športnik in športnica leta, sledi jima nagrada za življenjsko delo in nato nagrade za naj-
boljše ekipe. Nagrajeni bodo tudi trenerji, športniki invalidi, zaslužni športni delavci, državni prvaki in najboljša srednja šola. To športno-zabavno prireditev bodo v spremljevalnem programu s svojimi nastopi dopolnili člani Plesnega kluba Mambo iz Ptuja in mladi glasbeniki iz skupine Jazz band iz Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj.
Organizatorji vabijo vse ljubitelje športa!
David Breznik
V

VABILO NA TRADICIONALNO PRIREDITEV
Športnik leta 2012 MO Ptiy
četrtek, 31. januar 2013, ob 18.00 uri v Kulturni dvorani Gimnazije Ptuj
Fredi Kmetec predsednik Športne zveze MO Ptuj
itfo ïreât
torek • 29. januarja 2013
Šport
Štajerski	15
Mariborsko Pohorje • 49. Zlata lisica v znamenju presežkov
Tini Maze mali globus, slalom in lisičkina kombinacija
Minuli konec tedna smo bili priča eni najlepših Zlatih lisic v 49-letni zgodovini pohorskega pokala. Kljub hladnemu vremenu jo je obiskalo rekordno število ljubiteljev smučanja, v obeh dneh več kot 40.000, naša Tina Maze pa je dokazala, da je najboljša smučarka na svetu, saj je v veleslalomu osvojila mali globus,v slalomu in mariborski kombinaciji pa zlato lisico.
Po uradnih podatkih organizatorjev si je sobotno ve-leslalomsko tekmo ogledalo 21.573, nedeljski slalom pa več kot 18.000 gledalcev, tako, da jih je bilo v obeh dnevih prek 40.000. Če pa k temu prištejemo še nekaj sto članov organizacijskih in tekmovalnih ekip ter 382 akreditiranih novinarjev, potem je bila 49. Zlata lisica rekordna v vseh pogledih.
Sobotni veleslalom Američanki Lindsey Vonn
Mariborsko Pohorje je že s sobotno veleslalomsko tekmo
doživelo enega od vrhuncev v 49-letni zgodovini tega tekmovanja, saj je na snežni stadion pod Pohorjem privabilo več kot 21.000 navijačev Tine Maze. Ta je v prvi vožnji vodila, zato je bila finalna vožnja zelo napeta, majhne razlike
na vrhu pa so napovedovale zagrizen boj. Odločno je napadla Lindsey Vonn in kljub napaki na vrhu strmine prevzela vodstvo. Kathrin Zettel je precej nazadovala, na vrhu je bila le še Tina Maze, ki jo je množica glasno spodbuja-
Foto: M. Ozmec
Sobotno veleslalomsko tekmo si je ogledalo 21.573, v obeh dnevih jih je bilo pod Pohorjem prek 40.000.
nedeljski slalom pa več kot 18.000 gledalcev,
Foto: M. Ozmec
Tininega malega globusa v veleslalomu se je upravičeno veselil tudi njen trener Andrea Massi (levo).
Foto: M. Ozmec
Svoje 18. zmage je bila Tina Maze izredno vesela, saj je zažarela od sreče, odpela smuči in v značilnem slogu naredila svoje zmagovito kolo.
Foto: M. Ozmec
Zmagovalka Tina Maze z drugouvrščeno Švedinjo Frido Hansdotter in tretjo Avstrijko Katrin Zettel; takšen je tudi vrstni red v kombinaciji 49. Zlate lisice.
la. Slovenska smučarka se je borila vse do cilja, na koncu pa zaostala za Američanko za pičlih osem stotink. Tretja je bila Avstrijka Anna Fenninger. In Vonnova je tako dosegla že šesto zmago v sezoni in tretjo v veleslalomu, naša Tina Maze pa je z drugim mestom predčasno že osvojila mali kristalni globus za zmago v veleslalom-skem seštevku. Takoj po tekmi je dejala: »Do cilja, ki sem ga imela, me je ločilo le osem stotink. Žal ga nisem dosegla, zato moj cilj zmagati v veleslalomu ostaja še naprej. Sicer pa jutri je še en dan, upam, da mi bo v slalomu uspelo.«
Tina Maze pričarala smučarsko pravljico
In tako je tudi bilo, saj je na nedeljskem, sicer osmem slalomu nove sezone smučark za svetovni pokal 29-letna Čr-njanka ljubiteljem belih smučin pričarala pravo smučarsko pravljico. Da je to njen dan, je bilo slutiti že po prvi vožnji, saj je prepričljivo osvojila prvo mesto; v drugi vožnji pa je svoje vodstvo samo še povečala in uresničila sanje ljubiteljev belih smučin ter seveda izjemno navdušene množice na mariborskem Snežnem stadionu, saj je stopila na najvišjo stopničko. Po Mateji Svet in Urški Hrovat pa je postala tudi tretja Slovenka, ki je osvojila skupno zmago za zlato lisico. V slalomu je bila druga Švedi-nja Frida Hansdotter, tretja pa Avstrijka Katrin Zettel, naključje pa je hotelo, da je bil enak vrstni red tudi v kombinaciji 49. Zlate lisice.
Neustavljiva Tina Maze je bila 18. zmage v karieri izredno vesela, saj je vsa nasmejana zažarela od sreče, odpela smuči, se obrnila proti navdušenemu občinstvu in v značilnem slogu naredila svoje zmagovito kolo. Ob svečani razglasitvi rezultatov pa je med predvajanjem slovenske himne snela kapo in jo tudi sama ponosno zapela. Pred odhodom v Moskvo, kjer se bo v torek udeležila tekmovanja v paralelnem slalomu, pa je na tiskovni konferenci novinar-
Fot
Foto: M. Ozmec
Zmagovalka veleslalomske tekme, Američanka Lindsey Vonn, je bila od Tine Maze hitrejša le za 8 stotink sekunde.
Foto: M. Ozmec
V soboto je za našo Tino navijal tudi predsednik republike Borut Pahor.
Foto: M. Ozmec
Rekord so dosegli tudi po številu poročevalcev, saj je bilo letos akreditiranih kar 382 novinarjev in fotoreporterjev.
jem zaupala, da je bil to eden njenih boljših slalomov, saj je obe vožnji vozila brez večjih napak: »Vsekakor je to zame izjemen občutek, zmaga doma je zame nekaj vrhunskega, sploh pa po taki sezoni, kot je za mano. Sama sem na to zelo ponosna in o vsem, kar se je dogajalo tukaj v Mariboru, lahko govorim samo v super-lativih. Hvala vsem navijačem, ki so me v tako velikem številu spodbujali. Hvala vsem vam!« Na nedeljski slalomski tekmi
so od slovenskih smučark startale še štiri: Ana Bucik, Katarina Lavtar, Ula Hafner in Eli Plut, žal pa se niso uvrstile v finalno vožnjo. Še to: sobotno veleslalomsko tekmo si je ogledal tudi predsednik republike Borut Pahor, nedeljsko zmagoslavje pa so v živo spremljali tudi minister Žiga Turk, Igor Lukšič, Lojze Peterle, Ludvik Toplak in drugi. Kurentov s Ptujskega pa letos pod Pohorjem ni bilo videti in ne slišati.
M. Ozmec
16 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam, poslovna sporočila
torek • 22. januarja 2013
Ptuj • Tamburaše razjezili pogoji JSKD
Nic vec ni zastonj - niti ljubiteljsko nastopanje?!
Še preden bo konec februarja na regijskem tematskem koncertu zaigrala tamburica, so se med organizatorji dogodka in ljubiteljskimi tamburaši vnele strasti. Najprej je bil razpis poslan po roku, ko naj bi bile zbrane že prijave, še pred tem pa so se v Ljubljani organizatorji, Javni sklad za kulturne dejavnosti, odločili, da bodo letos spremenili pravila in med drugim od nastopajočih zahtevali celo prijavnino. Rezultat: upor nekaterih skupin s Ptujskega.
Zgodba, zaradi katere so se nekatere skupine odločile, da na letošnji tamburaški in mandolinski reviji oziroma tematskem koncertu ne bodo sodelovale, se je pričela že z razpisom. Ta je namreč za skupine s Ptujskega prišel veliko prepozno, šele po roku, ko naj bi bile prijave že zdavnaj oddane. Skupine, ki bi se morale prijaviti do 9. januarja, so bile o tem obveščene šele dva dni pozneje, torej 11. januarja. A če so razlago, da je prišlo do napake med pošiljanjem elektronskih sporočil, sprejeli mirno, jih je sama vsebina razpisa šokirala. Organizatorji, JSKD, so spremenili celoten koncept, bienalno naj bi potekali tematski koncerti in regijske revije, novost pa so tudi denarne nagrade. Vsaka nastopajoča skupina bi morala na prireditvi predstaviti zanimivo sestavljen tematsko zaokrožen spored po svoji izbiri, ta pa mora imeti kratek naslov, ki se nanaša na izbrano temo.
Ker skladbe, ki jih izvajajo ljubiteljski tamburaši, vadijo več mesecev, je dejstvo, da bi morali izbirati nove ter jih vsebinsko umeščati, člane nekaterih mandolinskih in tam-buraških skupin razjezilo.
Če želite na oder, plačajte!
To pa ni bila edina zadeva, ki je ljubiteljske kulturnike, ki nastopajo povsem brezplačno, razburila. Organizator, Javni sklad za kulturne dejavnosti, je od nastopajočih prvič letos zahteval prijavnino v višini 90 evrov, češ da je spremenjen koncept revije, ki letos poteka na »državnem nivoju«. Prijav-nino so postavili kot pogoj za nastop na koncertu. V razpisu, pod katerega se je podpisal Daniel Leskovic, svetovalec JSKD za inštrumentalno glasbo, je celo napisano: „Če prijavnina ni nakazana v predpisanem roku, se prijava ne upošteva in skupina/orkester na srečanju ne more nastopiti."
Takoj po tem, ko so vodje skupin to prebrali, se je začela spletna vojna, saj so komentarji deževali z vseh strani. Veliko društev s Ptujskega je napisalo, da si plačila prijav-nine kot ljubiteljski kulturniki enostavno ne morejo privoščiti. Največji del se jih je strinjal, da je znesek 90 evrov previsok in da je nesmiselno, da morajo društva, ki obstajajo na ljubiteljski ravni, negujejo to dejavnost, ji posvečajo svoj prosti čas, niso profitne
Utrinek z lanskoletne revije tamburašev. Fotografija je simbolična.
organizacije in niso financirani iz nobenih virov, plačati prijavnino. Prejšnja leta razen na državni ravni te namreč ni bilo, zato je bilo toliko bolj nesprejemljivo, da jo uvajajo sedaj v času krize, ko društva le s težavo sploh obstanejo.
To mnenje ptujskih in okoliških vodij tamburaških skupin je Mateja Kuharič iz JSKD območne izpostave Ptuj predstavila tudi Leskovicu, a je ta pri prijavnini vztrajal, saj kot je pojasnil, takšnega odziva, kot je bil od skupin, ki delujejo na našem območju, drugje ni bilo.
Na burne reakcije vodij skupin se je odzval z besedami: „V okviru danih možnosti na JSKD vodimo in izvajamo aktivnosti za tamburaše, ki so v zadnjem obdobju v številčnem porastu. Naša skupna naloga in želja je, da sistem prilagodimo tako, da bo to glasbeno ustvarjalnost aktivno podpiral in razvijal. V želji po kakovostnih pogojih za delo, predstavitev in nadgradnjo smo uvedli tudi prijavnine v višini 90 evrov. Zaradi znižanih programskih sredstev v letu 2013 namreč JSKD ne more nuditi enake strokovne podpore kot
Dornava • Konec vedejevstva v Zavodu dr. M. Borštnarja
Ida Jurgec uradno na čelu za pet let
Zavod za usposabljanje, delo in varstvo (ZUDV) dr. Marijana Borštnarja Dornava je po dobrih dveh letih vendarle dobil uradno potrjeno direktorico. Ida Jurgec, ki je vodenje zavoda kot vršiteljica dolžnosti opravljala skoraj tri leta, je konec minulega tedna vendarle dobila soglasje pristojnega ministrstva.
O zapletih okoli imenovanja Jurgčeve, ki jih je po prvem razpisu pred dvema letoma povzročilo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve z informacijami oz. pojasnili, da Jurgčeva (in ob njej še nekaj kandidatk za direktorice v ostalih podobnih zavodih v Sloveniji) nima opravljenega ustreznega strokovnega izpita, smo že poročali. Jurg-čeva je sicer res najprej opravila strokovni izpit iz vzgoje in izobraževanja, saj je po izobrazbi učiteljica slovenskega in angleškega jezika, kasneje pa še iz socialnega varstva, kar je bilo njej in še 200 delavcem priznano v prehodnih odločbah takratnega ministrstva, očitno pa to ni bilo po meri sedanjega ministra.
„Čeprav je bila dokazana veljavnost ustreznosti mojega strokovnega izpita, sem se skupaj s še nekaj kandidatkami, s katerimi smo bile v enakem položaju, odločila 'sporni'
strokovni izpit iz socialnega varstva opraviti še enkrat in sem ga tudi opravila lani oktobra. Decembra se je potem iztekel že drugi rok enoletnega staža v. d. in zdaj je s soglasjem ministra končno zadeva končana," je povedala zdaj že uradna direktorica Ida Jurgec, ki bo Zavodu načelovala za obdobje pet let.
Načrtov, kako naprej, kaj vse narediti, je veliko, nekaj so jih v minulih dveh letih že uresničili: „Za naprej je veliko odvisno tudi od obsega sredstev, ki so oz. nam bodo na voljo, a se zmanjšujejo. Hkrati je težava v tem, da so zdaj pogodbe o financiranju polletne in ne več za celo leto, kar seveda ni razveseljivo, saj se pogodba lahko
Foto: Črtomir Goznik
Po dobrih dveh letih vršilke dolžnosti je bila Ida Jurgec konec minulega tedna z uradnim soglasjem ministra vendarle imenovana za direktorico Zavoda Dornava.
junija spremeni. Da bi se spremenila na bolje, da bi se obseg financiranja povečal, je nerealno pričakovati. Zaradi tega je težje planirati dejavnosti skozi celo leto. Vsi smo tako v precej negotovi situaciji."
Kot je še povedala Jurgčeva, se je doslej zniževanje sredstev še najbolj poznalo pri masi za plače za 6,5 odstotka, nekoliko pa tudi pri materialnih stroških: „Sami varovanci oz. uporabniki zaenkrat tega znižanja ne čutijo, saj še lahko zagotavljamo večino tega, kar zadeva njihove potrebe. Seveda ne izvajamo več vseh aktivnosti v tako velikih obsegih kot včasih, a kakovost njihovega življenja se ni spremenila."
Sicer pa si bodo v ZUDV v prihodnje poskušali zagotoviti nekaj denarja tudi na trgu; v ta namen so uredili pokrito konjušnico, ki jo bodo ponudili v uporabo zunanjim interesentom.
SM
v preteklih letih brez minimalne participacije udeležencev. Poleg tega smo ocenili, da bo finančno sodelovanje udeležencev koncertom dvignilo številčno raven. JSKD tako na teh koncertih udeležencem ponuja možnost predstavitve (prostor ...), oglaševanja in promocije, strokovnega spremljanja in pisne ocene, pogostitev vseh sodelujočih in nagrade za najboljše. Višina prijavnine je bila predmet usklajevanj iz različnih koncev Slovenije in je za vsa srečanja enaka.«
A teh argumentov tambura-ši niso sprejeli, očitali so, da je odnos JSKD do tamburašev mačehovski, nekateri vodje skupin so celo jasno zapisali, da bodo revijo iz tega razloga bojkotirali.
Med tistimi, ki so se odzvali na spremenjene pogoje za sodelovanje na reviji, je tudi vodja tamburašev iz Vidma pri Ptuju Jože Šmigoc, ki je na Javni sklad za kulturne dejavnosti OI Ptuj naslovil naslednje stavke: "Prijavili se bomo - ampak plačali ne bomo čisto nič! Menim namreč, da je poslanstvo JSKD to, da skrbi za ljubiteljsko kulturo - med drugim tudi tako, da prireja različna srečanja, revije, tekmovanja ... karkoli že. Ne poznam financiranja Sklada, ampak če je to državna institucija, menim, da je financirana od države. Financiranje pa najbrž ni samo to, da so zagotovljene plače zaposlenih, ampak se financira tudi dejavnost. Kamor gotovo sodijo tudi najrazličnejša srečanja, revije, tekmovanja itd. na vseh nivojih - od občinskih prek območnih in regijskih do državnih. Pa še en razlog za to, da ne bomo plačali: vsaka občina dobi od JSKD v podpis pogodbo, s katero se zavezuje, da bo sofinancirala udeležbo kulturnikov iz svo-
je občine na prej omenjenih srečanjih. Niso to ne vem kakšna sredstva - ampak so pa. Iz naše občine naj bi jih bilo letos nekaj čez 3.000 evrov. In zdaj naj še mi nekaj plačamo? Mimogrede, v našem društvu poleg tamburašev na svojih revijah nastopajo še pevski zbor, štiri ljudske skupine in gledališčniki. Naj bi potemtakem plačali 7-krat 90 evrov, torej 630 evrov?!"
Ob pisanju ptujski izpostavi JSKD pa je Šmigoc pisal tudi Leskovicu ter dejal, da je prizadet, ogorčen in žalosten. „Prizadet in ogorčen zato, ker razlagate, da ima takrat, ko človek dela za denar, njegovo delo dodatno veljavo. Oprostite - ampak Prešeren je napisal »da človek toliko velja, kar plača« posmehljivo, prizadeto, ne zato, da bi nekdo te njegove besede vzel kot moto svojega dela. A pomeni, da če bi mi plačali za nastop na reviji 500 evrov, bi bila naša vrednost na nivoju Slovenske filharmonije, za jurja pa bi bili Dunajski filharmoniki? Zdaj bomo najbrž Pickova banda, ker ne bomo nič plačali," je zaključil svoje pisanje.
Kakorkoli, revija oziroma tematski koncerti bodo izpeljani. Skupine, ki so se prijavile, bodo s težavo plačale pri-javnino, a dejstvo je, da bo pri organizatorjih ostal grenak priokus.
Kot pravi Leskovic, se bodo po končanem letošnjem tematskem koncertu pogovorili s tamburaši o tem, zakaj je prišlo do težav. Še enkrat pa pravi, da se mu znesek 90 evrov ne zdi previsok, saj da nekatera društva za mednarodna tekmovanja odštejejo tudi 6000 evrov. »Nagradni denarni sklad pa bo tematskim koncertom, ki so letos zastavljeni tako, da potekajo na državnem nivoju, dal tudi dodano vrednost. Ugotavljali smo, da se nekateri nastopajoči splošno gledano ne za-grejejo dovolj za sodelovanje, morda bo to dodatna stimulacija,« odločitev organizatorjev argumentira Leskovic.
Ob vseh teh novostih pa bodo na JSKD morali razmisliti tudi o očitkih ljubiteljskih kulturnikov, da bi namesto zaostrovanja pogojev tistim, ki brezplačno in ljubiteljsko negujejo neko dejavnost, več sodelovali pri promociji dogodkov. Da revij - ne le tam-buraške - ne bi obiskovalo le nekaj deset poslušalcev. Pa še to: »ptujska« revija bo 23. februarja v Majšperku.
Dženana Kmetec
Foto: DK
torek • 29. januarja 2013
Zanimivosti, kronika
ŠtajerskiTEBHlK 17
Na valovih časa
Piše: Dani Zorko • Spet na potepu po Albaniji (3.)
Jezero Koman
Vstal sem že ob pol šestih zjutraj in se odpravil do nekega križišča, kjer je res že čakal kombi. Ne vem, kako jim uspe, ampak skoraj vedno so bili kombiji polni točno do zadnjega kotička, ko so pobrali vse ljudi ob poti. Skoraj nikoli ni bilo tako, da bi kdaj koga pustili na cesti, pa so se prevažali vedno drugi ljudje.
Odpravili smo se od Skadra proti vzhodu, opazil pa sem, da je bilo v kombiju kar precej tujcev. Prav zanimivo se je bilo voziti skozi vasice, ki bi jih včasih s težavo lahko tako imenovali. Kot sem že v preteklosti omenil, so ti domači 'prevozniki' največkrat edino okno v svet, zato v vasi dovažajo različne dobrine, do katerih prebivalci drugače ne morejo. Tako smo se na primer ustavili v neki ulici, kjer je starejši možak nabavil bencin, nekateri so po poti kar iz kombija kupovali zelenjavo, nekdo pa je kupil tudi kar pol prašiča. Denar je skozi potoval po kombiju sem ter tja.
Kmalu smo pustili naselja za nami in se je začelo hribovje, pot pa vzpenjati. Vedno slabša cesta, prah in skale na cestah so označevali edino pot čez hribe, tolažil pa sem se s tem, da je za nami vozil celo avtobus. Če bo zmogel on, bomo tudi mi, sem si mislil ... dokler nas na nekem odseku ni celo prehitel. Neverjetno. Na nekem ovinku, sredi ničesar, smo pobrali tudi nekega fanta, ki je, kot kaže, poznal dve ženski v kombiju. Navadil sem se že, da me skoraj nič več ne preseneti, tako da sem se
sprijaznil tudi s tem.
Pot je vodila strmo navzgor, kmalu pa se je začela nakazovati že modrina jezera Koman. Koman je eno večjih albanskih jezer, zelo ozko po obliki, ki poteka kilometre in kilometre v kanjonu v gorskem masivu, imenovanem Prokletije. Nam zelo zanimivo ime naj bi nastalo po legendi o dveh bratih, od katerih je bil eden zelo slaboten in iz katerega so se vsi norčevali, ko pa mu je neko magično bitje iz gora dalo nepremagljivo moč, je to moč začel izrabljati zgolj za slabe stvari, kar so mu vsi zamerili. V glavnem, v naslednjih dveh urah so me spremljali prepadi in nezanesljiv šofer, ki je kar nekajkrat poskrbel, da nam je zastalo srce.
Kmalu smo prišli do umetnega jeza, preko katerega je vodila pot v tunel, vsekan v živo skalo, ki se je končal na drugi strani hriba. Kljub ozki poti in brez prometne signalizacije smo srečno prišli skozi, kjer se je v neki utici nahajala nekakšna točka za obiskovalce, zraven pa sredi hribov lična oštarija. Lepo presenečenje. Imel sem še urico časa, in kot je to po navadi, smo se potniki začeli malo ovo-havati, kmalu pa smo tudi že sedeli skupaj na kavi. Jaz, dve Nizozemki srednjih let in Albanec Enrit, doma s hribov, kamor smo vsi nameravali, in vršilec dolžnosti zeta ene od obeh tetk. Blizu nas je sedel tudi bradati poba, ki je sicer deloval malo čudno s svojim obnašanjem, a je kmalu prisedel k nam tudi on. To je bil popotnik Krešimir,
Foto: Dani Zorko
hO • • .- ; %
'S.	i,
Foto: Dani Zorko
Na jezeru Koman
Foto: Dani Zorko
Naš vodni avtobus
Foto: Dani Zorko
Naša avtobusna dvoživka odznotraj
Čarobna odprtina, skozi katero se pride neposredno do jezera
jezikoslovec, drugače pa Hrvat po narodnosti. S to klapo smo potem preživeli nekaj skupnih dni v dolini Valbona in na planinskih pohodih.
Na jezeru smo vsi pričakovali spodoben trajekt, a se je izza bližnje skale prikazala čudna pojava na vodi. Na nekakšen plovni trup je bil navarjen kar avtobus, brez koles, kakopak. Bratranec naše bivše družine Certus je bil sicer nedorečenega letnika izdelave, notranjost pa je bila do potankosti enaka,
Foto: Dani Zorko
Cesta v skali
tudi šoferjeva kabina z navadnim volanom in menjalnikom. Paluba je bila zavarjena po prosti presoji, tako da smo se potniki samo gledali, ali bo ta 'dvoživka' preživela triurno vožnjo. Ko smo se namestili, tako ali tako ni bilo drugega dela, kot da smo se družili, pogovarjali in opazovali megalomanske skale naokrog. Naključje je hotelo, da sem taisto punco, ki je bila hči od Nizozemke Elme in dekle Albanca Enrita, srečal v Tirani ob neki priložnosti, tako da tematike za pogovor ni manjkalo. Kar po poti smo se tako odločili, da si skupaj najamemo kombi.
Pot po jezeru Koman je bila zelo zanimiva. Tudi ta naš avtobus je bil tovorna mula za vse možne postojanke, zanimivo pa je bilo to, da z jezera ni bilo opaziti hiš ali kakšnih kozjih potk, vseeno pa smo pobirali ljudi na nekih skalah, ki so prišli kar od nekod. Najbolj debelo sem gledal, ko smo odložili neko gospo v visokih petkah, ki je kar izginila v strmi skali. Še enkrat neverjetno.
Čez kakšne tri ure je bilo globoko v hribih opaziti že prvo hišico, ki je tvorila 'vas'. Redki čolnički so dali slutiti, da se bližamo koncu plovbe. V improviziranem pristanišču nas je po dogovoru čakal kombi, s katerim smo končno po prašni cesti odbrzeli v osrčje gorovja.
Nadaljevanje prihodnjič
Torek, 29. januar
Danes goduje Franc
1635 je Ludvik IV. ustanovil francosko akademijo znanosti in umetnosti.
1737 se je rodil ameriški pisatelj in politik Thomas Paine, eden od pobudnikov ameriške neodvisnosti. Nekdanjim kolonijam je nadel ime Združene države Amerike.
1860	se je rodil ruski novelist in dramatik Anton Pavlovič Čehov. 1886je bil izdan prvi uradni »rojstni list«, to je listina za neki avtomobil. Od takrat velja za konstruktorja prvega avtomobila Carl Benz. 1901 se je rodil v Petrovčah pri Žalcu slovenski pesnik France Onič. Sreda, 30. januar
Danes goduje Martina.
Danes je dan pomorskega rodu Slovenske vojske. 1720 se je rodil italijanski slikar Bernardo Bellotto. 1785 je Jožef II., sin in naslednik Marije Terezije, izdal ukaz, s katerim je dovolil, da lahko v vsakem kraju ostane ena cerkev.
1861	je Janez Bleiweis sporočil bralcem Novic, da so po deželi razposlali v podpisovanje peticijo, ki je zahtevala vpeljavo izključno slovenskih ljudskih šol in zagotovitev enakopravnosti slovenskega jezika na srednjih in šolah, v uradih in zakonodaji, uvedbo uradnega slovenskega časnika ter prevode državnega zakonika.
1889 je avstro-ogrski prestolonaslednik Rudolf Habsburški naredil samomor. Pred tem je spravil na oni svet tudi svojo ljubico baronico Marijo Vetsero.
1933 je postal Adolf Hitler nemški kancler. Na isti dan je leta 1945
zadnjič spregovoril Nemcem po radiu.
1946 seje v Londonu prvič sestala Generalna skupščina OZN.
Četrtek, 31. januar
Danes goduje Janez.
Danes je svetovni dan boja proti kajenju.
1797 se je rodil avstrijski skladatelj Franz Schubert, ki je svojimi
skladbami utemeljil romantični izraz. Napisal je 9 simfonij in čez
600 solo pesmi.
1808 je Dubrovnik uradno prenehal obstajati kot samostojna država.
1921 se je rodil ameriški pevec italijanskega rodu Mario Lanza. Slaven je postal leta 1951, ko je posnel film Veliki Caruso. 1938 se je rodila nizozemska kraljica Beatrix, od 1980 naslednica kraljice Julijane. Naredila je doktorat pravnih znanosti. 1943 so se ostanki nemških armad vdali pri Stalingradu. 1958 so izstrelili prvi umetni ameriški satelit Explorer. Petek, 1. februar Danes goduje Ignac.
1874 se je rodil avstrijski lirik, dramatik in pripovednik Hugo von Hofmannstahl. Pisal je tudi librete za opere Richarda Straussa.
1895	se je rodil John Ford, najbolj znan režiser ameriških vester-nov.
1896	so v Torinu prvič izvedli Puccinijevo opero La Boheme.
1901	se je rodil ameriški filmski igralec Clark Gable. Zaslovel je v filmu V vrtincu. Dolgo je veljal za »kralja Hollywooda«. Umrl je leta 1960.
1902	so na Kitajskem ukinili povezovanje ženskih nog.
1931 se je rodil v Sverdlovsku prvi demokratično izvoljeni predsednik Ruske federacije Boris Jelcin.
1953 je morje na Nizozemskem predrlo na stotine jezov, poplavilo okoli 2.000 kvadratnih kilometrov in zahtevalo 1.835 življenj. Sobota, 2. februar
Danes goduje Marija - danes praznujemo svečnico.
Danes je svetovni dan mokrišč.
962 je bil Oton I. v Rimu okronan za prvega nemškega cesarja. 1711 se je rodil avstrijski državnik Wenzel Anton Kaunitz, ki je skoraj štiri desetletja vodil zunanjo politiko cesarice Marije Terezije in njenih naslednikov.
1732 je pruski kralj Friderik Viljem I. v Prusijo sprejel okrog 14.000 salzburških protestantov, ki v domovini niso mogli ostati, ker jim je salzburški nadškof hotel vsiliti katoliško vero. 1804 se je začel prvi srbski upor proti Turkom, ki je pripeljal do priznanja notranje avtonomije Srbije znotraj beograjskega pašaluka. 1808 je Napoleon I. zasedel Vatikan. Do tega je prišlo, ker se je papež Pij VII. upiral podpreti Napoleonovo celinsko zaporo proti Veliki Britaniji.
1829	se je rodil nemški zoolog Alfred Brehm. Napisal je več knjig o življenju živali in bil ustanovitelj akvarija v Berlinu.
1852 so na londonski ulici Fleet odprli prvo javno stranišče na svetu.
Nedelja, 3. februar
Danes goduje Blaž.
1116 je umrl madžarski kralj Koloman, ki je za časa svoje vladavine močno povečal svojo državo in jo notranje uredil in stabiliziral. 1601 je Avstrija na zahtevo Benetk usmrtila dva uskoška poveljnika ter nato nadaljevala obračunavanje z uskoki in njim privrženimi občani Senja.
1830	so podpisali Londonske protokole, s katerimi so priznali neodvisnost Grčije.
1859 se je rodil nemški letalski konstruktor, oče štuke, Hugo Junkers.
1872 se je rodil makedonski revolucionar Goce Delčev. Bil je ideolog in organizator makedonskega revolucionarnega gibanja na koncu 19. stoletja.
Ponedeljek, 4. februar
Danes goduje Andrej.
1194 so angleškega kralja Richarda Levjesrčnega v zameno za plačilo 150.000 takratnih mark izpustili iz ujetništva v trdnjavi Tribur. 1815 se je rodil Josip Juraj Strossmayer, hrvaški škof, prosvetlitelj in mecen.
1849 se je rodil francoski pesnik in pisatelj Jean Richepin.
1897	se je rodil nemški politik, kancler in gospodarstvenik Ludwig Erhard, oče nemškega gospodarskega čudeža.
1902 se je rodil ameriški pilot Charles Lindbergh, ki je prvi preletel Atlantik brez vmesnega postanka.
1917 je nemška vlada uradno razglasila podmorniško blokado Britanije.
18 Štajerski TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 29. januarja 2013
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Zima, zima bela
Kako bi bila vesela, če bi imeli tako lepo, belo okoli sebe v času božičnih in novoletnih praznikov. Zdaj pa nas je mnoge ta sneg kar oviral pri vsakdanjih opravilih. Pa vendar je lepo gledati tako skozi okno, na toplem, kako čisto je vse okoli nas. Prav je, da je januar še mrzel, zimski mesec, tako se bo narava spočila, predvsem pa zemlja napila vode.
Na prostem torej še ne moremo vrtnariti, bomo pa nadaljevali z načrtovanjem vrta. Če želite tudi na zelenjavnem vrtu pridelovati zdravo, brez uporabe sredstev za varstvo rastlin, je dobro, da načrtujete celoten vrt v tem smislu. Zelenjavni vrt ni samotna oaza, nemogoče je, da bi samo na njem živeli številni koristni organizmi od najmanjših, očem nevidnih, do tistih velikih deževnikov, žuželk, ptičkov ..., torej je pomembna celotna okolica. Potem boste resnično uspešni.
Kaj so osnovna pravila trajnega, ekološkega vrta
Rastline na vrtu ne smejo rasti v monokulturi. Torej naj vse rastline rastejo čim bolj pomešane med sabo, tudi sadno drevje. Če imamo skupino jablan, skupino hrušk ., se bolezni, škodljivci veliko hitreje širijo med rastlinami. Najbolj značilna monokultura na vrtu, poleg seveda sadovnjaka, je tudi živa meja. Živa meja je lahko tudi pisana, sestavljena iz različnih rastlin, pa ni zato nič manj lepa in urejena. Taka bo predstavljala domovanje številnim koristnim organizmom, strogo rezan liguster ali pa celo najbolj popularne ciprese pa naše vrtne pomagače odvrnejo od našega vrta.
Najprej se torej ozrimo v našo bližnjo ali daljno okolico, skratka v naravo v naši bližini. Kaj raste tam? So v gozdu samo bukve, jelše, hrasti ali morda smreke. Ne, gozd je mešanica različnih dreves, višjih in nižjih grmov in podrasti. Travniki so pisani, polni barv, ne pa monotonih zelenih barv. Trava v gozdu ne raste, saj tam nima osnovnih pogojev. Zakaj potem pričakujete lepo, krasno zelenico tudi pod
ili " i
Zeliščna spirala in skalnjak, pa še vodni motiv, vse na majhnem prostoru
Foto: Miša Pušenjak
sadnim drevjem? Ob potokih, ribnikih, v močvirjih rastejo druge rastline kakor na suhih rastiščih. Vedno pa rastejo skupaj različne rastline, zelo malo, samo izjemoma najdemo večje skupine enakih rastlin.
Na vrtu, ki je že zasajen, pa se ozrimo po rastlinah, ki na vrtu že rastejo. Razmislimo, s katerimi imamo veliko težav, ki jih redno odpravljamo z uporabo fito-farmacevtskih sredstev. Najprej razmislimo, ali lahko izboljšamo njihove rastne razmere. Smo jih morda posadili na mesta, ki jim ne odgovarjajo? Lahko kaj izboljšamo? Izboljševanje rastnih pogojev je prvi korak k odločitvi, da boš naš vrt prijazen do narave,
Zdravstveni nasveti
Urinska inkontinenca (1.)
Urinska inkontinenca ali nehoteno uhajanje urina je motnja, ki pesti pet do deset odstotkov populacije, od tega jih je kar dve tretjini starejših od 60 let. Malo je motenj, ki bi bile tako neprijetne, kot so težave z obvladovanjem mehurja. Ljudje, ki jih inkontinen-ca prizadene, po navadi neradi govorijo o tem in obiščejo zdravnika le, ko se stanje poslabša do nevzdržnega. Vendar pa je s poznavanjem problema, samodisciplino in uporabo pripomočkov kljub inkontinenci mogoče živeti aktivno in dostojanstveno.
1. Kaj je urinska inkontinenca
Po definiciji je inkontinenca nehoteno in nekontrolirano uhajanje urina, ki ima telesne in psihične posledice in je bolezensko stanje. Govorimo o treh vrstah težav z nadzorom nad sečnikom, to so: prekomerno aktiven sečni mehur, stresna inkontinenca urina in mešana inkontinenca.
Če za začetek pogledamo, kako normalno deluje sistem odvajanja urina: ledvice čistijo telesne tekočine, skoznje se izločajo odpadne snovi, ki skupaj z vodo tvorijo seč. Ta se preko sečevodov zbira v sečnem mehurju. Ko je mehur poln, živci v njem pošljejo signal v možgane, ki nas opozori, da je treba na stranišče. Ko se sami dejansko odločimo, da gremo na stranišče, možgani pošljejo sporočilo mišici sečnega mehurja. Zato se vrat mehurja razpre, stena mehurja se skrči in iztisne seč. Hkrati se sprostijo mišice zapiralke in omogočijo pretok seča. Če mišice ne delujejo pravilno, če sporočila med možgani in mišicami niso usklajena, se lahko pojavijo težave z
odvajanjem seča.
Prekomerno aktiven sečni mehur pomeni, da se velika mišica v sečnem mehurju (detruzor) nehoteno krči, kar povzroči občutek nenadnega hudega tiščanja na vodo, dostikrat tudi, kadar sečni mehur ni poln. To motnjo imenujemo tudi urgentna inkontinenca.
Stresna inkontinenca urina nastane, kadar podporne mišice, ki obdajajo sečnico, in/ali mišice medeničnega dna oslabijo. Ker pomagajo zadrževati seč v mehurju, že najmanjši pritisk v trebušni votlini povzroči uhajanje manjše količine seča. To pomeni, da pred tem oseba ni občutila tiščanja na vodo, že kašljanje, kihanje, smeh, telovadba ali telesni napor pa povzroči uhajanje urina. Pri mnogih ženskah se stresna inkontinenca pojavi po porodih (več zaporednih porodov) ali po menopavzi. Pri moških se pogosto pojavi po operaciji prostate.
To so združeni simptomi ur-gentne in stresne inkontinence. Ta oblika je pogostejša pri starejših ženskah, za zdravljenje je manj dostopna.
Kateri so najpogostejši vzroki, ki privedejo do urinske in-kontinence?
Naj poudarim, da to ni samo bolezen starostnikov, to je oseb starejših od 65 let. Težave imajo tudi mlajše ženske (moški zelo redko), zlasti zaradi oslabljenih mišic kot posledica več zaporednih porodov. Vzrok je lahko tudi težko fizično delo, lahko pa je vzrok tudi prekomerno povečana telesna teža. Težavam se ženske lahko izognejo ali jih vsaj preložijo v kasnejša leta, če redno izvajajo
Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
t. i. Keglove vaje za krepitev mišic medeničnega dna. Če pri preveliki telesni teži osebi uspe shujšati za nekaj kilogramov, se lahko stanje izboljša za kar 50 odstotkov. Inkontinenca pri mlajših je lahko tudi posledica bolezni mišičnega in/ali živčnega sistema (multipla skleroza) in presnovnih bolezni (sladkorna bolezen). Lahko je posledica poškodb sečnih organov ali hrbtenice in možganov, lahko je tudi posledica psihičnih bolezni. Pogosta je tudi pri ljudeh, ki jemljejo zdravila, katerih stranski učinki imajo vpliv na delovanje mehurja. To so antiholinergiki, antipsihotiki, nevroleptiki, diure-tiki, sedativi, hipnotiki in drugi. Zanimivo je dejstvo, da se lahko pojavi tud v dobi odraščanja kot strah pred samostojnostjo in neodvisnostjo, lahko je tudi posledica prevelikih stresnih obremenitev organizma. V starejših letih pa je vzrok inkontinence popuščanje višjih živčnih funkcij v povezavi s kondicijo mišic in v povezavi s psihičnimi spremembami.
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
poln življenja in brez kemičnih sredstev.
Nato preverimo v literaturi, ali lahko težave teh rastlin rešimo na ekološki način. Danes lahko že veliko težav rešimo z naravi prijaznejšimi pripravki. Kupimo jih v trgovinah ali jih naredimo sami, odvisno od časa, ki ga imamo na razpolago. Če tega ne moremo, potem naredimo načrt, kako bodo postopoma, v nekaj letih te bolj občutljive rastline zamenjale druge, odpornejše, take, ki bodo poleg okrasne vrednosti še pripomogle k temu, da bo na vrtu več koristnih organizmov.
Nato poglejmo, kaj na našem vrtu manjka, da bo postal popoln, naraven vrt, idealno bivališče za nas in za številne koristne živali.
Vrt pomeni sožitje med živimi in neživimi deli narave. Med nežive dejavnike sodijo seveda tla, voda, zrak in svetloba, med žive dejavnike pa na prvem mestu rastline, ki živijo skupaj z mikro in makro živim svetom v tleh, v vodi in v zraku, mi pa v to sožitje čim manj posegamo.
Kljub temu pa moramo vedeti, da je vrt nikoli končana umetnina, ki nam bo leta in leta nudil zadovoljstvo v ustvarjanju, pomiritev po stresnem delu v službi in zdravje, ko si bomo pridelali zdravo hrano.
Kaj sodi torej na takšen vrt
Lahko je napisati sestavine takega vrta, saj je jasno, da samo posnemamo naravo. Težje pa to izvedemo, če imamo na razpolago samo majhen košček zemlje. Pa vendarle lahko iz tega izberemo nekaj sestavin in po svojih močeh iz njih naredimo prijetno okolje.
Prvo pravilo je, da je vrt čim bolj pisan, raznolik, da je v njem čim več različnih rastlin, ki nudijo senco, hrano, pijačo, zavetišče, prijetne vonjave tako nam kakor vsem prebivalcem narave.
Kaj torej moramo zagotoviti na našem vrtu?
Najmanj, kar poskušamo zagotoviti, je vsaj eno srednje visoko do visoko drevo, ki naj bo listavec, po možnosti cvetoč in s plodovi. Tudi v mini oblikah
Foto: Miša Pušenjak
Živa meja je lahko zelo zanimiva in razgibana, saj ne poznamo samo cipres
jih najdemo v naših drevesnicah. Ob nakupu bi bila pozorna tudi na to, od kod te rastline prihajajo. Žal veliko izbire v Sloveniji več nimamo, saj so mnogi pohlepneži uničili tudi to panogo slovenskega kmetijstva. Če pa se da, poiščemo v Sloveniji vzgojene rastline, nekaj drevesnic še obstaja. Vredno se je odpeljati nekaj dlje po pri nas vzgojene rastline.
Tudi košček žive meje ali skupina prosto rastočih grmičkov, večjih ali manjših, kar je odvisno od prostora, ki ga imamo na razpolago, spada na vrt. Teh grmičkov seveda ne strižemo, razen kadar je potrebno vzdrževanje, čim več različnih vrst naj bo, takih, ki bodo zagotavljali barve, cvetje in plodove skozi celo leto.
Gredice in robovi, polni pisanega cvetja, enoletnic, trajnic, v kombinaciji z zelišči so seveda sestavni del zelenjavnega vrta.
Zelenica naj ne bo monotono zelena, dopustimo tudi kakšni cvetlici, da nam jo polepša, regrat ni plevel, je zelo zdrava hrana za nas, cvetje pa lahko porabimo celo za krepčilne napitke za rastline.
Nekje moramo najti mesto, kjer bodo rasle koprive, ki so na ekološkem vrtu nepogrešljive, najboljše mesto je nekje ob kompostnem kupu.
Brez kompostnega kupa ni ekološkega vrta, saj je osnovno pravilo zaključen življenjski krog na vrtu -vse, kar je organskega, naj se v ustrezni obliki spet vrne v naravo, to pa je kompostiranje. Za kompostni kup izberemo senčen kotiček.
Naj ne manjka tudi skladovnica hlodov, vej in vejic, manjša ali večja, ki bo služila za zavetje mnogim žuželkam in tudi večjim živalim, kot so ježki, podlasice, žabe, kače in številne druge, ki jih potrebujemo na našem vrtu.
Vse to lahko zagotovimo tudi na manjšem vrtu. Če pa je dovolj prostora, potem sta seveda nepogrešljiv del naravnega vrta še: skalnjak za številne kuščarje, morda celo kakšno podlasico. Skalnjak lahko zamenja tudi zeliščna spirala, kjer bomo pridelali zelišča zase in za pomoč našim rastlinam; ter ribnik z močvirnim robom, saj je voda nujno potrebna za življenje. Na manjšem vrtu ga lahko zamenja lepa ptičja kopel.
Številne živali in tudi mi se bomo na našem vrtu bolje počutili, če bo razgiban, poln različnih, skritih kotičkov, vzpetin in vdolbin. Seveda je slednje težko zagotoviti. Vendar nekaj lahko naredimo. Vedno, kadar kopljemo jamo za novo drevo, ribnik ali podobno, oblikujemo iz preostale, odvečne zemlje valovito pokrajino. To bo avtomatsko povečalo pestrost rastlin na vašem vrtu, saj se bodo ustvarjali manjši, različni klimatski kotički, naselile se bodo različne rastline. Pajki, stenice, stonoge, strigle, martinčki in drugi kuščarji, žabe, kačji pastirji in različni hroščki bodo hitro naselili skrite in razgibane kotičke, nastale v tako razgibanem okolju. Naštela sem samo nekaj koristnih naravnih prebivalcev, brez katerih ni ekološkega vrta.
Miša Pušenjak
Tudi na majhnem vrtu lahko upoštevamo večino za ekološki vrt zaželenih elementov.
Foto: Miša Pušenjak
torek • 22. januarja 2013
Odraslim prepovedano
Štajerski TEDNIK 19
S svetovne
glasbene
scene
Popularna britanska glasbena zvezda Adele bo zapela svojo uspešnico Skyfall na letos že 85. podelitvi nagrad ameriške Akademije filmskih umetnosti in znanosti. To bo njen prvi TV-nastop v živo po lanskoletnem nastopu na podelitvi grammyjev. Film Skyfall je bil pred kratkim nagrajen z zlatim globusom, skladba Skyfall pa je po skladbi For Your Eyes Only, ki jo je leta 1981 zapela Sheena Easton prva, ki si je prislužila nominacijo za najpomembnejšo filmsko nagrado oskar. Letošnja podelitev, ki bo potekala 24. februarja, bo v znamenju praznovanja 50. obletnice tajnega agenta Jamesa Bonda. Mnogi pričakujejo, da se bo na svečani podelitvi zbralo vseh šest igralcev, ki so doslej nastopili v vlogi tajnega agenta 007: Sean Connery, George Lazenby, Roger Moore, Timothy Dalton, Pierce Bro-snan in Daniel Craig.
The Beatles
http://3.bp.blogspot.com
®®®
Letos mineva natanko 50 let od izida debitantskega albuma Please Me legendarne britanske zasedbe The Beatles. Ob tej priložnosti so se zbrali nekateri znani britanski glasbeniki, kot so Mick Hucknall (Simply Red), valižanska zasedba The Stereophonies in še nekateri drugi, ki se bodo tako, kot so pred pol stoletja to storili John Lennon, Paul McCartney, George Harrison in Ringo Starr, za 12 ur zaprli v studio Abbey Road in v istem vrstnem redu, na isti način posneli celoten album. Posneli pa bodo tudi dokumentarec z naslovom 12
Hours to Please Me.
®®®
Ameriški glasbenik Prince bo na letošnji podelitvi Billbo-
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	THRIFT SHOP - MACKLEMORE & RYAN LEWIS feat. WANZ
2.	LOCKED OUT OF HEAVEN - BRUNO MARS
3.	HO HEY - THE LUMINEERS
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	SCREAM & SHOUT - WILL I AM FT BRITNEY SPEARS
2.	MY LIFE - 50 CENT / EMINEM / ADAM LEVINE
3.	SUIT & TIE - JUSTIN TIMBERLAKE FT JAY Z
NEMČIJA
1.	SCREAM & SHOUT - WILL I AM FT BRITNEY SPEARS
2.	HALL OF FAME - THE SCRIPT FEAT. WILL I AM
3.	GANGNAM STYLE - PSY
ardovih glasbenih nagrad prejel prestižno priznanje Billboard Icon Award. Prince je v svoji že 35 let dolgi karieri nedvomno dokazal, da gre za izjemnega vsestranskega umetnika. V tem obdobju je posnel številne velike uspešnice, po celem svetu je prodal več kot 100 milijonov albumov. Prav tako pa je osvojil vse pomembne nagrade v glasbeni industriji, med njimi je kar sedem nagrad grammy, zlati globus in oskar. Njegov zadnji album 20Ten je bil objavljen pred tremi leti. Lani je to veliko priznanje prejel Stevie Wonder. Svečana podelitev bo 19. maja v MGM Grand Garden Areni v Las Vegasu. ®®®
Po pisanju britanskega ta-bloida The Sun namerava kontroverzna ameriška pevka Lady Gaga kupiti Neverland, posestvo pokojnega ameriškega pevca Michaela Jacksona. Lady Gaga naj bi tako želela obnoviti omenjeno posestvo in ga ponovno spremeniti v prvotno stanje. V ta namen naj bi se celo spoprijateljila z Jackso-novo sestro La Toyo. Tudi sicer je Lady Gaga znana kot velika oboževalka pokojnega kralja pop glasbe, med drugim je bilo tudi planirano, da naj bi nastopila na njegovih koncertih v
Londonu leta 2009.
®@®
8. aprila bo izšel novi studijski album znane britanske sku-
pine Orchestral Manoeuvres in the Dark na kratko OMD.
Prvi najavni singel novega albuma bo skladba z naslovom Metroland, ki naj bi izšla konec marca. Kmalu po izidu prvega singla pa se bodo fantje odpravili na veliko promocijsko turnejo po Evropi. Novi album, ki še nima imena, bo že 12. studijski izdelek te nekoč zelo popularne zasedbe in bo naslednik njihovega zadnjega albuma History Of Modern, ki
so ga izdali leta 2010. ®®®
Še ta teden naj bi izšel novi album svetovno znanega italijanskega tenorista Andrea Bo-cellija. To bo že 14. studijski izdelek tega popularnega pevca, ki je tudi tokrat k sodelovanju povabil nekatera znana imena s svetovne glasbene scene. Na albumu, ki v glavnem prinaša ljubezensko tematiko, bomo tako lahko slišali tudi Jennifer Lopez v skladbi Quizás Quizás Quizás in Nelly Furtado v skladbi Corcovado. Pevec pa se je lotil tudi zanimivega vir-tualnega glasbenega projekta, kjer je skupaj s pokojno Edith Piaf posnel klasiko La Vie en rose. Bocelli na albumu poje v šestih jezikih, in sicer italijanskem, španskem, angleškem, francoskem, portugalskem in napolitanskem. Zadnji album Opera je Andrea Bocelli izdal
novembra lani.
®@®
Mladi kanadski zvezdnik Justin Bieber je postal najpopularnejši glasbenik na družabnem omrežju Twitter. Do pred kratkim je bila s 33.315.459 sledilci absolutna kraljica Twit-terja Lady Gaga. Že vse od leta 2010 se nobenemu glasbeniku ni uspelo približati tej pevki, vse skupaj pa je pred nekaj dnevi spremenil Justin Bieber, ki je s 33.315.521 sledilci postal prvo ime na Twitterju. Na tretjem mestu je z več kot 31 milijoni sledilcev Katy Perry.
Janko Bezjak
To je to
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.0.0., Raičeva 6 2250 Ptuj
Moderna demokracija (1. del)
Pisal sem že o protestih, pa še bom. Verjetno še kar nekajkrat. Predvsem zato, ker v trenutnem stanju vidim eno veliko mešanico vsega. Odpora, jeze, idej, alternativ, veliko mnenj in podobnih reči, ne vidim pa še nobene krovne ideje. Misli, ki bi vse skupaj gnala.
Jasno, prerano je še. Da se le-ta izkristalizira, je potreben čas ter veliko izrečenih besed in premletih idej. Veliko se govori predvsem o tako imenovani neposredni demokraciji, globalizaciji in kapitalizmu. Lepo, ampak bojim se, da je za večino to spet samo modna muha. Parola, ki posamezniku prilepi nek družbeni status, če jo vpije v en rog s stotimi drugimi. "Proti globalizaciji", "Proti kapitalizmu" pa "Neposredna demokracija" vpijejo, a skoraj noben ne ve, kaj to sploh pomeni. Zveni pa precej razsvetljeno, mar ne?
Pod prvo točko se je treba vprašati, kaj demokracija sploh je, šele potem, kaj je to neposredna demokracija. Vladavina ljudstva, čudovito. Iz tega sledi, da bi se v neposredni demokraciji neposredno odločalo. Da bi vsi o vsem glasovali. Sliši se sicer zelo modro, a ideja na žalost ne vzdrži treznega premisleka. Zavedati se namreč moramo, da je že demokracija kot taka v širši družbi nemogoča in kvečjemu ideal. Lahko se ji sicer približamo, ampak absolutna demokracija v stabilni družbi ne more obstajati. To namreč pomeni popolna anarhija. Moje mnenje namreč je, da moramo demokracijo razumeti bolj kot neke vrste kompromis med prebivalci, seveda na določenih področjih in o določenih vprašanjih.
Vsaka vladavina, takšna ali drugačna, je namreč do neke mere diktatura, to je jasno. Tudi demokracija drugih je za nekoga režim. Kajti vsi seveda nimamo enakega mnenja o vsem. In tukaj se zatakne; pri mnenjih. To je eden izmed problemov demokracije, dejstvo, da vlada konsenz med mnenji. Glede družbenih vprašanj, kot so pravice prebivalcev in podobne reči, je jasno, da morajo vladati mnenja. Takšna vprašanja so namreč popolnoma fiktivne narave. Vsa vprašanja pa niso takšna in zadevajo objektivno realnost, ki pa je, sprejmite ali ne, samo ena. Kaj kdo o čem meni ali v kaj kdo verjame, ne spremeni dejstev. Ker tudi vsi nismo strokovnjaki na vseh področjih, vidim neposredno demokracijo kot takšno precej neuporabno. Čudovito bi lahko delovala samo ob predpostavki, da smo vsi enako inteligentni ter enako izobraženi na vseh področjih.
Zato jo kot morebiten sistem absolutno zavračam, ne glede na to, kako lepo se parole kot "politično aktivni državljani" sliši. Bom pa še enkrat zapisal, da me ne bo kdo narobe razumel. O nekaterih rečeh bi se moralo odločati preko neposredne demokracije, o vsem drugem pa naj odloča edina stvar, ki je človeku superiorna. To je dokaz; znanstveni dokaz. Eden in edini pojem, ki ima v tem vesolju veljavo in je intelektualno mogočnejši od človeka. Marsikdaj je namreč popolnoma brezpredmetno razpravljati, kaj si kdo o čem misli. Vprašati je treba samo, kakšni dokazi to podpirajo. In to je to, kar nam lahko vlada. Tehnokracija. Nezmotljivi in eksaktni dokazi. Seveda, ponovno moram poudariti, ne o vseh vprašanjih in o absolutno vsem. Torej, ker živimo v družbi, je absolutno jasno, da moramo živeti v nekem sistemu. Ker smo razčistili, da je vsak sistem v določenih pogledih diktatura, bi morda bilo modro, da kot ureditev sprejmemo "diktaturo" dokazov. Edino, kar je mogočnejše od nas ter oprano ideologij in agend.
Matic Hriberšek
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
1.	HO HEY - THE LUMINEERS
2.	DIAMONDS - RIHANNA
3.	IMPOSSIBLE - JAMES ARTHUR
4.	GIRL ON FIRE - ALICIA KEYS
5.	SCREAM & SHOUT - WILL I AM FT BRITNEY SPEARS
6.	TRY - PINK
7.	RECEIVE - ALANIS MORISSETTE
8.	LOCKED OUT OF HEAVEN - BRUNO I
9.	DIFFERENT - ROBBIE WILLIAMS
10.	BENEATH YOUR BEAUTIFUL - LAE EMELI SANDE
11.	WHERE ARE WE NOW - DAVID B<
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak
ARS
NTH FT.
20 Štajerski TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 29. januarja 2013
Kaj bomo danes jedli
TOREK
kisla juha, skutino pecivo*
SREDA
dušeno kislo zelje s krvavicami, sadje
ČETRTEK
ričet s prekajenim mesom, kompot
PETEK
juha, testenine z jajci**, radič v solati, orehova rulada
SOBOTA
pečene perutničke, krompirček, srbska solata
NEDELJA
cvetačna juha, mrežna pečenka, pečen krompir, solata, snežni vložki
PONEDELJEK
testenine (peresniki) s paradižnikovo omako in parmezanom, rdeča pesa v solati
*Skutino pecivo
Sestavine: 50 dag skute (nepasirane), 2 jajci, 2 lončka jogurta, 7 jedilnih žlic olja, 7 jedilnih žlic sladkorja, 7 jedilnih žlic moke, 1 pecilni prašek; polivka: 1 lonček kisle smetane, 1 jajce.
Osnovno zmes premešamo z ročnim mešalnikom in jo prelijemo v pomaščen in nekoliko pomokan pekač (ca. 26 cm). Pečemo pri 200 stopinjah približno 10 minut. Med tem gladko zmešamo jajce in kislo smetano in jo po 10 minutah zlijemo po pecivu. Pečemo še 35 minut pri 190 stopinjah. Pustimo, da se sladica ohladi, jo razrežemo, potresemo s sladkorjem v prahu in ponudimo. (Pri nas pojemo še vročo!)
**Testenine z jajci
Sestavine: 1/2 kg testenin, čebula, 2 jajci, 20 dag na-ribanega sira, kisla smetana, sol (ali vegeta) po okusu.
Testenine skuhamo in odcedimo. Zmešamo jajci (lahko tudi kakšno več), dodamo prepraženo čebulo, kislo smetano in 3/4 naribanega sira. Primešamo odcejene testenine in nadevamo v pekač. Po vrhu potresemo s preostalo četrtino
sira. Zapečemo v pečici. Zraven ponudimo solato, radič ...
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Smeh ni greh
VARNOST
V banko je vstopila starejša ženička in na hranilno knjižico želela položiti tisoč evrov. Še prej pa se je pri blagajniku pozanimala, kako varni so njeni prihranki.
»Brez skrbi bodite!« jo je pomiril blagajnik.
»Kaj pa če banka propade?« »Potem bo za vaš prihranek odgovorna Banka Slovenije.« »Kaj pa če propade še Banka Slovenije?«
»Potem bo vlada odstopila, toda morate priznati, da je to vredno vaših tisoč evrov.«
USPEH
Ko je profesorica vstopila v razred, je na tabli zagledala narisano golo podobo moškega, poleg pa je bilo pripisano: »Tako sem grajen!«
»Tisti, ki je to narisal na tablo, naj se po pouku glasi pri meni v zbornici!« je dejala profesorica. Ko je naslednji dan vstopila v razred je zagledala napis na tabli: »Z dobro reklamo lahko dosežeš, kar hočeš!«
NIHČE
»Kdo je v vašem razredu najpametnejši?« je mama vprašala hčerko Lidijo. »Nihče.« »Kako, nihče?«
»Učitelj vedno pravi, da je v razredu eden bolj neumen od drugega.«
NEMOGOČE
Moški stoji do kolen v vodi v bazenu in zavpije: »To ni mogoče! To ni mogoče!« Čez nekaj minut ponovno: »To ni mogoče!«
Približa se kopališki mojster in vpraša, kaj ni mogoče. »Moja žena se je včeraj naučila plavati, sedaj pa že pol ure plava pod vodo!«
ZASTRUPITEV
»Tone, ali si že slišal, da so staro Majdo odpeljali iz službe direktno na urgenco zaradi zastrupitve?«
»Zaradi zastrupitve? Potem se je pa verjetno ugriznila v svoj jezik!«
DŽAMIJE
Haso je rekel Muji: »Poglej, kaj so nam storili Hrvatje! Vse džamije so nam porušili!«
»Bova odšla pa še midva v Zagreb in porušila tamkajšnjo džamijo!««je rekel Mujo.
UGANKARSKI SLOVARČEK: AINU = japonska pasma lovskih psov, BUT = slovenska pesnica (Anka), KOCNA = hlevska veriga za privezovanje goveda, MRKELCA = ljudski izraz za korenje, OPALE = naselje pri Žireh, PROSEN = slovenska plavalka (Pia, 1983-), PROST = francoski avtomobilski dirkač (Alain, 1955-), SALEM = glavno mesto Oregona, TALK = drobno zmlet lojevec, smukec.
■euoo>i 'jbabu 'epoue 'auaiv 'lueiue
'n§0"| 6N 'He|Od uojo 'eoe>i eAep 'iuu 'e|nu 'osji 'niue '^nj 'e§o|A 'SAeu>i 'ih 'yeu 'eoas 'pes 'qa 'eoia^Jiu 'jod '}ng 'is|qopeu 'luje^geiu '^uaiaiA 'iua|es 'e|eqo 'jjdoi 'isoj^ :ouabjopoa '3>1NVZId>1 31 A3HS3d
Foto: ASV
Foto: ASV
torek m 29. januarja 2013
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBlUK 21
Govori se ...
... da so imeli prav tisti, ki so trdili, da se smučarskega praznika na Pohorju ne bo udeležil nobeden od tistih, ki so zadnje čase v zobeh nezadovoljne množice. Noja, tisti, kije gotof, si itak ne upa in ne more nikamor. Sicer pa jih ni nihče
... da so na omenjenem smučarskem prazniku nekateri pogrešali poetovionske kurente, saj se med več stotimi ni našel niti eden, ki bi zaplesal ob zmagi pogumne Črnjanke.
... da smo v najstarejšem mestu bolj papeški od papeža. Doma kurenti ne smejo skočiti pred svečnico, napredpustnem dogajanju na Viru (in še kje) pa to lahko brez skrbi počnejo.
. da je baje šolski minister nekatere sporne predloge, kijih je želel izvesti v najstarejšem mestu, umaknil samo zato, ker ima za tasta znanega Poetovi-ončana.
... da se pri našem kurento-vanju vendarle nekaj premika: po več kot pol stoletja od
začetka prireditve smo končno dobili prvi kurentovanjski spominek. Postajamo nestrpni, saj nas zanima, kakšnega bomo dobili ob stoletnici.
... da pravih (beri: bogatih in pametnih) kupcev za grad Borl ni, saj je prva dražba propadla, zelo gotovo pa bodo tudi naslednje. Prihodnje leto, ko se bo (nova) vlada lotila zbiranja (najboljšega)ponudnika, se bo grajska razvalina itak lahko kupila za drobiž. ... da se zelo lahko zgodi, da
bo letošnjemu princu poetovi-onskega karnevala mandat podaljšan še za dve ali več let. Sploh, če bo priredil takšno požrtijo, kot jo je minulo nedeljo, saj se je jasno pokazalo, da ni lačna le navadna raja, ampak že tudi gospoda.
Vidi se ...
... da bi bilo ob novem načinu zbiranja odpadkov v mnogih primerih enostavneje zamenjati napis na zabojnikih kot njegovo vsebino.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna m Bralci fotografirajo
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 4.2. pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Telefonska številka:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v tajništvu Radio-Tednika. Nagrado podarja Založba Oka. Nagrado prejme Anže Šuen, Ivanjkovci.
Foto: Irena Cestnik
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik. si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokratna zima je poskrbela za zares zelo originalno fotografijo, ki nam jo je poslala Irena Cestnik iz Dražencev. Tam so namreč ob očetovem 70. rojstnem dnevu postavili BAR 70 in ga ustrezno »okrasili«. Vse najboljše!
Iskrice
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
			6		2		1	
5	s	1						
		4		s				
	8	5				4	e	
			8					
		s	5		1		8	
7			4					e
				e				
6			s			8		
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VVV	©©©	€€	O
Bk	VV	©	€€€	OO
Dvojčka	VVV	©©©	€	OO
Rai	VV	©©	€€€	O
Le.v	VVV	©	€€	OOO
Devica	V	©©©	€€€	O
Tehtnica	VV	©©	€	OOO
Škorpijon	VVV	©	€€	OOO
Strelec	VVV	©©	€€€	O
Kozorog	V	©	€€€	OO
Vodnar	VV	©©	€	OOO
Rbi	VV	©©©	€€€	OO
(Vir: www.pregovor.com)
»Sužnji zakona smo zato, da smo lahko svobodni.« Cicero
»Svoboda je edina stvar, ki jo imate samo, če jo dajete tudi drugim.« William Allen White
»Narod, ki zatira druge narode, sam ne more biti svoboden.« Karl Marx
»Nihče ni svoboden, kdor ni samega sebe gospodar.« Claudius
»Po treh stvareh v življenju najbolj hrepenimo:po sreči, svobodi in duševnem miru. Pridobimo jih tako, da jih podarimo nekomu drugemu.« Neznan avtor
»Svobodni smo v vsem, le v svobodi ne.« Jean-Paul Sartre
Rebus • Rebus • Rebus
Rešitev rebusa iz prejšnje številke: GUTAPERČA
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 28. do 4. februarja 2013. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Avtor: Edi Klasinc
22 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam, poslovna sporočila
torek • 22. januarja 2013
Ormož • Kmetijska zadruga zastavila sredstva za P&F
Pridelovalci grozdja zaenkrat poplačani
Na Kmetijski zadrugi Ormož so se odločili pridelovalcem plačati grozdje letnika 2011, kljub temu da sami plačila od P&F Jeruzalem Ormož v začetku preteklega tedna še niso prejeli. Da so lahko to naredili, so morali najeti kredit, saj viškov nimajo. Lansko poslovno leto bodo namreč zaključili malce pod ničlo, je povedal direktor Franc Kociper.
Foto: Viki Ivanuša
Franc Kociper pravi, da je tudi v kmetijski branži trenutno težko, saj banke ne podpirajo dejavnosti s kreditiranjem.
Čeprav so se pridelovalci grozdja redno oglašali na zadrugi in spraševali, kdaj bo plačilo, so bili zelo strpni, videlo pa se je, da so zaskrbljeni in v stiski, saj imajo za plačati položnice, kredite in druge tekoče obveznosti, je povedal Franc Kociper in dodal, da ima zadruga s podjetjem P&F Jeruzalem Ormož dolgoročno, 15-letno pogodbo, v kateri piše, da se grozdje plačuje v treh obrokih - decembra, marca in junija. „Kmetijska zadruga je pred leti prodala klet z namenom, da se dolgoročno zagotavlja razvoj na tem področju in rednost pri plačilih. Stvari so tri leta funkcionirale v redu, v letu 2012 pa se je prvič zgodilo, da je prišlo do zamika. Zato je morda še toliko bolj boleče," pravi direktor KZ Ormož.
Zadruga od svojih 400 vinogradnikov letno odkupi med 2 in 2,5 tisoč ton grozdja, ki je vredno 1,5 milijona evrov. „Klet je novembra nakazala 60 % zadnjega obroka za grozdje, obljubljeno je bilo, da bo do konca leta plačano vse, vendar se to ni zgodilo. Ker smo konec novembra morali plačati DDV v
Pred tokratno sejo so se na dogodke pisno odzvali člani obrtniško-podjetniškega strateškega sveta (OPSS), ki so ocenili, da je ta pripravljen tako, da omogoča lokalnemu okolju pridobivati večja nepovratna sredstva, ob tem pa verjamejo v naložbe in zamisli, ki jih je možno letos uresničiti. OPSS sestavljajo direktorji nekaterih uspešnih ljutomerskih podjetij. »Predlog proračuna prav tako zagotavlja nadaljevanje uresničevanja ukrepov za ustvarjanje novih gospodarskih priložnosti, kot je na primer projekt ureditve Puhove poslovne cone,« so med drugim povedali. Člani OPSS so zaskrbljeni z dosedanjim potekom pogovora o proračunu v sklopu občinskega sveta. »Iz razmišljanj in dopolnil večine svetnikov izhaja, da so bolj kot realno izvedljivi pomembni tisti projekti, ki se najlepše slišijo, vendar jih v naslednjih letih
višini dobrih 120.000 evrov in smo potrebovali sredstva, smo najeli kredit tudi za tisti manjkajoči del, da smo pridelovalcem v januarju pokrili grozdje," smo izvedeli od direktorja. Ker se medtem čas ni ustavil, zadruga in P&F že mesec in pol zamujata tudi s prvim obrokom plačila za grozdje letnika 2012. Gre za okoli pol milijona evrov, ki jih nimajo od kod vzeti. Banke trenutno ne podpirajo gospodarstva in to je tudi eden od razlogov, da se vse skupaj zastalo.
Nekateri vinogradniki se zato sprašujejo, ali naj sploh pridelujejo grozdje. Veliko kritik pridelovalcev je tudi na pozitivno sliko, ki jo ustvarja podjetje o sebi v medijih, po drugi strani pa ne plačajo vhodne surovine. Seveda pa se zavedajo, da je vinarstvo v Sloveniji v veliki krizi in da so težave pri drugih kleteh vsaj tako velike kot v Ormožu ali večje.
Predstavniki obeh podjetij se redno srečujejo, znotraj zadruge pa se v enem delu članstva pojavljajo tudi težnje, da je treba do podjetja P&F Jeruzalem Ormož na-
ni mogoče realizirati, še manj pa plačati. Ne želimo izrekati pavšalne kritike, vendar ne moremo mimo vtisa, da nekateri svetniki pogosto nastopajo s polnimi usti skrbnosti za gospodarski zagon, hkrati pa delujejo z ignoranco do razmišljanj obrtnikov, podjetnikov in gospodarstvenikov, ki se za ta zagon zavzemamo in se z njim soočamo v vsakdanji praksi,« so se kritično do nekaterih svetnikov, ki doslej niso dvignili rok za proračun, izrekli v OPSS. Zapisali so še, da je večina občinskih svetnikov lani zavrnila odlok o oskrbi s toplotno energijo na območju ljutomerske občine ter s tem ustavila »pobudo za veliko energetsko naložbo v naše okolje in ustvarjanje številnih delovnih mest v več različnih panogah. Prepričani smo, da je treba prepoznati resnost časa in delovati tvorno ter poskušati nadgrajevati in ne po nepotrebnem rušiti
stopiti bolj ostro. Franc Kociper je za mirnejšo taktiko, saj z blokiranjem podjetja ne bodo dosegli namena: „Glede na akontacijski cenik bi letos morali ceno grozdja zaradi kakovosti znižati, s pogajanji pa je zadruga dosegla, da se cena ni spremenila. S tem se je dvignila tudi povprečna cena za skoraj 1,5 centa in je višja od dogovorjene v pogodbi. To so na nek način
priložnosti ter s tem ogrožati delovna mesta v lokalnem gospodarstvu,« še piše v sporočilu za javnost, ob tem pa člani OPSS pozivajo občinske svetnike, da upoštevajo pri svojem delu tudi razmišljanje
zamudne obresti, ki bodo plačane v obliki nespremenjene cene grozdja."
Zadruga pripravlja sanacijski načrt
Ob tem je Kociper povedal, da tudi zadrugi ne gre povsem dobro. Zadnji dve leti je zadruga poslovala pozitivno, lansko leto pa bodo zaključili malo v rdečih številkah. Z
sprejet - v tretje. Opozi-
gospodarstvenikov in se pri odločanju o proračunu zavedajo odgovornosti, ki jo prevzemajo nase.
Ali je pismo OPSS vplivalo na svetnike pri odločanju o nadaljnji usodi proračuna, ni
decembrom so začeli pripravljati neke vrste sanacijski program. „Naredili smo analizo od leta 2008 do 2012 in ugotovili, da vsako leto malo zmanjka, da bi se zadruga lahko normalno razvijala. Če bo šlo tako naprej, bi lahko prišla zadruga kmalu v težave. Bremenijo nas stari dolgovi, saj od leta 2008 nismo najeli nobenega kredita. Zadruga potrebuje dejavnosti s katero bi služila v mrtvih mesecih." Močno je upadel tudi promet v trgovinah, saj po besedah Franca Kocipra, ljudje preprosto nimajo denarja in kupujejo le najnujnejše. Njihove trgovine so na tam, kjer jih je Mercator opustil. Imajo 5 živilskih in 6 trgovin s kmetijskim materialom. Zadruga ima skupno 42 zaposlenih. „Pridelovalci lahko pri nas stvari odplačajo s pridelkom. Vendar pogosto nimajo pravega občutka pripadnosti zadrugi, ki je bila ustanovljena za njih in kupujejo stvari drugod, ne da bi si preračunali, da je s stroški prevoza cena enaka. Ko pa robe nikjer drugje ne dobijo in ne morejo plačati, pa pridejo k nam. Rešitev bi bila dejavnost, ki bi
znano, toda z večino dvignjenih rok je ta v tretjem poskusu bil sprejet. A tudi tokrat ni šlo brez zapletov. Štirje opozicijski svetniki Jože Kle-menčič (Desus), Robert Šte-fanec (SLS), Aleksander Kavčič (LDS) in Damjan Bogdan (SD) so namreč pravočasno vložili amandma na proračun, s katerim bi prerazporedili okoli 180 tisoč evrov. Tako so želeli zmanjšati stroške sejnin, plače zaposlenim v občinski upravi ter v medobčinskem inšpektoratu in redarstvu, manj denarja bi namenili za objavo občinskih predpisov v uradnem glasilu občine Ljutomer ter v ostalih medijih, zmanjšali bi materialne stroške občinske uprave ter stroške reprezentance, županji bi odvzeli 4000 evrov za njena pokroviteljstva, prav tako bi odvzeli del sredstev za delovanje doma kulture, manj denarja pa bi namenili tudi za investicijsko vzdrževanje občinske zgradbe. Njihov predlog je bil, da bi privarčevano na posameznih postavkah porabili za nakup knjig za ljutomersko knjižnico, za sofinanciranje Grossmannovega projekta digitalnega filma, za delovanje pihalnih orkestrov, komornih zborov in oktetov,
dala večjo dodano vrednost."
Leta 2011 so tako postavili sušilnico, vendar je podjetje Bayer, za katero so sušili tagetes, sporočilo, da letos tega ne potrebuje. Zato so poskusno sušili paradižnik, zelenjavo in jabolka. V trgovini na Marofu so uvedli oddelek z domačo zelenjavo ter mesnimi in mlečnimi izdelki okoliških kmetij. Oblikovali so tudi vložnine pod svojo blagovno znamko iz zelenjave, ki jo odkupijo. Feferone, papriko in solato prodajajo tudi v sosednjih zadrugah. Še vedno pa so tudi zainteresirani za nakup nekdanjega obrata Droge v Središču ob Dravi, ki je v stečaju. Žal je kupnina previsoka in bo potrebno počakati, da postane dosegljiva.
Ormoška zadruga odkupuje vse, od poljščin, zelenjave, grozdja, do živine in mleka. Odkup živine je v drugi polovici leta zaradi težav v podjetju Košaki nekoliko upadel, zato zadruga načrtuje, da bi letos začela vhlevljati svojo živino. Zmanjšuje se tudi količina mleka, ki je še vedno odkupijo okoli 7 milijonov litrov letno za Pomurske mlekarne.
Viki Ivanuša
za sofinanciranje programov športnih in mladinskih društev, za dejavnost občinske gasilske zveze, za ureditev ljutomerskega pokopališča, za najemnino zdravstvenega doma v Mali Nedelji, za delovanje in strokovno izobraževanje kmetijskih društev ter za sofinanciranje programov občinskih odborov rdečega križa. Ob tem bi v proračunu dodali nove postavke za ureditev mostu v parku generala Maistra, ureditev pokopališča v Ljutomeru, promocijske aktivnosti občine ter za domačo filmsko produkcijo. Vendar njihov amandma ni bil v skladu s poslovnikom občinskega sveta, zato ga županja ni dala na glasovanje. Zahtevani odmor opozicijskih svetnikov je po daljšem posvetovanju za zaprtimi vrati prinesel nepričakovano odločitev - proračun brez vloženega amandmaja je bil potrjen soglasno, z dvema vzdrževanima glasovoma. Vodstvu občine je s tem prižgana zelena luč pri izvajanju številnih načrtovanih projektih. Plan naložb zajema kar 12 milijonov evrov, prednostna pa bo gradnja omrežja v sklopu pomurskega vodovoda.
NŠ
Ljutomer • S seje občinskega sveta
Proračun v tretje sprejet
Na minuli seji občinskega sveta občine Ljutomer je bil proračun vendarle cija ga je dvakrat zavrnila, ker niso bili upoštevani tudi njihovi predlogi.
torek • 29. januarja 2013
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
Prireditvenik
Torek, 29. januar
17:00 Oplotnica, knjižnica: pravljična ura za otroke od 5. leta starosti dalje
17:00 Ormož, galerija Grajske pristave: odprtje razstave slik prleškega akademskega slikarja Vladimirja Potočnika st.
18:00 Ormož, viteška dvorana gradu: literarno glasbeni dogodek, Ne bodi kot drugi, knjižnice F. K. Meška Ormož
19:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Jožef in Marija Petra Turrinia, za abonma Tespis in Orfej ter za izven
Sreda, 30. januar
18:GG
18:GG
Ptuj, prostori Zgodovinskega društva (bivša vojašnica): pogovor z dr. Milkom Mikolo, avtorjem knjige Rdeče nasilje: represija v Sloveniji po letu 1945
Ptuj, Zgodovinski arhiv na Ptuju, Vičava 5: pogovor z dr. Milkom Mikolo, avtorjem knjige Rdeče nasilje: represija v Sloveniji po letu 1945
Četrtek, 31. januar
11:3G
15:GG 16:3G 18:GG
18:GG
18:GG
Ptuj, Mestna hiša: novinarska konferenca ZRS Bistra, predstavitev sodelovanja z znanstveno-raziskovalnimi institucijami, programske usmeritve Makole, knjižnica: ure pravljic Slovenska Bistrica, Pionirska knjižnica: ure pravljic Ptuj, Miheličeva galerija: odprtje razstave akademskega slikarja Stojana Graufa
Ptuj, Miheličeva galerija: odprtje razstave akademskega slikarja Stojana Graufa
Slovenska Bistrica, Knjižnica J. Vošnjaka: predavanje Aleša Novaka, svet na pragu preobrazbe, ezoterični vzroki in rešitve za svetovno krizo
Petek, 1. februar
18:00 Hajdoše, gasilski dom: Občni zbor Društva žensk Hajdoše 18:00 Ptuj, Dom krajanov Budina-Brstje: Zdravo življenje, predavanje mag. Zmaga Godine, Varni ljudje - kako tvoriti dobre odnose 19:00 Hajdina, cerkev sv. Martina: koncert vokalne skupine Sonus iz
Oplotnice, ob 100-letnici KPD Staneta Petroviča Hajdina 20:00 Ptuj, CID: potopisno predavanje Marka Mohorčiča, S kolesom po Zimbabveju
20:00 Ptuj, DomKULTure, Muzikafe: Zaljubljenci vseh dežel, zaljubite se! koncert Zorana Predina in njegove nove zasedbe glasbenikom
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 31. januar: 19:00 Oslo, 31. avgusta
Petek, 1., sobota, 2., in nedelja, 3. februar: 16:00 Poročni video; 18:00 Ubij jih nežno; 20:00 Oslo, 31. avgusta
Mali oglasi
STORITVE
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
KMETIJSTVO
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visoko kakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170._
PRODAM štiri bikce simentalce. Tel. 031 532 785.
PRODAM drva z razrezom na 25 ali 33 cm in pelete za kurjavo. Možnost dostave. Telefon 041 723 957.
KUPIM traktor, tip je lahko Zetor, Ursus, Ferguson, Univerzal ali podobno. Telefon 041 680 684.
DRVA, bukova (debelo cepana), ugodno prodam (tudi hlodovino). Tel. 051 632 814.
KUPIM jalove krave in telice. Tel. 041 263 537.
MOTORNA VOZILA
AVTOPLAŠČI, zimski in letni, ugodno. Razprodaja v Vulkanizerstvu Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 02 629 62 77.
RAZNO
PRODAM lesena vrtna otroška igrala. Tel. 031 671 754.
PRODAM dve leti staro kurentijo, velikosti od 10 do 15 let. Tel. 041 462 671.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO S. URE
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
Štajerski TEDNIK
AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ 1 ^ Industrijska 9, MARIBOR	f
02 2283020,031 658 679	|
NOVA VOZILA FORD	1
POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD ^ KREDITI NA POLOŽNICE	J
BREZ POLOGA	1
ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
LETNIK CENA		e OPR.	BARVA
2000	2390,00	MDZNOSTVIUČIUDDV	GEU
2001	2.411,01	2.LAST., KLIMA, MEGLENKE	TEMNO SIVA
2003	2.000,00	AIREAIS, SERVO VOUU	OPEČNO RDEČA KOV.
10»	2100,00	ALU PUT, KUDU, SERV. KNJI.	RDEČA
2001	4100,00	1 LAST., H. PAKET, KLIMA, ABS	GEU
2001	5*01	11AST,KlHA,leM7ki	TANGO ORANGEKOV.
2001	1.900,00	TiMPOMATAUl PUT.. 2.IAST.	ČRNAKOVINSKA
2001	5100,00	D0D.4LEINE GUME NA PUT.	REU
2007	7.490,00	D00.4ZIMSKE GUME NA FIAT.	SREBRNA KOVINSKA
2000	7.700,00	KUHA, 1. USTVIK, ELPAKET	TUVA KOVINSKA
2010	7100,00	EL PAKT, II1IIIA, ZELO IIP	SV. MODRA KOVINSKA
2000	0.100,00	AVT.KUMA, SAMO 44177 km	ZE1ENA SOUEZE KOV.
2010	0300,00	ALU PUT, AVT.HAIA, MEGL	ČRNAZ RDEČO KOMBIN
2011	0100,00	AVT.KLIMA, SAMO 6.450 tan	ČRNAKOVINSKA
2010	10100,00	D00.4ZIMSKE GUMENA HAT.	GEU
FIAT SODO VAN KONW FURGON 1.9 ID FORD MOMEO 1JI4VRATA FORD FIESTA I J, 3 VRATA M6F 1.1 WC CABRIO FON) MOME01JI THEM), 5 VHAT, SLO FORD FIESTA 1.4 TREND, S VRAT, SLO
cmn» C41.61 lev vn. 3 vdata OPEL ASTBA 1.7 DU, KARAVAN FORD nCUS KARAVAN 1 j FORD FUSION I.EI TUEND 5VRHT PEUGEOT 207 Ml, 5 VRAT FORD FIESTA 11901,21,SVRAT FDRDKA12MANIUM FORD FUSION 1.61EBONTGAHANCUA FORD CM If VCT TREND, SIO
SE VEC VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr
Obiščite naš spletni portai
www.tednik.si
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
________________
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
WIK
Kmetl|»ko jozdartki zbornic« Slovenije
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD PTUJ
Ormoška cesta 28, 2250 Ptuj
Tel.: (02) 749 36 10, fax: (02) 749 36 20
E-pošta: tajnistvo@kgz-ptuj.si
www.kgz-ptuj.si
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, KGZS zavod Ptuj,
poslanec DZ Franc Pukšič, Občina Trnovska vas
organiziramo okroglo mizo z naslovom:
»STANJE KMETIJ PO 20 LETIH SAMOSTOJNE KMETIJSKE POLITIKE«
1.	Pomen in vloga Kmetijsko-gozdarskih zavodov
2.	Velikostna struktura kmetij, možnosti nadaljnjega razvoja (promet s skladovimi zemljišči)
3.	Gradnja kmetijskih objektov na nezazidljivih območjih
4.	Predstavitev ukrepov SKP 2014-2020
Okrogla miza bo v petek, 1. februarja 2013, ob 16. uri v Domu krajanov Trnovska vas
Na okrogli mizi bodo sodelovali:
Franc Bogovič, minister za kmetijstvo in okolje RS,
Cvetko Zupančič, predsednik KGZS,
Igor Hrovatič, direktor KGZS.
Franc Pukšič, l. r.	Milan Unuk, l. r.
Poslanec v DZ RS	Predsednik območne enote KGZS Ptuj
V. d. direktor KGZS Zavod Ptuj Andrej Rebernišek
Vsi vljudno vabljeni!
JŽr
PTUJSKA TELEVIZIJA
Torek 29.1. 0:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnik TV Maribor - pon. 9:25 Spi - por. 9:50 Info Kanal 10;00 Ptujska kronika - pon.
Mi.
1:30 Info kanal 1:45 Proda no okno 12:00 ptujska Ipnka 12:20 Into kanal 12:50 Prodajno okno 13J5 Pomorski tednik-pon. 13:30 Info kanal
15:10 Duhovna oaza-10. oddaja-pon.
16:00 Mujslakronika - pon. 15:20 Info kanal 15:30 Prodajno okno 17:00 Sport(no1-13. oddaja 17:35 Ptui pratf postom 1S:G0 Ptujska kronika-pon. 18:20 Kultura na dlani -12. oddaja - pon. 19:25 Zemlja in mi-M. oddaja-pon. 20:00 Ptujska kronika - pon.
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
15:35 Kuhinjica 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:2] i ¡'in kana 16:30 Prodajno okno 17:00 Info kanal
17:20 Cista umetnost -15. oddaja - pon. 17:35 Po cesti smrti v umirajočo dimi 13:00 Povabilo na kavo 13:35 Kultura oa dlani -12. oddaja - pon. 13:55 Info kanal 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Ptuj J 1 — 20:45 Moti 21:20 F
pustom - pon. scena-17. oddaja-pon.
___________J na kavo-pon.
214] Cista umetnost -15. oddaja -pon. 22:00 Reej IV Gorišnrca 22:20 Info kanal
Četrtek 31.1. 8:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:25 Kuhinjica-pon. 9:50 Info kaoal 10:20 Modro - pon. 1D:5D Info kanal 11:45 Prodajno okno 2:00 Ptujska kronika 2:20 Povabilo na kavo-pon.
mmn - Po, »trno -Izdaja - pon. jïSK „IKtl nuj
. . .ijio
16:]] Ptuja» kronika -pon.
22:00 Ptujska kronika - pon. tnfa kanal
Sreda 30.1.
14:45 Ptuj prod pustom - pon. 15:05 Duhovna oaza -16. oddaja - p IE: 3] Kuhinjica
____Onevnih TV Maribor - pon.
9:25 Kubinjioa- pon. 9:50 nfo kanal 10:33 ptujska kronika-pon. 1D:2D Info kanal
10:35 Duhovna oaia -10. oddaja - pon. 11:00 Modro - pon. 11,30 inii kanal 11:45 Prodajno okno 12J0 Info kanal 12:50 Prodajno okno 13:05 Info kanal 14:15 Ptuj prod pustom-pon. 14:35 Gostilna pr Francet -14. oddaja - pon.
5:20 Info kanal 0:30 Prodajno okno 7:00 Info kanal
17:40 Ptuj pred pustom - pon.
13:00 Ptujska kronika-pon.
13:20 Sport(no) -13. oddaja - pon.
18:50 Info kanal
20:00 Ptujska kronika - pon.
20:20 Ptuj pred pustom - pon.
20:40 Art muzlka - Kurentova svatba - pon.
22:00 Ptujska kronika - pon.
22:20 Info kanal
£ïàj&iika, budUJtka,
89,8 98,2 104,3 M t*
www. radio-ptuj^. âi
171170 A M0J 2013
V XV CL ■ ZDRAVNIK Glasujem za:
Mojo družinsko zdravnico ali zdravnika:
Mojo ginekologinjo ali ginekologa: _
Mojo pediatrinjo ali pediatra:
ime in priimek: _
naslov: _
ZLATI POKROVITELJ AKCIJE:
AdriaticSlovenica P
kraj in poštna številka: telefon: _
datum rojstva:
e-pošta: _
Studio Moderna Storitve d.o.o. kot upravljalec vodi, vzdržuje in nadzoruje zbirko osebnih podatkov posameznikov v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov IZVOP-1-UPB1I. Upravljalec zbirke podatkov, obdeluje zbrane osebne podatke za namene: statistične obdelave podatkov, raziskave trga, obveščanja o ponudbah, novostih in ugodnostih, ter za pošiljanje drugega reklamnega gradiva. Za namene kontaktiranja posameznik dovoljuje uporabo različnih komunikacijskih kanalov, kot npr.: telefon, osebna pošta, elektronska pošta, mobitel in drugo. Navedene podatke lahko Studio Moderna Storitve d.o.o. obdeluje za lastne potrebe do preklica pisne privolitve posameznika oz. do časa, ko podatki več ne bodo služili svojemu namenu. V času upravljanja osebnih podatkov ima posameznik možnost vpogleda in ažuriranja podatkov v zbirki podatkov, ter lahko od upravljalca zahteva trajno ali začasno prenehanje uporabe njegovih osebnih podatkov. Pogodbeni obdelovalec podatkov za podjetje Studio Moderna Storitve d.o.o. je podjetje Linea Directa d.o.o., Podvine 36, 1410 Zagorje ob Savi. Studio Moderna Storitve d.o.o., Cesta Borisa Kidriča 15, 1410 Zagorje ob Savi
Datum
_ Podpis: _
Glasovnice pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj d.o.o., Raičeva ul. 6, 2250 Ptuj.
Dornava • Prinčeva nedelja v znamenju obilja
Niso snemali filma, vse je bilo zares
Če je kdajkoli veljal rek, da je 'pust mastnih ust', potem je gotovo veljal to nedeljo, ki jo je letošnji (sicer dvoletni) princ karnevala, Miroslav Slodnjak - 14. princ karnevala, vitez Dornavski - razglasil za prinčevo nedeljo in razglasil tudi dornavski baročni dvorec kot svoj uradni sedež oz. prinčevo rezidenco.
Uradno dogajanje se je začelo že zgodaj dopoldne, ko so številni zbrani gostje skupaj s princem in njegovo plemenito gospod Ano poskrbeli najprej za dušni blagor tako, da so poslušali mašo v domači cerkvi sv. Doroteje, potem pa so se sprehodili do dvorca, kjer je vitez Dornavski najprej povedal, da ima prinčeva nedelja več pomenov: „Prirejam jo v čast svojega imenovanja za princa, hkrati pa danes razglašam dornavski dvorec kot svojo uradno rezidenco in začetek karnevalskih dejavnosti."
No, da je dvorec postal uradna prinčeva rezidenca, je bilo potrebno soglasje domačega župana Rajka Janžekovi-ča, ki je idejo seveda podprl, saj je vitez Dornavski prvi med karnevalskimi princi, ki sploh ima (po prostornini in ugledu) razkošen uradni sedež. Temu primerno je bilo celotno nedeljsko popoldansko dogajanje.
Pojedina, da je teklo od ust in miz
Potem ko so zbrani poskrbeli za dušni blagor, je bilo namreč treba poskrbeti še za telesni blagor; ta se je pred očmi javnosti sicer nanašal izključno na tako močno obložene mize, da so se res kar šibile pod težo jedi. Pojedina je bila resnično bolj kraljevska kot prinčevska in ob spremljavi srednjeveške glasbe ter tleskanja lesenih žlic po glinenih posodah je glavna dvorana dvorca, polna princev in njihovega spremstva, resnično dajala videz srednjeveške požrtije, kakršno je mogoče videti le v kakšnih ameriških zgodovinskih filmih. Plemeniti, s perjem in zlatom ovešeni gostje z vitezom Dornavskim na čelu niso prav nič pogrešali vilic in nožkov, pač pa so se odlično znašli tako kot pleme-nitaši v srednjem veku; nekaj malega je šlo v usta z žlico, večina jedi pa kar z rokami.
Kuharji, teh je bilo na delu kar pet, so se krepko znojili že od zgodnjega jutra, saj je bilo
treba poskrbeti za 200 ljudi; poleg visokega plemstva v glavni dvorani je mize v sosednjih sobanah zasedlo še ogromno malo manj plemenitih gostov, jedi pa so se seveda morale streči v več hodih. Sklanjajoč se nad velikimi kotli, je glavni kuhar Andrej Žiher povedal, da so se s plemenito gospo in gospodarico Ano dogovorili, da gostom najprej postrežejo mesno juho z ješprenovo kašo, potem je sledil na bukovih dr-veh pečen piščanec, pa kuhan krompir in zeljna solata, domači narezljani hlebci, pečena rebrca iz krušne peči, rdeče meso iz razsola, pečeni domači zajci, za vrhunec pojedine pa še na ražnju pečen odojek z jabolkom v gobcu in lepo zavitim repkom, ki so ga kuharji in pomočniki razkosali kar pred gosti v osrednji slavnostni dvorani. Zraven je steklo še, reci in piši, okoli 300 litrov vina iz prinčevega soda.
Kljub temu da so se pečenih mesnih dobrot prav vsi, celo precej gospa, lotevali s prsti, prtičkov spet ni pogrešal nihče, saj so se med vedno bolj okroglimi in mastno sijočimi lici gostov sprehodile prinče-ve služabnice z vrči vode in lesenimi čebriči ter krpami in poskrbele, da so si jedci lahko umili in obrisali ostanke hrane z rok, preden so na mizo prišli spet novi pladnji ...
Kot se za razsipno srednjeveško pojedino spodobi, je bilo zahtevne goste treba tudi zabavati; tako je zapel operni pevec Dušan Topolovec, aplavz so požele nežne har-fistke, pozornost site in napite družbe so zbudile graciozne plesalke sekcij društva Cesar-sko-kraljevi Ptuj Pelegrina in Graziosa, največje zadovoljstvo zlasti moškega dela družbe pa so požela divja in cingljajoča telesa plešočih mičnih dorna-vskih cigank - in to tako, da se je cedilo še kje drugje, ne le od ust ... Seveda je zaigral tudi Cigo band, pa tudi sicer so Cigani, ki so si prisvojili lep kos dvorca za svoje bare, šlogarske kotičke in prodajne hite, ime-
Foto: Črtomir Goznik
Uradne razglasitve prinčeve rezidence v baročnem dvorcu se je udeležilo veliko prejšnjih princev in drugih gostov.
li kar pomembno besedo pri praznovanju, saj navsezadnje letošnji princ karnevala izhaja iz njihovih vrst.
Kdo in kako skrbi za blagajno viteza Dornavskega ...
Malo manj zanimivi, predvsem pa manj sočni, a na srečo kar kratki, so bili še nujno potrebni govori najvišjih pleme-nitašev na nedeljski pojedini. Vsi po vrsti so se princu karnevala, vitezu Dornavskem, v presežkih zahvaljevali za izjemno prireditev: predsednik Evropskega združenja karnevalskih mest Branko Brumen je med drugim povedal, da se že zavzemajo, da bi ptujsko kurentovanje vnesli na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine, graščak Milan iz gradu Fala je poudaril, da samo obnove gradov ne prinašajo nič in da so gradovi res obnovljeni, ko je v njih življenje, takšno, kot je tokratno srečanje, dornavski župan Janžekovič je izrazil upanje in prepričanje, da bodo baročni biser v naslednjih 5 do 10 letih
vseeno uspeli obnoviti, ptujski župan Štefan Čelan je dogodek označil kot presežek vseh dosedanjih princev karnevala in ob tem navrgel, da bi Ljubljančani za kaj takšnega porabili najmanj milijon evrov, ter še, da „mi pa to naredimo z golimi rokami in iz lastnih žepov", knez Bojan I. se je na kratko zahvalil žlahtni gospe Ani in vitezu Dornavskemu za gostoljubje, predsednik društva za obnovo dvorca Franc Zagor-šak je predstavil zgodovino in arhitekturne posebnosti dvorca, enega najduhovitejših govorov pa si je privoščil predsednik slovenskega združenja karnevalskih mest Andrej Kla-sinc; poleg tega, da je pohvalil gostijo in zaželel dornavske-mu timu, da pelje kurentova-nje v tem smislu še naprej, je namreč ugotovil: „Mi je pa do zdaj, ko smo že sredi popoldneva, tudi jasno, od kod vam vsa potrebna sredstva za tako megalomansko pojedino. Že zjutraj sem namreč pogrešil svojo ročno uro, malo prej sem ugotovil, da sem ostal že brez vseh bančnih kartic, zdaj so mi pa povedali, da je tudi
moj avto že na črnem trgu v Čakovcu ..."
Ja, dornavski Cigani, ki poleg osebne prinčeve garde (slednja skrbi za njegovo telesno varnost) veljajo za njegovo nepogrešljivo in nujno spremstvo, že vedo, kako se dela in da je njihova naloga ob zabav(lj)anju tudi ta, da poskrbijo, da njihov princ ne bankrotira ali pa ostane v velikih dolgovih, kot je praksa večine bivših princev ptujskega ku-rentovanja ...
SM
Osebna kronika
Rodile so: Damjana Lah, Pod-vinci 71 a, Ptuj - deklica Mija; Petra Krušiš, Vičava 24, Ptuj -dečka David in Matija; Marija Cesnik, Obrež 31, Središče ob Dravi - deklica Lea; Anita Mlasko, Čagona 10, Cerkven-jak - deklica Evelin; Klavdija Fleišman, Ločki Vrh 3 a, Destrnik - deček Nik; Monika Novak, Dragovič 17 b, Juršinci
-	deklica Stella; Ines Čuš, Ul. 5. prekomorske 9, Ptuj - deček; Anita Lorber, Sestrže 59, Majšperk - deklica Vanessa; Nela Bizjak Bombek, Obrtniška ul. 2, Ptuj - deklica; Melita Bez-jak, Mala vas 34 a, Gorišnica -deček; Maja Tikvič, Zg. Hajdina 94, Hajdina - deček Patrik; Dominka Černezel, Lačaves
20,	Kog - deček Žan; Nataša Svenšek, Tržec 11 b, Videm pri Ptuju - deček Tai.
Umrli so: Stanislav Valič, Borovci 28 a, roj. 1952 - umrl 15. januarja 2013; Marija Jerič, roj. Mesarič, Šikole 50, roj. 1925 -umrla 17. januarja 2013; Tinica Kaluža, Miklavž pri Ormožu 60, roj. 1953 - umrl 18. januarja 2013; Franc Kranjc, Panonska ul. 2, Ptuj, roj. 1920 - umrl 20. januarja 2013; Vincenc Petek, Podvinci 112, Ptuj, roj. 1931 -umrl 18. januarja 2013; Marija Hernja, roj. Tetičkovič, Spolena-kova ulica 18, Ptuj, roj. 1924 -umrla 19. januarja 2013; Jožef Ivančic, Placerovci 16, roj. 1929
-	umrl 20. januarja 2013; Marija Kelc, roj. Mlakar, Tržec 20/b, roj. 1940 - umrla 17. januarja 2013; Alojz Štebih, Kardeljeva c. 75, Maribor, roj. 1950 - umrl
21.	januarja 2013; Irma Vodop-ivec, roj. Fuhrmann, Selska c. 13, Ptuj, roj. 1913 - umrla 22. januarja 2013; Elizabeta Koc-mut, roj. Emeršič, Trnovska vas 53, roj. 1927 - umrla 22. januarja 2013; Ivan Herega, Trnovski Vrh 4, roj. 1944 - umrl 23. januarja 2013; Roza Mohorko, roj. Širec, Žetale 81, roj. 1932 -umrla 14. januarja 2013.
Foto: Črtomir Goznik
Vitez Dornavski z žlahtno gospo Ano in dvorno ekipo je res poskrbel za pravo srednjeveško gigantsko pojedino dvestoglave plemiške družbe.
Napoved vremena za Slovenijo
Koliko dni pred Petrovim (28.) grmi, toliko Do njem mrazi.
Foto: Črtomir Goznik
V dvorani srednjeveškega dvorca, ki je postal uradna prinčeva rezidenca, je bilo pod čudovitimi stropnimi freskami poskrbljeno tudi za čutni blagor gostov; za nežne duše so zaplesale plesalke društva Cesarsko kraljevi Ptuj, za vse druge pa mične dornavske ciganke, ki nikoli ne manjkajo v prinčevem spremstvu ...
Danes bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, predvsem popoldne na Primorskem ter v vzhodnih krajih tudi pretežno oblačno. Zjutraj in del dopoldneva bo po nekaterih nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do -1, v alpskih dolinah in na planotah Notranjske do -10, ob morju okoli 0, najvišje dnevne od 0 do 6, na Primorskem do okoli 8 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo na Primorskem pretežno oblačno, lahko tudi megleno. Drugod bo delno jasno z občasno zmerno oblačnostjo. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Postopno bo topleje.