OBMURSKI TEDNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURJE Poštnina IZHAJA VSAK PETEK Štev. 50 — Leto IV. Murska Sobota, 12. decembra 1952 Cena din 6.— Odločna beseda delovnih ljudi Prebivalstvo obmurskih krajev je na nedeljskih volitvah znova potrdilo svoje zaupanje Osvobodilni fronti in l udski oblasti — Le 2°|o volivcev je stalo ob strani Če dodamo v poteku nedeljskih volitev predvolilno razpoloženje zadnjega dne in zadnjih ur pred nedeljskim jutrom, smemo za Prekmurje reči, da so Prekmurci začeli z volitvami že v soboto. Z okraševanjem volišč, postavljanjem številnih mlajev in slavolokov, z nestrpnim pričakovanjem onih volivcev, ki so si zadali obvezo, da bodo prvi oddali glasove za ljudsko oblast, s kresovi in z udarnimi budnicami se je začelo in nehalo predvolilno razpoloženje v živahnem vrvenju volilnega dne. Domala povsod __ če izvzamemo nekaj vasi ali posameznih volišč, je bilo razpoloženje ob volitvah tako, kakršnega še ne pomnimo doslej v Prekmurju. Prve volivce je neprijetno pozdravil sneg. Marsikdo je pri tem pomislil, kaka bo volilna udeležba ob takem vremenu, ali ne bo morda vreme neugod- no vplivalo na potek volitev. Odveč so bili taki pomisleki. Sneg je ponehal, toda če tudi ne bi, so dala že prva poročila z volišč slutiti, da razpoloženja prekmurskih ljudi ne more ustaviti še tako slabo vreme. Prekmurci so šli na volitve enotni, trdno odločeni, da bodo glasovali za najboljše izmed najboljših; za resnične borce socializma. In kje so volili najbolje? V vaseh, kjer obstajajo močne socialistične postojanke, dobre kmetijske zadruge. V takih krajih je bilo tudi razpoloženje na voliščih najboljše. Prosenjakovčani so ohranili tradicijo Mislimo na prosenjakovsko občino. Kakor vsako leto, so tudi letos prvi zaključili volitve s 100-odstotno udeležbo. Že ob 6. uri zjutraj so sporočali Središčani, da je zadnji volivec oddal glasovnico. Središčanom so se čez dve uri pridružili Prosenjakovčani, prav tako s 100-odstotno udeležbo Njim so sledili volivci Pordašinec in Čikečke vasi, do 10. ure pa so se tem štirim pridružile še ostale vasi občine. Se pred 11. uro so Prosenjakovčani veselo sporočili v Soboto: »Pri nas smo volitve zaključili; naši volivci so glasovali vsi do zadnjega!« Priznati je treba, izkazali so se in ohranili. tradicijo; kakor že Večkrat, so tudi pri teh volitvah bili najboljši. Iz prosenjakovske zadruge in zadružne- ga doma v resnici veje nov, napredni duh med našo madžarsko manjšino. Prebivalstvo teh obmejnih vasi je z volitvami ponovno dokazalo, da ceni enakopravnost, katero kot manjšina uživa z ostalimi narodi Jugoslavije. Po goričkih vaseh od Mačkovec do Križevec in do Kramarovec ob avstrijski meji je šel val volilnega tekmovanja. Vzgledni zadružniki kmečke delovne zadruge v Kramarovcih so tudi vzgledni državljani-volivci. S polno udeležbo so zaključili volitve že ob 7. uri zjutraj. Volivci mačkovske občine so napovedali tekmovanje volivcem občih Križevci in Puconci. Izšli so kot zmagovalci, če upoštevamo, le nekaj minut kasneje zaključene volitve v križevski občini V Mačkovcih je prišel ob 5.15 k predsedniku volivne komisije 76-letni Bagari Matija z zahtevo, naj odpre volišče, ker hoče prvi glasovati za ljudsko oblast. V samih Mačkovcih so zaključili volitve že do pol devetih. Prvi v občini so hoteli biti volivci Moščanec, vendar so jih Mačkovčani prehiteli. Toda tudi V Moščancih so lahko ponosni; vaški odbor OF je tik pred volitvami zbral 70 novih naročnikov za razne časopise, ves čas volitev pa Je bilo na voliščih izredno živahno razpoloženje. V bližnjih Dankovcih je prednjačila vaška mladina. Vaščane so zbudili že ob 5. url zjutraj z budnico. Izkazali so se tudi gasilci Skupno z mladimi so vsi volili že do 8. ure. V križevski občini so se izkazali volivci vasi Kukeč. Stoodstotno udeležbo so imeli že ob 7. uri zjutraj. Veliko tekmovanje se je končalo z zmago prveh dveh; še v predpoldanskih urah so volivci mačkovske in križevske občine zaključili volitve. Tudi v puconski občini je šlo kar dobro. V samih Puconcih so do pol osmih glasovali vsi volivci na prvem volišču, prav tako na drugem do osmih, razen evang. župnika Adama Lutharja, ki se je izgovarjal, da mora najprej opraviti svojo versko dolžnost in potem šele volitve. Volivci so zahtevali, da se to zadržanje župnika pove preko radia vsem volivcem. Izkazali so se tudi puconski gasilci. Zbrali so se vsi in svečano korakali na volišča, v sosednji Gorici pa je prednjačila mladina. Volilni rezultati V OKRAJU SOBOTA Povprečna volilna udeležba v okraju je bila 97,9 odst. volilnih upravičencev. Rezultati po občinah pa so naslednji v %: 1. Beltinci 98,8 2. Bodonci 99,9 3. Bogojina 100 4. Cankova 97,3 5. Črensovci 91,0 6. Dobrovnik 98,8 7. Gaberje 97,6 8. Grad 93,2 9. Gornji Petrovci 100 10. Kuzma 100 11. Križevci 99,9 12. Mačkovci 100 13. Martjanci 99,9 14. Sobota 98,8 15. Lendava 97,9 16. Polana 98,9 17. Prosenjakovci 100 18. Puconci 99,9 19. Rogaševci 99,7 20. Šalovci 96,7 21. Tišina 97 9 22. Turnišče 92,9 Neveljavnih glasovnic je bilo 647 od skupnega števila 53.051 volilnih upravičencev. V OKRAJU LJUTOMER Volilna udeležba v okraju 95,8 odst. volilnih upravičencev; po občinah pa naslednja v %: 1. Apače 98,3 2. Radgona 95,8 3. Radenci 99,3 4. Ivanjci 97,0 5. Videm 92,8 6. Križevci 97,0 7. Veržej 92,5 8. Bučkovci 92,3 9. Cezanjevci 96,5 10. Ljutomer 98,9 11. Razkrižje 92,9 12. Kostanj 94,8 13. Ivanjkovci 88,8 14. Vinski vrhovi 97,5 15. Kog 96,5 Neveljavnih glasonvnic so našteli 1442 od skupnega števila 26.056 oddanih glasov. Največ neveljavnih glasovnic je bilo v občinah Veržej (274) in Ljutomer (206). Prekmurje je bilo ves čas med najboljšimi okraji v Sloveniji Volivci ob radijskih sprejemnikih so med poročili kaj lahko zasledili vesti iz Prekmurja in ugotovili, da je Prekmurje ves čas volitev bilo med prvimi. Res pa je, da je bilo razpoloženje boljše po vaseh, v samih mestih v Soboti in Lendavi pa manj živahno. S to živahnostjo so naši delovni kmetje zgovorno povedali vsem klevetnikom izza meje, da so plehka in neosnovana njihova besedovanja o zatiranju kmetov v Jugoslaviji Naši kmečki ljudje so bili na voliščih prvi. Volilno dolžnost niso smatrali za odpravljeno s tem, da so oddali glasovnice. V dneh pred volitvami so šla skozi prekmurske vasi gesla: volili bomo najboljše kandidate iz vrst Osvobodilne fronte, volili bomo ljudi ki bodo delali za napredek in lepšo bodočnost delovnega človeka. Zato so na številnih voliščih nestrpno čakali na štetje glasov, da bi tako čimprej izvedeli, kak je izid volitev. Še pred dvanajsto uro so stoodstotno zaključili volitve v treh občinah, v vsem okraju pa je bila ob dvanajstih dosežena 83% volilna udeležba. Ta odstotek se je do 14. ure dvignil na 92%, ob 16. uri pa že na 96%. Prekmursko prebivalstvo je z volilno udeležbo pokazalo svoja napredna hotenja, ljudstvo je izreklo besedo za napredek, za delo. ki bo v korist vsej naši skupnosti Informbirojevski plačanci onstran meje so izzivali — toda brez uspeha Madžarski plačanci-informbirojevci, tudi to nedeljo niso mirovali. Verjetno jim ni šlo v račun to, da naše ljudstvo tako enotno stopa na volišča, trdno odločeno, da glasuje za nadaljnjo izgraditev svoje socialistične domovine. Izzivali so na meji okrog Hodoša, hoteč vnesti med prebivalce onstran meje poplah in jih tako odvrniti od volitev. Toda brez uspeha. Čeprav so posebno okrog poldneva močno streljali z minometi v smeri jugoslovanske meje, je procent udeležencev na Hodošu vidno rasel. Pri belih rudarjih — vrtalcih naftinih polj — so odprli volišča že ob petih zjutraj. Prve so volile žene. da bi tako lahko odšle na gospodinjska dela. Do devetih je glasovalo že 90% volivcev. V začetku je najslabše kazalo v Polanah, Turnišču in Gaberju, vendar se je kasneje tudi v teh vaseh odstotek udeležbe vidno dvigal. Med slabša volilna področja moramo prišteti tudi občino Grad. Ob desetih dopoldne je bilo v Prekmurju že 20 vasi s 100-odstotno volilno udeležbo in ob istem času okrog 60 vasi s približno 75% volilno udeležbo. ZBOR PROIZVAJALCEV Pretekli teden so bile končane volitve v Zbor proizvajalcev OLO Sobota. V ta zbor, ki šteje 34 članov, je bilo izvoljenih 15 delavcev, 12 kmetov, 2 obrtnika in pet uslužbencev. Tako je bilo na vseh voliščih, živahno in veselo Dogodki zadnjih dni NEDELJSKE VOLITVE v občinske in okrajne ljudske odbore niso predstavljale izredno važen dogodek samo za nas Jugoslovane. Njih izid so pričakovali s posebno pozornostjo tudi naši sosedje. Ni šlo torej samo za volitve lokalnega značaja, temveč za dogodek, ki naj svetu pokaže, da je delovno ljudstvo Jugoslavije enotno v želji, da čim prej izgradi svojo boljšo bodočnost. Zato je v tako veli- kem številu šlo na volišče dalo svoje glasove za kandidate, ki jih je postavila Ljudska fronta. S tem pa je obenem odklonilo vsa prizadevanja klerikalne, liberalne in kominformistične reakcije, ki je skušala bodisi po napotkih od zunaj, bodisi po lastni »preudarnosti« vriniti svoje kandidate in sabotirati volitve po tem, ko se ji to ni posrečilo. Volitve so zajele tudi JUGOSLOVANSKO CONO STO. Tudi tu so pokazale, kako tesno se je delovno ljudstvo navezalo na svojo oblast in kako nesmiselna so bila prizadevanja italijanskih iredentističnih strank v Trstu in Italiji, da bi vnesla zmedo med italijanske volivce ter tako preprečila reden potek samih volitev. Sedaj skušajo glasila proitalijanskih strank v svojem besu nad veličastno zmago resnično ljudskega hotenja z obrekovanjem zmanjšati njen pomen. Govore in pišejo o »pritisku na volivce«, o »nesvobodnih volitvah« in podobno. Njim se bodo s podobnimi lažmi pridružili tudi kominformistični sosedje. Toda vsem tujim novinarjem je bil prost dostop na vsa volišča jugoslovanske cone STO, prav tako kakor je bil prost dostop tudi na vsa ostala volišče naše države. Trditve o »terorju« bodo doživele kakor že mnoge dosedaj beden konec. SEVERNO AFRIŠKO OBALO pa te dni spet vznemirjajo krvavi dogodki. V Tunisu je Francozom naklonjena teroristična organizacija, ki jo po vsej verjetnosti ščiti tudi generalni rezident, ubila sindikalnega voditelja Hašida. To dejanje je pretreslo napredne sile v svetu, vzbudilo pa je tudi ogorčenje na zasedanju Gen. skupščine, ki prav te dni obravnava pritožbo arabsko-azijskih držav zoper kolonialno upravljanje Francije v Tunisu. Francoske oblasti zapirajo pripadnike nacionalistične stranke Neodestur ter sindikalne voditelje. V protest proti takemu ravnanju so izbruhnili veliki nemiri tudi v sosednjem Maroku, kjer se v nič manj žalostni luči kažejo posledice kolonialnega francoskega upravljanja. Ob nemirih v nedeljo in ponedeljek je policija streljala v demonstrante ter pri tem ubila po nepotrjenih vesteh okrog 40 ljudi, sama pa izgubila sedem. Tudi tu so pričeli zapirati vse, kar se upira francoskemu zatiranju. V deželi je uvedeno pripravno stanje. Maroški sindikati so že zaprosili Združene narode za posredovanje, demokratična svetovna javnost pa je in bo še obsodila tako ravnanje francoskih oblasti. Francoska delegacija se ne udeležuje razprav o Tunisu v POLITIČNEM ODBORU GENERALNE SKUPŠČINE. Toda njeno bojkotiranje, pa tudi zadnji dogodki v Tunisu in Maroku dokazujejo, da ne gre za »stvari, ki zadevajo samo Francijo in njene notranje zadeve«, temveč — kot je jasno povedala večina v Generalni skupščini — za zadeve, s katerimi se morajo pozabavati Združeni narodi Od ostalih dogodkov v Generalni skupščini naj omenimo, da je PRAVNI ODBOR SPREJEL NAŠ PREDLOG, da imajo pri kodificiranju medn. prava prednost pravne določbe o pravicah diplomatov v tujih državah. S tem je večina v Gen. skupščini dala priznanje naši borbi proti kominformističnemu pritisku, kjer so kršitve pravil, veljavne za diplomate v tujih državah, na dnevnem redu. Ozrimo se samo na najnovejše PROTIJUGOSLOVANSKO DEJANJE V ROMUNIJI. Neki romunski policaj je skušal v zgradbi našega veleposlaništva v Bukarešti aretirati Bosiljko Merčep, ki čaka kot jugoslovanska državljanka na vrnitev v svojo domovino. Šele na odločen protest predstavnika veleposlaništva je policaj veleposlaništvo zapustil. Znano pa je, da so tuja veleposlaništva nedotakljiva in da vanje ne smejo nikaki domači organi. Velika udeležba in dobro razpoloženje po vsej Prlekiji Živahna predvolilna kampanja v nekaterih občinah ljutomerskega okraja je zapečatena s pomembno zmago kandidatov Osvobodilne fronte in se odraža v visokem odstotku volilne udeležbe. Čeprav se ljutomerski okraj ni ravno uvrstil med vodilne okraje v republiki, pa so volilni rezultati vendarle pokazali, da je ogromna večina volivcev razumela pomen volitev v lokalne organe oblasti. Prav ti volilni rezultati nosijo pečat napredka. Okrajna volilna komisija je ves čas glasovanja prejemala poročila, ki so govorila o visoki zavesti večine naših frontovcev in kmečkih ljudi, Čeprav je v jutranjih urah naletaval sneg in so bila pota dokaj polzka, so mnogi zavedni frontovci že v zgodnjih jutranjih urah opravili svojo državljansko dolžnost. Ponekod so volivci zahtevali, da volilne komisije odprejo volišča pred določenem časom. Na teh voliščih so med prvimi zaključili volitve in tako pripomogli, da so odstotki volilne udeležbe v okraju neprestano rastli in se pomikali do končnega rezultata. V boju za čim boljše volilne rezultate so prednjačile naslednje občine: Ljutomer (ob 12. uri so zabeležili 78%, ob 16. uri pa nad 90% volilno udeležbo) Vinški vrhovi (ob 12. uri 72%, ob 14. uri pa 84% volilno udeležbo), Radgona (ob 12. uri 71%, ob 16. uri 80% volilno udeležbo), Radenci (ob 12. uri 70%, ob 16. uri 90% volilno udeležbo), Apače (ob 16. uri 89% volilno udeležbo) in Križevci pri Ljutomeru (ob 12. uri 56%, ob 16. uri pa 85% volilno udeležbo). Volilni rezultati v okraju so bili naslednji: do 10. ure je glasovalo 11.194 volivcev ali 38% vseh volilnih upravičencev, do 12. ure nad 60% vseh volivcev, do 16. ure nad 81% vseh volivcev in do 18. ure nad 92% volilnih udeležencev. Najboljšo volilno udeležbo so imeli v občini Videm ob Ščavnici (ob 12. uri 41%, ob 14. uri 58% in ob 18. uri 75% volilno udeležbo). Do 11. ure so zaprli volišča v Ljutomeru (L, III., IV. in II. rajon), Žepovcih, Podgorju, na Hercegovščaku. na prvem volišču v Radgoni, v Rihtarovcih in pri Jeruzalemu. V Ljutomeru so volivci oddali glasove že pred 6. uro Pričetek volitev je v Ljutomeru naznanila sirena v opekarni. Godba mestnega kulturno-umetniškega društva »Ivan Kaučič« je igrala budnico in zatem, obiskala tudi okoliške vasi, kjer je njena prisotnost še bolj poživela razpoloženje med volivci. Ljutomerčani so se že pred 6. uro ustavljali pred volišči in čakali na volilne komisije. Na volišču prvega rajona so volivci v prvih minutah glasovanja do zadnjega kotička napolnili volilni prostor. Volilna komisija je imela polne roke dela. Izložbe trgovin in poslopja so bila okrašena z zelenjem in državnimi zastavami. Posebno so bili. razpoloženi volivci v IV. rajonu, kjer so že do pol 10. ure zaključili volitve in se tako uvrstili na prvo mesto v okraju. V prvem rajonu je med prvimi, volivci oddala svoj glas 77-letna Frančiška Erjavčeva. Razpoloženje volivcev v prleški metropoli Je očitno dokazovalo, da posamezni rajoni tekmujejo med seboj in se potegujejo za najboljše volilne rezultate. In uspeh: do 11. ure so v štirih rajonih zaključili volitve. Tudi v petem rajonu bi dohiteli svoje sosede, če ne bi čakali na »zavedno« učiteljico Nemčevo, ki je odšla v oddaljeni kraj Runeč in se vrnila šele ob pol šestih zvečer. V Pristavi je elektrika naznanila volitve Tudi v Pristavi so lepo okrasili volišče. Na predvečer jim je ta pomemben dogodek naznanila elektrika, ki je tokrat prvič zasvetila v kmečkih hramih. Volivci so že v zgodnjih jutranjih urah oddajali svoje glasove za najboljše kandidate in prisluhnili radijskim vestem. Na Moti so volivci lepo okrasili svoje volišče. Na lepakih, popisanih z okorno kmečko roko, so izrazili svoje hotenje: »Če bomo volili za najboljše kandidate, bomo še enkrat udarili po informbirojevskih trabantih in drugih sovražnikih socializma.« To hotenje je večina volivcev potrdila že v dopoldanskih urah. V Železnih dverih so odprli volišče že ob 5. uri. Bivši viničarji — sedaj zadružniki in gasilci — so v skupinah prihajali na volišče in že do sedme ure dali svojo sodbo o bodočih zastopnikih v ljudski oblasti. Mladina je s streljanjem iz možnarjev naznanila ljudem v okolici, da so volivci v njihovi zadrugi že začeli glasovati. Med prvimi volivci so bili tudi stari očanci in ženice: 71-letni Martin Županec, 70-letna Neža Vogrinčeva, 72-letna Marija Valpotova, 71-letni Vinko Bukovec in 71-letna Filomena Bukovčeva. K večjemu razpoloženju volivcev je pripomogla tudi vaška godba. Na tem volišču je do 9. ure glasovalo 87% vseh volivcev. Slično razpoloženje je bilo tudi v Noršincih, kjer so gasilci s svojimi ženami vred kolektivno prišli na volišče in glasovali do sedme ure. Tudi gasilci v Radomerju so tokrat pokazali svojo pripadnost Fronti in njenemu programu. Glasovali so med prvimi volivci. Na Policah so kurili kres Že ob štirih zjutraj Je na Policah zagorel kres. Prižgali so ga delavci tamkajšnjega vinogradniškega posestva. Navzoči so ob zvokih harmonike rajali okrog kresa, streljali z možnarji in zahtevali, da takoj odprejo volilni prostor. Ob pol šesti uri je volila vsa brigada z vinogradniškega gospodarstva, njej pa se je pridružilo nad 30 odst. privatnikov. Med prvimi je volil kandidat Franc Iskra, za njim pa 70 let star viničar, ki je s svojim glasom dal duška razpoloženju med ostalimi volivci. Do 6. ure je na tem volišču glasovalo nad 30% vseh volivcev. (Nadaljevanje na 2 strani) (Nadaljevanje s 1. strani) Tudi v Radgoni niso hoteli zaostajati. Delavci in nameščenci so že v prvih jutranjih urah izvršili svojo državljansko dolžnost. V tekmovanju za čim boljše volilne rezultate je zmagalo volišče št. 1, kjer je do 10. ure glasoval poslednji volilni upravičencev. V domu onemoglih je do 8. ure glasovalo 91% volivcev. Radgonski volivci so morali dolgo čakati na »dušna« pastirja, ki sta dolgo odlašala z glasovanjem in menda čakala, da ju bo kdo z vatikanskim kolesljem pripeljal na volišče. Kljub njunemu odlašanju pa so volitve zaključili v opoldanskih urah še na treh voliščih, na Noričkem vrhu in v Hercegovščaku. Tako so jima volivci najlepše odgovorili! V Apaški kotlini je bila mladina prva na voliščih Tako kakor v času narodnoosvobodilnega boja, so zadružniki in kolonisti v Apaški kotlini tudi tokrat dokazali svojo zvestobo stvari socialistične graditve. Že v prvih jutranjih urah so opravili svojo državljansko dolžnost in glasovali za tiste kandidate, ki so v ljudski revoluciji sledili klicu Osvobodilne fronte in se odlikovali v boju za osvoboditev naše domovine. Med prvimi volivci so bili tudi mladinci. Le župniškim kuharicam in družinskim članom velikega posestnika Fičarja ni bilo pogodu, da bi Apaška kotlina tudi tokrat čimprej dosegla svojo volilno zmago. Odlašali so z glasovanjem in čakali na »ugodno« priliko v zadnjih urah glasovanja. Toda volivci v Podgorju, Žepovcih, Stogovcih in Apačah so jim s svojo udeležbo pri glaso- vanju najbolj prepričljivo odgovorili in jim dali vedeti, da bo ostalo brez uspeha vsako igranje z voljo ljudstva. V prvih treh vaseh so do 12. ure zaključili volitve. Enoten nastop vseh poštenih volivcev Apaške kotline je prekrižal račune vsem tistim sovražnikom, ki so v Nasovi in Hrastju-Mota propagirali abstinenco na volitvah in trgali volilne lepake. Le njihovi enotnosti in borbenosti se je treba zahvaliti, da razmeroma slaba volilna udeležba v Nasovi in Lešanah ni mogla škodovati končnemu rezultatu volitev v Apaški kotlini. Sovražniki napredka so ostali osamljeni Še več primerov vzornega zadržanja volivcev na nedeljskih volitvah bi lahko našteli, od savskih gasilcev, ki so enotno nastopili na volišču, vaščanov Male vasi, ki so v kostanjski občini prvi izvršili svojo državljansko dolžnost, pa do Boreča-nov, ki so vzorno okrasili volišče, , postavili slavoloke in v križevski občini dali. zgled s stoodstotno volilno udeležbo v opoldanskih urah. To so dokazi, ki jih niti najbolj zagrizeni sovražniki naše ureditve ne bodo mogli ovreči. Ogromna večina prebivalcev v naši Prlekiji je preteklo nedeljo enotno nastopila in z glasovi za najboljše kandidate potrdila, da ni sile, ki bi jo odvrnila od začrtane poti v lepšo bodočnost. Še več! Na sramotni oder je postavila razne Bobnarje in podobne zagovornike nazadnjaštva, ki so ostali na repu delovnih množic, osamljeni, z razkrinkanimi obrazi. V nedeljo jim je ljudstvo povedalo, da njihovim bajkam ne bo nikdar verjelo. Stran 2 OBMURSKI TEDNIK M. Sobota, 12. decembra 1952 Najboljši delavci in udarniki bodo zastopali delovne kolektive v Zboru proizvajalcev Pretekli četrtek so se v Radgoni zbrali izvoljeni delegati delovnih kolektivov in iz svoje srede izvolili zastopnika za Zbor proizvajalcev. Po živahni razpravi, ki se je sukala okrog gospodarskih in samoupravnih nalog na državnih kmetijskih gospodarstvih, so navzoči dali zaupanje Elemirju Lebarju, članu okrajnega komiteja ZKS in upravnega odbora na kmetijskem posestvu v Črncih, in mu naročili, da naj jih zvesto zastopa v novem oblastnem organu. Tovariš Elemir je že s svojim dosedanjim delom dokazal, da je vreden zaupanja svojih delovnih tovarišev. Tega dne so bile v ljutomerskem okraju zaključene volitve odbornikov za Zbor proizvajalcev, ki bo štel 21 Članov. Zastopniki delovnih kolektivov, ki so se polnoštevilno udeležili volitev, so živahno razpravljali o perspektivnih nalogah Zbora proizvajalcev in proizvodnih načrtih svojih podjetij. Slično razpoloženje je bilo tudi v delovnih kolektivih, ki so skoraj v vseh podjetjih neposredno izbrali svoje delegate v volilna telesa. Ti delegati, so v zadnjih dneh izvolili določeno število odbornikov za Zbor proizvajalcev. Tako so zastopniki delovnih kolektivov industrijskih podjetij oddali glasovalne lističe za Ivana Sarjaša, opekarniškega delavca, člana okrajnega komiteja ZKS, sindikalnega voditelja in člana upravnega odbora v ljutomerski opekarni, ter za Lojzeta Kovačiča, komunista, racionalizatorja in novatorja v radgonski opekarni. Trgovci so dali zaupanje bivšemu borcu iz NOB in članu upravnega odbora splošnega trgovskega podjetja v Ljutomeru, tovarišu Antonu Jurši. Tudi obrtniki so se dodobra pogovorili, preden so glasovali za svojega zastopnika. Izbrali so tovariša Draga Cimermana iz Ljutomera in zaslužnega mizarja Antona Vanbergerja iz občinske mizarske delavnice v Apačah. Gostinci so sprva kandidirali kar tri tovariše. Največ glasov je dobil Ivan Marček, natakar in član upravnega odbora gostinskega podjetja v Radencih. Volitve v Zbor proizvajalcev so precej razgibale delovne ko- lektive in povečale zanimanje neposrednih proizvajalcev za doslednejše uresničevanje dolžnosti pri upravljanju podjetij. To svojo težnjo so delavci in nameščenci manifestirali s tem, da so poslali za Zbor proizvajalcev svoje najboljše delovne tovariše, ki bodo v njihovem imenu odločali o razdeljevanju ustvarjenih dobrin in o drugih gospodarskih vprašanjih. Slike z volišč mestne občine Sobota V soboto pred volitvami so v Soboti izobesili zastave. Tudi izložbe v trgovinah so opozarjale na volitve z raznimi parolami poleg Titovih slik. Čez noč pa so se pojavile velike volilne parole tudi po hišah; te so pripravili člani mladinskih organizacij. Čeprav je navsezgodaj začelo snežiti, to ljudi ni oviralo, da ne bi že v mraku prihajali na volišča. V 8. volilni enoti na 3. volišču so prišli trije volivci pred 6. uro, ko še ni bilo nobenega člana volilne komisije. Na 2. volišče je prišla mladinka, še predno so se zbrali vsi člani volilne komisije, in čakala, da lahko prvič v svojem življenju voli. Rekla je, da ni mogla mirno spati, ker je tudi ponoči mislila na volitve. Ta pa ni bila edina v Soboti, saj so se tudi drugi mladinci resno pripravljali na trenutek, ko bodo prvič stopili v krog tistih državljanov, ki si izbirajo svoje odbornike. Med najboljšimi so bili volivci, ki so volili na 3. volišču v 8. volilni enoti, saj je ob 9. uri zadnji zabeležil na volilnih listkih, koga voli v občinski ljudski odbor in koga v okrajni zbor OLO. Tem so sledili volivci 3. volišča 6. volilne enote, ki so zaključili volitve ob 11. uri. Do 12. ure je zaključila volitve polovica volišč v mestu, na ostalih pa so čakali le na nekaj zakasnelih volivcev, od katerih so nekateri še vedno premišljali, če bi šli volit. Končno se je tudi večina od teh odločila, da so stopili na volišče. Naj še omenimo to, da se Sobočani niso mogli kosati v živahnem razpoloženju z nekaterimi vasmi in občinami širom Prekmurja, ki so tud prej zaključile volitve 100 odstotno. Med vasmi soboške občine so se najbolje odrezali v Bakovcih, kjer je 3. volišče do 12.40 zaključilo volitve. Tudi Veščica ni mnogo zaostajala, saj so do 13.30 zvolili vsi. Dobro volilno razpoloženje je bilo v Rakičanu, kjer so mladinci okrasili volišči in nad vhodom postavili slavolok. Pri volitvah pa so bili počasnejši, ker so morali čakati na nekatere posameznike. Posebne težave so imeli v Černelavcih z volivci cigani pri ugotavljanju identitete, ker je mnogo sličnih imen. Volit pa so prišli. Najpočasnejši pa so bili v Krogu, kjer so ženske slabše prihajale na volišče kot moški. To je bil edini primer te vrste v vsej občini. Do 12.30 je glasovalo le 50°/o vseh volivcev. Popoldne pa je tudi pri njih odstotek hitro rastel. TUDI GASILCI NISO ZAOSTAJALI Prekmurski gasilci se zavedajo pomoči ljudske oblasti, kar so tudi dokazali v nedeljo, dne 7. decembra. Okrajna gasilska zveza Sobota je še pred volitvami sklicala konference vseh članov upravnega odbora društev po sektorjih. Na teh konferencah so se gasilci pogovorili o volitvah in sklenili, da bodo volili vsi člani in tudi družine ter sosedje že v ranh jutranjih urah in da bodo na volitve prišli v uniformah, po možnosti z godbo. Sklep ni ostal na papirju. V nedeljo zjutraj so po vaseh zapeli gasilski rogovi in gasilci so sv. zbirali. Med najboljšimi so gasilci iz Budinec, ki so volili do sedme ure 100%, na volišče so prišli v uniformah in z godbo. Ni jih motilo prasketanje pušk na drugi strani naše meje, kjer o izzivali madžarski informbirojevci, hoteč motiti naše poštene ljudi, ko so si izbirali svojo ljudsko oblast Na volišča so v uniformah in z godbo prišli tudi gasilci iz vasi Križevci, Puconci, Stanjevci, Lendava in skoraj iz vseh ostalih krajev. Gasilci pravijo, da tisti, ki ni bil na volitvah, ne more in ne sme biti gasilec. O tem bodo seveda razpravljali na rednih letnih skupščinah. USPELO PREDAVANJE LJUDSKE UNIVERZE V SOBOTI Pretekli četrtek Je bilo v Soboti predavanje Ljudske univerze, na katerem je govoril o pomenu VI. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije in o vtisih s tega kongresa tov. Bela Berglez, sekretar Okrajnega komiteja ZKJ v Soboti. K predavanju, ki je bilo v dvorani TVD Partizan, se je zbralo mnogo Ijudi, da je bila dvorana polna, Diskusija po predavanju pa je pokazala veliko zanimanje navzočih za razne politične zadeve. — Zadnji ponedeljek pa je na’ predavanju Ljudske univerze tov. Novak pripovedoval svoje doživljaje v Sovjetski zvezi v vojnih in povojnih letih. GASILCI V LJUTOMERU SE VZGAJAJO Pred dnevi so se zbrali v Ljutomeru gasilski častniki in preizkusili svoje znanje. Predelali so Zakon, pravilnik, gasilska pravila, pravilnik o nošenju dolgoletnih značk in pravilnik o uniformah v Prostovoljnem gasilstvu. Poveljnik štaba brigade OGZ je v spremstvu zastopnika GZ LRS izvedel pregled nad častniki, kot to predpisuje pravilnik o uniformah. Sklenili so, da bodo v zimskem času izvedli več takih preizkušenj in to celodnevno. Tu bodo preizkusili svoje znanje, posebno obdelave sodobne gasilske strategije, taktike, opis raznega orodja in drugo. Kc Lendavski opekarji so z uspehom zaključili letošnjo sezono Ob nastopu mraza so morali prenehati z izdelovanjem opeke. Tudi žganje je že zaključeno, razen nekaj opeke, ki so jo pustili surovo, da bodo čez zimo delali razne poizkuse, kako bi izboljšali kakovost. Močnejši delavci prekopajo glino in jo pripravljajo za prihodnjo sezono. Urejujejo in popravljajo tudi druge naprave, da prihodnje leto ne bi bilo pri delu motenj. Obrati lendavskih opekarn se vsako leto izboljšujejo, modernizirajo. V ta namen so porabili od leta 1947 do danes tri in pol milijone din. Kljub temu manjka še marsikaj, ker so mnogo denarja porabili za obnovo, kajti obrat v Dolgi vasi je bil po osvoboditvi precej razbit Proizvodnja pa se je le povečala in izboljšala. Z uspehi letošnjega leta so še kar zadovoljni, čeprav jim je poleti primanjkovalo vode, kar jih je oviralo pri delu. Za izdelavo opeke lahko uporabljajo le deževnico, ker nikjer v bližini ni izvira niti ne morejo skopati vodnjaka. Na enem mestu so skopali že 25 metrov globoko, pa niso našli vode. Dovažanje vode pa je drago. Plače so prejemali redno po tarifnem pravilniku. Tudi v zimskih mesecih, ko bodo pripravljali glino za nove proizvode, ki jih bodo prodajali šele prihodnje leto, bodo imeli zagotovljene plače, če bodo lahko prodali izdelke, ki jih imajo na zalogi. Povpraševanje po zidni opeki je bilo veliko in so že razpro- dali vso zalogo. Imajo pa še strešno opeko, ker potrebe niso bile tako velike, kot so spomladi predvidevali. Menijo, da po tej ni bilo večjega povpraševanja zaradi tega, ker mnoge gradnje še niso dovršene in ne pokrite, pri industrijskih gradnjah pa se namesto strešne opeke uporablja tudi salonit. V skladiščih imajo strešnikov za dva milijona din. Če bi vse to razprodali, bi njihovi dohodki presegli plačni fond in bi nekaj lahko razdelili za nagrade najboljšim. O tem pa zaenkrat še ne morejo odločati, ker ne vedo, če bodo graditelji novih hiš kupovali strešnike pozimi ali bodo čakali bo pomladi. Drugo leto pa bodo lendavski opekarji preusmerili proizvodnjo in izdelovali več zidakov. v Sest plemenskih bikov za prekmurske kmetovalce Stanje naše živinoreje je vsled letošnje suše, ko je zaradi pomanjkanja krme moralo precej dobre, mlade živine iti v zakol, nazadovalo. Posebno kakovost plemenjakov je očitno slaba in ni upanja na zboljšanje živinoreje s takimi biki. Zato bomo uvozili v Slovenijo 40 bikov iz inozemstva. Prekmurski živinorejci bodo od tega dobili 6 plemenjakov. Biki bodo meseca decembra kupljeni na plemenskem sejmu v Feldbachu v Avstriji. Potrebna devizna sredstva za nabavo teh bo dala Glavna zadružna zveza v Ljubljani, denarna sredstva pa prevzemniki sami. Za nabavo teh bikov je med prekmurskimi živinorejci veliko zanimanje in si jih povsod želijo. Vendar zaradi visokih cen uvoženih bikov ne bo mogoče vsem ustreči. Zato jih bodo prejeli le kraji z najboljšo živinorejo, kjer bodo potom njih vzredili največ naraščaja. Živinorejsko-veterinarski zavod Sobota prejme za osemenjevanje krav 2 bika, državno posestvo Rakičan in državno posestvo Lendava po enega in KZ Turnišče pa tudi po enega bika. Pri tem je pohvaliti KZ Turnišče in KZ Črenšovci, ki sta se odločili, da nabavita bike iz lastnih sredstev. Izredno pri- znanje zaslužita Kmetijska zadruga Sobota in Mlekopromet Sobota, ki sta se odločila, da nabavita po enega bika živinorejskemu veterinarskemu zavodu Sobota v svrho osemenjevanja. Živinorejci okraja Sobota pričakujejo, da bosta temu vzgledu sledili tudi podjetji Pridelki Sobota in Tovarna mesnih izdelkov Sobota. Podjetji, ki sta pri letošnjem odkupu živine zaslužili lepe vsote bosta gotovo nekaj prispevali za dvig živinoreje, kar bo s povečanjem živinorejske proizvodnje tudi njim koristilo. LE S SKUPNIMI MOČMI BOMO UKROTILI VODE, KI Še vedno poplavljajo OBMURSKA POLJA Mura s svojimi številnimi nereguliranimi pritoki še vedno poplavlja na tisoče hektarov plodne zemlje. Predvojna oblast je ljudem ob Muri sicer obljubljala pomoč, melioracijo, vse pa Je ostalo le pri obljubah. Takoj po osvoboditvi pa je ljudska oblast pričela s širokopoteznimi deli. Kmetje so se združili v »Vodno skupnost«, ki šteje danes že nekaj desetisoč članov na obeh bregovih Mure in izvaja s pomočjo ljudske oblasti razna melioracijska dela v Prekmurju in Prlekiji. Po zgledu prebivalcev Apaške kotline bo treba ustanoviti vodne skupnosti v Ščavniški dolini in na področju ob Muri, skratka tam, kjer voda ob daljših nevihtah in vremenskih nerprilikah prestopa bregove in poplavlja bližnja zemljišča. Vodne skupnosti bodo morale pomagati ljudski oblasti pri njenih naporih za izsušitev močvirij ter regulaciji Mure s pritoki. V Apaški kotlini bodo prihodnja leta regulirali Plitvico v dolžini 12 km in meliorirali večje površine močvirnatega zemljišča. Člani vodne skupnosti so še do sedaj prispevali v ta namen nad milijon in 800 tisoč din, precejšnja sredstva pa so jim zagotovljena tudi v proračunu. Tudi Krapinčani in okoliški ljudje, ki so dosedaj zaskrbljeno gledali, kako jim valovi Mure spodjedajo zemljišča in odnaša- jo rodno zemljo si bodo v bo- dočnosti oddahnili. Kakor smo izvedeli, že pripravljajo načrte za regulacijo Mure. Obsežna regulacijska dela zahtevajo mnogo sredstev, ki jih bodo zagotovili v republiškem in zveznem proračunu. Predvidevajo, da bodo z delom pričeli že prihodnje leto. Deset novih učilnic Kakor kažejo statistični podatki, je v ljutomerskem okraju po osvoboditvi zelo porastlo število otrok, ki bodo že čez nekaj let sedli v šolske klopi. To je razveseljiv pojav, ki opozarja osnovne organe ljudske oblasti, da bo treba temeljito obnoviti in povečati dosedanja šolska poslopja, in tam, kjer so potrebe in pogoji, odpreti nove šole. Zato bodo v bližnji bodočnosti preurejene in obnovljene šolske zdradbe pri Miklavžu, v Ljutomeru, Apačah in Veržeju, na Cvenu in Kapeli, ter poslopje otroškega vrtca v Radencih. Tudi ljutomerski dijaški dom bo dokončno urejen. Že za prihodnje leto je predvidenih okrog 20 milijonov din izdatkov za šolsko opremo in učne pripomočke poleg gradbenih del. Tako nameravajo na Murščaku odpreti poslopje dvorazrednice, razširiti šolsko poslopje pri Kostanju, tako da bodo pridobili dve novi učilnici in odprli popolno nižjo gimnazijo, ter postavili novo šolsko poslopje na Kogu, ki je bilo za časa vojne močno prizadeto. V doglednem času pa bo treba postaviti šolska poslopja tudi v Presiki in Savcih. Na področju okraja naštejemo letos 17 osnovnih šol, 11 osemletk, 7 nižjih gimnazij, 11 osemni šoli, 3 vajeniške šole in 10 vrtcev za predšolsko mladino. Da je bil letos dosežen dokajšen napredek, dokazuje 10 novih učilnic v posameznih šolskih središčih. Prebivalci iz okolice Logarevec so lahko ponosni na pomembno pridobitev in svoj trud, ki so ga pokazali na gradbišču zadružnega doma. To stavbo so preuredili v šolsko poslopje in pred kratkim odprli prvi dve učilnici. V šolskih ustanovah in okoliških vrtcih se vzgaja nad 7600 bodočih graditeljev, ki so deležni velike pomoči, ki jo daje ljudska oblast Samo letos je ljudska oblast izdala za šolske ustanove okrog 12 milijonov din. V zadnjem času pa pripravljajo tudi širokopotezni program za splošno izobraževalno delo med kmečkimi ljudmi. V nekaterih krajih so se že odločili za triletno vzgojno delo v kmečko-nadalje-valnih šolah. Vse kaže, da bodo ta pametni predlog osvojili vzgojni činitelji in kmečki mladinci na področju vsega okraja. Mnogo več pozornosti pa bo treba posvetiti tudi ljudskim knjižnicam na podeželju. 830 mladink obiskuje tečaje izvenarmadne vzgoje Skoraj v vseh šolskih središčih so že začeli s tečaji izvenarmadne vzgoje za žensko mladino. Razveseljiva je ugotovitev, da se mladinke zelo zanimajo za izobraževalno delo v teh tečajih. V nekaterih krajih so se prostovoljno prijavile voditeljem tečaja in zdaj redno obiskujejo pouk. Trenutno je v ljutomerskem okraju 22 takih tečajev s 25 oddelki in 830 obiskovalkami. Vse kaže, da bo treba dopolniti učni program s temami iz sodobnega življenja in ga prilagoditi razmeram v določenem kraju. Tudi pri izbiri predavateljev so premalo gledali na politično razgledanost in moralno kakovost ljudi, ki jim je zaupana vzgoja mladine. Tako so v neki vasi dobili za predavatelja nuno; ki ne more dati nobenih jamstev, da bo vzgajala mladino v naprednem duhu. Ponekod dekleta obiskujejo tudi pouk v kmečko-gospodarskih šolah, čeprav jih tečaji za izvenarmadne vzgojo že močno zaposlujejo. V Spodnji Ščavnici bodo s tečajem končali že v sredini januarja, potem pa bodo organizirali še gospodinjski tečaj. Dekleta so že prijavila svojo udeležbo. Na Svetinjah pa se je 25 tečajnic odločilo, da bodo poleg obveznega tečaja obiskovale tudi pouk v kmečkogospodarski šoli. Najbolj se zanimajo za računstvo, slovenščino in ročno delo. Že ta dva primera dokazujeta, da je zanimanje za izobraževalno delo med žensko mladino izredno poraslo. Tečaji protiletalske zaščite so skoraj povsod množično obiskani in bodo gotovo dosegli svoj namen. Dosedanje izkušnje kažejo, da bo treba v te tečaje prvenstveno povabiti one ljudi, ki bodo v slučaju vojne ostali v zaledju. Dosedaj se je dogajalo, da so od vsake hiše povabili nekoga v tečaj. Starejši ljudje so ponavadi poslali mladince, ki se že tako v drugih tečajih vzgajajo in usposabljajo za obrambo domovine, za bilo prav, če bi mladince krat oprostili teh obveznosti in jim dali možnost da se posveti- jo splošni in kmetijsko strokov- vzgoji, na njih mesto pa po vabili starejše ljudi ter jih usposobili za obrambo pred na- padi iz zraka. Izgleda da bodo tudi to vprašanje zadovoljivo rešili. ČIM VEČJE BO ŠTEVILO NAŠIH NAROČNIKOV, TOLIKO BOLJ OBSEŽEN IN PESTER BO »OBMURSKI TEDNIK«, ZATO NABIRAJTE NOVE NAROČNIKE! PRIDOBIVAJTE NOVE NAROČNIKE ZA »OBMURSKI TEDNIK«, KI VAM PRINAŠA VSAK TEDEN DOMAČE NOVICE IN ZANIMIVOSTI! POJASNILO! Naročnik našega lista iz Vučje gomile nas je prosil, naj bi popravili vest, ki je bila objavljena v članku »Špekulanti se poslužujejo tudi verskih čustev« v zadnji številki lista, da je škof Szabo pomagal nekemu Lepošu iz Vučje gomile, ki je trdil, da se s svojo boleznijo počuti bolje, in naj bi napisali, da je ta Lepoša iz Sela, češ da v Vučji gomili niso tako babje verni ljudje. Čeprav v zapisniku piše, da je navedeni Lepoša iz Vučje gomile, smo ugodili želji našega naročnika, kajti tudi zapisnikarji se lahko včasih zmotijo. NAROČAJTE »OBMURSKI TEDNIK«! »Obmurki tednik« izhaja vsak petek v Murski Soboti. Prinaša novice iz življenja ljudi ob Muri, iz Prekmurja in Prlekije. Zato naročajte naš domači časopis vsem svojim znancem, rodnikom, svojcem v priporočajte ga vašim sosedom in prijateljem; povsod pridobivajte nove naročnike za domači list. Naj velja za vsakogar geslo: »Obmurski tednik« v sleherno prekmursko in prleško hišo! M. Sobota, 12. decembra 1952 OBMURSKI TEDNIK Stran 3 OB 25-LETNICI DELOVANJA NAŠEGA ORKESTRA vabimo vse prebivalstvo Ljutomera na GLASBENI KONCERT ki ga prireja orkester pod vodstvom dirigenta tovariša Loparnika v četrtek, dne 18. decembra, v Domu kulture v Ljutomeru. Na sporedu bodo dela W. A. Mozarta, F. Schuberta, J. Svendsena in F. Bernarda. Uprava SKUD »Ivan Kaučič« Ljutomer V enoletnem delu Mestnega odbora RK v Soboti te precej uspehov 19. decembra bo poteklo leto dni od zadnjega zbora MORK Sobota. Zanimivo je pogledati malo v delo RK v Soboti v tem obdobju in se seznaniti z nekaterimi številkami, ki govorijo o uspehih tega dela. Mestni odbor RK Je priredil tri zdravstvena predavanja: o oslovskem kašlju, prvi pomoči in zdravilnih rastlinah. Obisk teh predavanj je bil srednje dober. Ob lanski novoletni jelki je odbor razdelil med siromašne občane Sobote razna živila v vrednosti 10.000 dinarjev, dalje 100 kg mleka v prahu, 45 kg ovsenih kosmičev in razno drugo blago, prejeto od Okrajnega odbora RK in drugih organizacij. Tudi mimo zimske nesreče na Primorskem ni šel Mestni odbor RK. Organizacija je priskočila na pomoč ponesrečencem s prispevkom 10.000 din. V letošnjem protituberkuloznem tednu je ekipa mestnega odbora priredila delovni izlet v Melince in tam izvedla zdravstveno predavanje ter obiskala jetične bolnike. V sami Soboti je ekipa v tem tednu obiskala 9 tuberkuloznih bolnikov in razdelila razne podpore, bodisi v blagu ali denarju v vrednosti 14.000 dinarjev. Znesek 5000 din v živilih je dala odboru na razpolago v ta namen ob svoji likvidaciji Potrošniška zadruga v Soboti. V tednu Rdečega križa oktobra letos, je mestni odbor zbral v Soboti z nabiralnimi programi v korist RK znesek 28.609 dinarjev, priložnostnih značk RK pa je bilo razprodanih za 27.241 dni. Tu je treba pohvaliti ko- lektiv kolodvorske restavracije, ki je bil najuspešnejši pri prodajanju značk, dalje trgovino mestne ekonomije, trafiko Fürst, mestno pekarno v Titovi ulici in še nekatere, dočim so pokazali slab odnos do prodajanja teh značk v mestnem bifeju, trg. drž. posestva Rakičan, galanterijski poslovalnici podjetja »Preskrba« in gostilni Tovarne mesnih izdelkov. Tudi nogometni klub »Mura« Je prispeval od tekme v Tednu RK znesek 5000 din. Mestni odbor je priredil tudi srečolov z obdaritvijo vseh šoloobveznih otrok v prostorih osnovne šole v Soboti, letos, 10. oktobra. Teh nekaj podatkov zgovorno dokazuje, da je MO RK v obdobju enega leta precej storil. Močno se je dvignilo število rednih članov organizacije, ki šteje danes v Soboti blizu 1300 članov. V Podmladek RK je včlanjena domala vsa šolska mladina. Podmladkarji presegajo Število 1000. Za letos pripravlja Mestni odbor RK akademijo Podmladka Rdečega križa, v kateri bodo sodelovale vse šole v Soboti. Čisti dohodek te prireditve pa je namenjen za nabavo sanitetnega blaga in omaric. OT. Obsežna gradbena dela bodo irpre menila zunanji izgled prleške metropole V ljutomerskem okraju so letos investirali v nove zgradbe nad sedem milijonov dinarjev. Tako so v Ljutomeru postavili prizidek poslopju nižje gimnazije, dokončali šeststanovanjsko hišo in uredili začasno kopališče. Dokajšnja finančna sredstva so bila izdana tudi za moderno učilnico na Kogu in šolsko poslopje v Logarevcih. Delavci in nameščenci, ki si v okrajnem središču postavljajo stanovanjske hišice, so dobili od skupnosti nad 12 milijonov din kredita. V perspektivnem načrtu gospodarskega razvoja za prihodnja leta so predvidena tudi obsežna gradbena dela, ki bodo močno spremenila zunanje lice okrajnega središča. šele po uresničitvi tega načrta bo Ljutomer postal pravo mesto. Tlakovali bodo ceste, dvignili cesto od glavnega kolodvora do poslopja nižje gimnazije, dogradili dirkališče za Sršenovim logom, postavili šeststanovanjsko hišo, obnovili pločnike na mest- nih ulicah, elektrificirali novo klavnico in tržnico, postavili tovarniška poslopja za podjetji »Konfekcija« in »Žica«, obrtništvo-trgov. dom, novo klavnico, skladišča, garaže, upravna po- slopja za remontno podjetje in okrajno zadružno zvezo in modema poslopja za delavnice »Agroservisa«, podjetja za popravilo in vzdrževanje traktorjev in drugih kmetijskih strojev. Poleg teh javnih zgradb in komunalnih naprav bodo podjetja s svojimi sredstvi postavila tudi več stanovanjskih poslopij za svoje delavce. Središče mesta Ljutomera KMETIJSKI SVETOVALEC KDAJ BOMO DALI ŽIVINI KISLO KRMO Suho rezanco dajemo živini vedno pred napajanjem. To je temeljna in najbolj naravna krma za govedo. Ko bo žival zaužila suho krmo, bo še z večjo slastjo pila vodo. To je zlasti važno za molzne krave. Šele po napajanju damo vsaki odrasli živali po en škaf kisle krme. Kislice ne smemo dajati živini pred napajanjem zaradi tega, ker zmanjša živini željo po vodi. Velja torej pravilo: da ne bo šla naša živina samo na sprehod k potoku, Ji pred napajanjem pokladamo suho krmo, po napajanju pa kislo ali drugo vlažno krmo (pesa, repa, navlaženi rezanci). Teletom, ki še pijejo mleko, ne smemo dajati kisle krme. Tako jih bomo obvarovali pred drisko. SADJEVEC IN VINO STA POČRNELA Brž ko natočimo jabolčnik (sadjevec) ali vino v steklenico, lahko često opazimo, da je tekočina v nekaj urah počrnela. Kako bi odpravili to napako? Kakor je znano, počrni vino zaradi tega, ker se v njem spojita železo in čreslovina. Ti dve snovi sta v vsakem vinu, ki počrni šele tedaj, če se Železo pod vplivom zraka spremeni v tako obliko, ki se spaja s čreslovino in z njo vred tvori črnilo, čeprav sta čreslovina in železo v vsakem vinu in čeprav pride vino pri pretakanju v dotik z zrakom, pa vendarle ne počrne ona vina, v katerih je dovolj kislin, ki delujejo proti počrnenju. Kisla vina, ki vsebujejo normalno kislino, ne počrne ali pa počrne le izjemoma, če se v njih nabere preveč Železa. Ponavadi se to zgodi pri prešanju. Spajanje železa s čreslovino najbolj ovira vinska kislina, nekoliko manj kisline v jabolčniku ali mleku. Ocetna kislina pa ta pojav celo pospešuje. Najbolj pogosto počrne sadjevci, ki bolujejo na pomanjkanju vinske kisline. Počrnelo vino pretočimo na svežem zraku, tako da popolnoma počrni. Nato tekočino očistimo z želatino, ki izloči črno barvo. Očiščeno vino pretočimo v srednje žveplani sod. Tako preprečimo morebitno zmanjšanje kisline. Ta pojav nastane zaradi delovanja bakterij. V zadnjem času pa se je izkazalo kot najbolj učinkovito sredstvo proti tej bolezni tako imenovano modro čiščenje po Mösslingerju. Janko Sitar, Ljutomer SADJARJI, ZADRUŽNIKI IN KMETJE! IZKORISTITE LEPE ZIMSKE DNEVE ZA TEMELJITO ZATIRANJE SADNIH ŠKODLJIVCEV! KDOR NE ČISTI SADNEGA DREVESA IN NE ZATIRA KAPARJA, NI SADJAR! GASILSKIM DRUŠTVOM OKRAJA SOBOTA Vsa PGD obveščamo, da bomo odslej vsa navodila in objave za delo gasilskih društev objavljali v našem domačem časopisu »Obmurskem tedniku«. Zato vas pozivamo, redno sledite našim objavam in navodilom ter se naročajte na »Obmurski tednik«. Tako bodo z nalogami PGD seznanjeni vsi člani PGD, v kolikor imajo naročen list oz. ga še bodo naročili in sledili našim objavam. En izvod časopisa, ki ga bo prejemal sekretar PGD, naj brani v arhivu ravno tako kot vse ostale dopise in okrožnice. Vsa PGD opozarjamo, da je rok za tromesečno statistično poročilo do 4. jan. 1953; obrazce za poročila lahko dobijo PGD na Okrajni gasilski zvezi v Soboti. Okrajna gasilska zveza Sobota Rezervni oficirji se vzgajajo Pred kratkim so imeli rezervni oficirji središča Ljutomer že tretjo predavanje o taktiki bojevanja. Načelnik Vojnega odseka major tovariš Mulej jim je dal več koristnih napotkov. Govoril je tudi o lastnostih in vrlinah, ki jih mora imeti rezervni oficir v času, ko je treba stopiti v boj za obrambo naših meja. Udeležba na zadnjem predavanju je bila zelo skromna. Posamezni člani kluba rezervnih oficirjev še vedno mislijo, da so dovolj izobraženi in strokovno usposobljeni. To še zlasti velja za starejše oficirje, ki se bodo morali bolj potruditi, če bodo hoteli postati mojstri v sodobnem bojevanju. Zato se bodo morali sproti seznaniati z napredujočo vojaško tehniko, taktiko in sodobnimi pridobitvami na področju vojskovanja. Na pomlad bo treba prirediti tudi več praktičnih vaj. Vodstvo kluba je pred krattim odprlo tudi svoj »kotiček« in ga opremilo z nazornimi slikami, strokovnimi knjigami, malokalibrskim orožjem in obrambnimi sredstvi protiletalske zaščite. Tu se bodo lahko oficirji zbirali v krožkih in se usposabljali za dobre voditelje naše Armade. V interesu večine požrtvovalnih članov bo treba ukrepati proti vsem onim posameznikom, ki izigravajo delovni program organizacije in zanemarjajo svoje dolžnosti do nje. Večina rezervnih oficirjev meni, da lahko vsak član žrtvuje nekaj prostega časa za izobraževalno delo in se vsako tretjo nedeljo v mesecu udeleži strokovnega predavanja. Izrazili pa so tudi željo, da bi jim vodstvo kluba sčasoma nabavilo članske značke in primerne uniforme. I. M. Težave s plinom v Lendavi Kot odgovor na članek o zboru volivcev v Lendavi, na katerem so razpravljali tudi o gospodarskih vprašanjih in o plinu, nam je prizadeti tov. Kapun poslal dopis, v katerem opravičuje svoj nastop zaradi pomanjkanja plina. Ker v njem navaja stvari, ki niso točne, in želi, da bi članek objavili pod naslovom »Narod odgovarja«, mu tej želji ne moremo ugoditi. En sam človek namreč ne predstavlja ljudstva; in četudi jih je več, ki mislijo enako, se njihove zelje ne morejo upoštevati. Če bi bile v škodo skupnosti Tako je tudi v tem primeru. Neki upokojenec, ki je podpisal dopis (katerega nam je poslal tov. Kapun), navaja, da je zastopnik Proizvodnje nafte obljubljal, naj počakajo še nekaj dni, da bo dovolj plina. Kljub temu ga po dnevi ni, čeprav je ponoči močan pritisk. S pojasnilom uprave Proizvodnje nafte se ne zadovoljuje, češ da ravno po dnevi polnijo jeklenke in rezervoarje za odpošiljanje pli- na; kot dokaz za to bi pred dnevi lahko prišlo do večje nesreče pri rezervoarju napolnjenem s plinom. Take trditve, češ da ga drugam pošiljajo, nam pa ga ne dajo, so zgrešene. Res da si vsak stanovalec Lendave želi plin in to tem bolj, ker je v novembru bilo že precej hladna Plin iz Lendave pa se uporablja tudi v naši industriji. Če ga ta ne dobi pravočasna ji je otežkočeno delo. Zato mora plin služiti koristim naše skupnosti, ne le Lendavčanom. Saj je V proiz- vodnjo nafte bil vložen ogromen kapital, da se lahko pridobiva nafta in plin. Tega pa niso prispevali le Lendavčani, temveč vsi naši delovni ljudje. Na to nista pomislila Kapun niti podpisnik članka. Toliko v pojasnilo, čeprav ni bil to pravi vzrok za pomanjkanje plina. Glede nesreče, četudi bi se zgodila, pa bi lahko rekli le to, da se je v industriji zgodilo že mnogo nesreč in ta se kljub temu razvija naprej. Za plin je treba plačati primemo ceno, kar je tudi pravilno, če naj služi vsem našim delovnim ljudem ne le Lendavčanom. Kljub temu pa je kurjava s plinom cenejša., kakor če bi kurili z drvmi in premogom, če bi prebivalci po stalih krajih hoteli imeti tako tople sobe, kot jih imajo Lendavčani, bi morali izdati za kurjavo najmanj dvakrat toliko kot Lendavčani. Torej jim plin le koristi, čeprav ga ni vedno dovolj. V tolažbo vsem potrošnikom plina pa še povemo, kar smo izvedeli na pristojnem mestu, da bo v bodoče dovolj plina in ga je tudi zadnje dni že dovolj. Beseda naših bralcev ALI JE PRAV TAKO? Preteklo soboto sem privedel v soboško bolnišnico svojega očeta, za kar mu je izdal napornico dr. Brandieu. Na oddelek za interne bolezni sem prišel z očetom ob pol dveh popoldne in našel tam dežurnega zdravnika dr. Pleška. Pokazal sem mu napotnico za sprejem v interni oddelek bolnišnice. Dežurni zdravnik se je zanimal, koliko časa je bolnik bolehal, nakar sem pojasnil, da je leža doma že 12 dni. Odgovoril mi je, naj počakava zunaj, da bo takoj uredil vse potrebno. Toda ta takoj je trajal cele tri ure in pol; z bolnikom sem čakal od 14 do 17.30. Zakaj zdravnik ni uredil tega prej, ko pa je med tem prišla neka ženska bolnici, ki je bila sprejeta takoj in poslana v bolniško sobo? Menim, da to ni na mestu in popolnoma prav. Pred dvem: leti sem prav tako privedel v bolnišnico svojo sestro na kirurški oddelek; bila je sprejeta takoj in to brez zdravniške naoptnice ter čez dve url že tudi operirana. Resno se vprašam, kaj bi bilo s sestro, če bi bil takrat na kirurškem oddelku dežurni zdravnik dr. Pleško? Kakor sem pozneje izvedel pri zdravnikih v bolnišnici, je bilo očetovo stanje zelo resno, poslabšano. In ko pomislim na eno čakanje, moram vprašati, ali je prav tako? Krstič Svetozar, M. Sobota, Lendavska 21 »ANYUKAM, NYERTÜNK!« S takim naslovom se začne velik plakat Drž. loterije, obešen na steno v soboški Mestni kavami. Plakat je sicer izdelan pri nas v Jugoslaviji in še kar okusen. Namenjen pa za kraje, kjer prebiva madžarska narodnostna manjšina pri nas. Do tu je v redu in prav; tudi dokaz enakopravnosti vseh narodov, ki prebivajo v mejah naše domovine. Nekaj pa le ni prav. Nič proti loteriji, nič proti naši madžarsik manjšini, ki se je ravno na nedeljskih volitvah spet izkazala z res častno udeležbo. Toda, Sobota je vendar slovenska, nobene manjšine ni v njej in čemu potem taki plakati? In ko imamo prav take plakate na izbiro, popolnoma enake onemu, pa s slovenskim besedilom. Na Hodošu, Prosenjakovcih in tam okrog že, v Soboto pa ne saj govorimo prav vsi slovenski jezik. Ali je morda to dobro zaradi reklame Mestni kavarni? No, če je tako, potem je ta reklama res svojevrstno — slaba. Vilnik TAKO MISLI DOBER MLADINEC (Prejeli smo dopis od prekmurskega fanta, ki je sedaj pri vojakih, s prošnjo, da bi ga objavili.) Z veseljem pričakujem vsak teden naš domači »Obmurski tednik«, pri prinaša politične, kulturno-prosvetne, fizkulturne in druge novice o delu naših organizacij. Kakor sem izvedel, je bil pred kratkim izvoljen v Rogaševcih nov mladinski sekretariat. Kot nekdanji član tega aktiva želim, da bi novo vodstvo krepkeje prijelo za delo ter dalo vzpodbudo drugim društvom, kot avtomoto krožku, strelskemu društvu in IZUD. Kakor v nekaterih krajih, so tudi v Rogaševcih ustanovili TVD Partizan; le škoda, da je ostalo le pri papirnati ustanovitvi. Malo giblje le šahovska sekcija. V vseh teh društvih je največ članov mladincev. Zato bi bilo želeti, da se v zimskem času malo razgibljejo. Dobro bi bilo, da bi naštudirali kako igro, za kar imajo pozimi dovolj časa O svojem delu pa bi lahko poročali tudi v našem časopisu. Lendavčani odstranjujejo stare tablice s hišnimi številkami Pred mesecem dni smo objavili dopis, ki nam ga je poslal naš naročnik iz Lendave, zakaj v Lendavi še niso odstranili starih hišnih tablic z madžarskimi imeni ulic. V opravičilo ljudskemu odboru mestne občine Lendava bodi povedano, da je ta o novih tablicah razmišljal že davno prej in je že marca 1952 sklenil, da jih bo naročil. Uprava komunalnih ustanov jih je tudi naročila že 6. marca v Tovarni emajlirane posode v Celju. Tovarna pa jih je morala izdelati, kar je trajalo precej časa. Nove tablice za vse območje mestne občine so prejeli že v septembru še pred izdajo pravilnika o označevanju naselij. Deliti pa so jih začeli prav v dneh, ko je izšel omenjeni članek; nekaj dni prej pa so o tem obvestili prebivalstvo na zboru volivcev. Tako bodo kmalu vse lendavske ulice imele nove table s se- danjimi nazivi in vse hiše nove tablice s hišnimi številkami in oznakami ulic. Sicer bi jih lahko že imele, pa se je pojavila težava, ki jo ljudski odbor sam ne more rešiti. Hišne tablice stanejo po 480 din. Plačati jih morajo lastniki hiš, ker jih ljudski odbor iz svojega proračuna ne more. Ti pa nekateri še niso prišli po tablice, češ da so drage. Vendar jih bodo morali dvigniti in plačati, kajti ceno ni odredil ljudski odbor, temveč tovarna, ki jih je izdelala. Sicer pa, kdor ima hišo, bo še za tablico nekaj prispeval. Mrliča je zbudil k življenju Profesor Emanuel Scavo je s 15 minut trajajočim masiranjem srca ohranil pri življenju Švicarja Herberta Scheberja. Masiranje srca v medicini ni nič novega. Vendar pa je to prvi doslej znani primer, da je zdravnik obudil človeka, ki že 15 minut ni več kazal znakov življenja. Drugi tak primer je bil, ko so z masiranjem srca obudili neko švedsko deklico, potem ko njeno srce že 10 minut ni več utripalo. Pozneje so se pokazale na njej psihične posledice, ki pa so kmalu izginile. Scheber pa je bil že prileten in srce mu je opešalo tako, da je čez dva dni umrl. Po masiranju srca je živel se 52 ur. Koliko olja vsebujejo semena posameznih oljnic Olje se pridobiva iz različnih semen, od katerih dajejo nekatera večji druga manjši odstotek. Naši kmetovalci pridelujejo predvsem buče, sončnice in repico ter ta olja tudi najbolj cenijo Semena raznih rastlin dajo sledeči odstotek olja: buče 30 do 36%, sončnice 20 do 35%, repica 30 do 38%, lan 30 do 36%, ogrščica 30 do 40%, mak 40 do 53%, grozdne pečke 9 do 12% in oljka 16 do 18%. Razlika v odstotkih med najnižjo in najvišjo mero je odvisna od lepšega ali slabšega semena. Kako starost vpliva na oči V Franciji so lani pregledali oči več deset tisočem ljudi različnih poklicev. Ugotovili so, da opeša vid ljudem v večini primerov v starosti okrog 40 let. Piri odraslem človeku posreduje očesno zrklo možganom vsak dan nad milijon slik. Tolikšen napor dan za dnem povzroča pešanje vida. Zato je priporočljivo, da vsak prileten človek vsaj enkrat na leto gre k zdravniku za očesne bolezni. Že v dvajsetem letu starosti kakih 23 odstotkov ljudi slabo vidi. Med 20. in 30. letom se ta odstotek poveča na 39, med 30. in 40. letom pa na 48 odst. Med 40. in 50. letom slabo vidi 71 odst. ljudi, od 60 leta naprej pa 95 odst. Razni poklici različno vplivajo na vid. Med šoferji, strojevodji in drugimi prometnimi uslužbenci je samo 16 odst. takih, ki slabo vidijo, v tekstilni industriji jih je 22 odst., v lahki industriji 25 odst., v težki 35 odstotkov, v industriji pohištva pa 50 odst. Znatno večji je odstotek ljudi s slabim vidom po pi sarnah. Raziskave so tudi pokazale, da se ljudje večinoma premalo zanimajo za svoj vid, da nočejo nasuti naočnikov in s tem še bolj škodujejo očem. Tako na primer človek, ki bi moral nositi naočnike samo dveh dioptrij, dela, če jih nosi, z 20 odst. manjšo delovno storilnostjo in se mnogo hitreje utrudi. Ljudje, ki so jim potrebni naočniki 5 dioptrij, so brez njih malone povsem nesposobni za delo. KRATKI NASVETI Kvas ostane dolgo časa svež, če ga dobro stlačimo v kozarec, katerega potem poveznemo na krožnik, v katerem je sveža voda. Vodo je treba večkrat menjati. Neprijeten duh bolniške sobe se izgubi, če narežeš malo čebule in jo daš v krožniku na pol. V kratkem času se duh izgubi. Čebulo je treba menjati vsakih šest ur. BRALEC, NAROČNIK! KAJ SI STORIL ZA RAZŠIRITEV SVOJEGA DOMAČEGA ČASOPISA? POKAŽI GA TUDI DRUGIM, PRIPOROČAJ NAŠ LIST, NABIRAJ NOVE NAROČNIKE! NAROČAJTE »OBMURSKI TEDNIK« SVOJCEM, SORODNIKOM, ZNANCEM IN PRIJATELJEM IZVEN PREKMURJA, GOTOVO JIH ZANIMAJO NOVICE IZ DOMAČEGA KRAJA! ALI STE ŽE POKAZALI SOSEDU NAŠ TEDNIK! STORITE TO TAKOJ. PRIDOBITE NOVEGA NAROČNIKA! Stran 4 OBMURSKI TEDNIK M. Sobota, 12. decembra 1952 Janez Švajncer: (11) STRELI NA MEJI »Zdaj vsaj veste, kaj pijemo pri Rojsu,« je vzkliknil Anza in začel mahati z obema rokama. Vsi so ga gledali, nato pa se zdrznili, ko je završalo skozi zrak: »Ali mislite danes samo sedeti v vinogradu! Bom jaz škropil namesto vas?« Kata in Jula sta od strahu poskočili kakor žoga. Vsem je zastala beseda v grlu. Med zelenimi trsi so zagledali Rojsov obraz s srepimi očmi. »Za južinanje zadošča deset minut! Vi že sedite skoraj četrt ure. Pepe, kakšen prvi hlapec si ti? Pokazati bi jim moral, kako je treba pljuniti v roke, pa z njimi vred sediš, ko da bi delo lepo počakalo.« Rojs je težko dihal in tolkel s palico po zemlji. Tako se je razburil, da se mu je tresla glava. »Tttaaakooj bomo spet začeli,« je zajecljal Pepe in se ugriznil v spodnjo ustnico. »Ne bodite hudi. Ure nismo imeli, pa smo se zasedeli.« Cmager je bil ko na trnju. Vstal je. Pred očmi se mu je zameglilo, da ni videl nobenega pred seboj. S škropilnico na ramah je hodil med trsi in pritiskal ročico, da je hreščala. Galica se je kar cedila z listja. Slo je na poldne. Sonce je neusmiljeno žgalo. Žeja je bila neznosna. »Še ga bomo pili, Cmager,« se je oglasil Anza, »nič ne reci. Tudi zaslužili bomo. Saj veš, kje.« »Vi ga pijte kar brez mene. Viničar mora biti zadovoljen z vodo.« »No, no, ne ženi si tega tako k srcu. Se jeziš na gospodarja? Ne misli nanj. Bogat je, a še vedno nima dosti. Ker postaja star, zato se boji, da se bo moral skoraj ločiti, od svojega bogastva. Najrajši bi ga tako odnesel s seboj na drugi svet« »Tam, kjer misliš, da bo smrt pregnala zlo, moraš dolgo čakati,« je pokimal Cmager, »včasih je potem še slabše, kot je bilo prej.« »Enkrat bo že iztegnil pete. Naj živi, tudi nas, še ne bo konec. Že veš, Cmager, da bomo skoraj spet gnali živino v Avstrijo? Ti je Vinko že povedal?« Anza je nalašč odvil veho na škropilni cevi in jo čistil. Zagledal je bil Kato, ki se je bližala nizdol po vinogradu. Oberoč je držala vrč nad glavo, da se ji je dvignilo krilo vrh kolen. Cmager je tedaj pozabil, da ga tišči škropilnica. Prestrašil se je Anzevih besed. Lahko bi kdo slišal in ju naznanil. In oba bi zaprli. Tega noče, niti tihotapcem ne bo več pomagal. »Kje je galica!« je zakričal, da bi prevpil Anzevo vprašanje, ki ga je zadelo v živo. »Že nesem, že nesem. Hudič vas vzemi, dedci, kaj ste tako nasajeni.« Kata je izpraznila posodo in odšla nazaj proti zidanici. Cmager se je izgubil v vinogradu. Ko se je vračal z vrha, sta se znova srečala z Anzem. »Danes si slabe volje, Cmager. Si vstal z levo nogo? Pomiri se. Tudi mene vse boli, a nič ne rečem. Čuj, saj boš šel z nami?« »Ne bom šel Dovolj sem si umazal roke,« je kratko odrezal Cmager in hotel dalje. »Se ti je zmešalo? Si pozabil na zaslužek v eni moči? Dve sto dinarjev si dobil. Koliko, boš pa danes dobil? Za ves dan samo dva dinarja in pol! Cmager, kaj boš s tem denarjem! Še za sol bo premalo za en teden. Tam pa greš ob živini in zaslužiš najmanj stotaka.« Prepričan v svoj uspeh je Anza škropil dalje. Cmager je postal. Truden je bil in ni imel več dovolj moči, da bi vse dodobra premislil. Brezizrazno je gledal po vinogradu, kjer se je sušilo poškropljeno listje. Dobivalo je lepo modro-zelenkasto barvo. Nad to sliko je trepetala julijska vročina. Pozabil je na znoj in pustil, da mu je tekel z razgretega čela po licih in bradi. Znoj je neovirano padel na umazano srajco, od galice poškropljene hlače, na čevlje ih na osušeno zemljo. Pri zidanici je Kata glasno klicala: »Cmager, Cmager, hitro, hitro!« Njen glas se je razlegal po vinogradu. Ni se mogel spomniti, zakaj zdaj kličejo prav njega. Kosilo so prinesli in jesti je na mizi, je trudno pomislil. Ko se je usedel na zemljo in odložil škropilnico, je Kata z dolgimi koraki pritekla k njemu in presunljivo zaklicala: »Cmager, kje pa ste?« »Si slepa? Kaj hočeš spet? Pusti me na miru,« ji je nevoljno odgovoril in je ni hotel pogledati. Kata se sunkoma zaječala: »Cmager, otroci so prišli povedat, da je vaš Tonček umrl!« Cmagerja je stisnilo v prsih. Sklonjeno je odšel proti zidanici in njegove suhe ustnice so šepetale: »Zdravilo mu ni več pomagalo.« Fantje in dekleta so se ob nedeljah zbirali na trgu pred cerkvijo za pozno mašo. Viničarski in kočarski so prišli pred kmečkimi sinovi in hčerami. »Tebe nisem videl vso večnost.« »Tudi jaz tebe ne.« Tako sta se kakor vedno pozdravila Anza in Franc ter si stisnila desnici. Franc je služil za hlapca pri gostilničarju Mačku. »Je že tako. Rojs misli, da sem rojen le za delo. Nerad mi dovoli, da bi zahajal predaleč od hiše. ,Moliš lahko Cerkve ne obiskuješ zaradi pobožnosti. Zijala hočeš prodajati, mi pravi.« »Ah, mene pa moj naganja v cerkev. Nikdar smem muditi maše. Ko bi le vedel, da jo pošteno zamujam. Kaj mi pač more. Njega še nikdar nisem videl v cerkvi Ta ti ima tako črno dušo, da je tudi z apnom ne bi mogel več prebeliti.« »Nedelja je vseeno nekaj vredna. Če ne za drugo, toliko vendar, da malo pozabimo na vsakdanje skrbi .« »Veš kaj« je dregnil Franc Anzo, ki se je bil zagledal tja doli proti Mačkovi gostilni, kjer je prihajalo več ljudi, » od noge dela sem tako zbit, da včasih ne vem kje se me noge drže. To vendar ni prav, da moramo nekateri samo delati. In nič nimamo od tega. Drugi se čez mero dolgočasijo. Mačkovi hčerki poglej. O njunih oblekah govori vsa vas. Ves dan se vrtita pred ogledalom. Ogledujeta se in si domišljujeta , kako sta lepi. Sem že lepše videl. Toda nič jima ne moreš. Bogati sta. Samo s tem se lahko postavljata. Ni prav, da ljudje sodijo človeka edino po tem, koliko ima pod palcem. Ti pa delaj ko črna živina. Garaj in molči. Povedati ne smeš svojih misli, ker si pač revež in nimaš kaj misliti.« Anza je odkrito pogledal prijatelju v oči in odgovoril: » Na take stvari jaz ne mislim. Nič ne moreš spremeniti. Postavi se na glavo, ljudje bodo gledali nate kot prej. Mi nismo prišli na svet, da bi napravili red. Če bi se rodil bogat, ali se ne bi tudi ti lepše oblačil? Mar bi ti bilo za reveže. Zdaj jih zagovarjaš, ker je med njimi tvoje mesto. Kot bogataš bi gledal nanje, kakor, gledaš danes na svoje zakrpane čevlje.« »Toda zaboli me pri srcu, ko pomislim na vse to. V knji gah sem čital, kako so se nekateri borili za pravico m si tudi reveži naredili srečo.« (Nadaljevanje sledi) PO PREKMURJU IN PRLEKIJI Za vsakogar — tudi za žene — velja pregovor: „Več znaš — več veljaš! ̒ V Radencih, na Kapeli in v Cezanjevcih so se napredne žene pridružile mladinkam, ki obiskujejo tečaje izvenarmadne vzgoje. V zadnjem času so se udeležile več zdravstvenih predavanj. Po podatkih, s katerimi razpolaga okrajno vodstvo AFŽ, bo letos v okraju 13 praktičnih tečajev za žene-matere in gospodinje. V teh tečajih se bodo žene in dekleta učile najrazličnejših gospodinjskih del: kuhanja, predenja, krpanja, vezenja; skratka vsega, kar je potrebno pri vsakdanjem delu v gospodinjstvu. Okrajno vodstvo sekcije žena-zadružnic si prizadeva, da bi za svoje članice organiziralo več tečajev, ki naj bi vzbudili zanimanje za kokošjerejo, vrtnarstvo, rejo malih živali in za uspešen boj proti boleznim domačih živali. Prav tako bo organiziralo seminarje za one zadružnice, ki delajo v upravnih odborih zadrug ali pa so že s svojim dosedanjim delom dokazale, da bodo lahko prevzele vodstvene dolžnosti. Te seminarje narekuje potreba po usposabljanju zadružnic za vodstvene posle v zadrugah.. V KRIŽEVCIH SO USTANOVILI TVD PARTIZAN Poleti je mladina obmejnih vasi Križevci in Domanjševci priredila dva fizkulturna nastopa, ki sta dobro uspela. Udeležla se je tudi tekmovanja v Prosenjakovcih. To je povečalo zanimanje za fizkulturo med mlaidino, pa tudi starejšimi. Zato so pred tremi meseci organizirali prpravljalni odbor za TVD Partizan. Ko je ta zbral 80 aktivnih članov, so konec novembra imeli ustanovni zbor. Na tem je bila živahna diskusija o nadanjem delu in so. sprejeli tud sklepe, enega člana so poslali na tečaj. Za obnovo vinogradov so se odločili zadružniki iz Črešnjevcev pri Radgoni. Letos so zabeležili večjo vrednost delovnega dne kot lani. Na zadnjem sestanku so se pogovorili o obnovi vinogradov in sadovnjakov. V zimski sezoni bodo obnovili 3 ha goric in sadovnjak na površini enega hektarja. BELTINSKI GASILCI DOBRO GOSPODARIJO Večkrat posamezna društva in razne organizacije tarnajo zaradi finančnih težav, češ da razne prireditve ne dajo predvidenih dohodkov. To pa v vsem ne drži, treba je le znati pravilno organizirati in gospodariti. Da je res tako, potrjuje gasilsko; društvo Beltinci, ki je pri teh prireditvah zaslužilo nad 100.000 din. To društvo si tudi ne beli glave, kje bodo vzeli finančna sredstva za gradnjo novega gasilskega doma, katerega si nameravajo zgraditi v bodočem letu. Beltinški gasilci nudijo; vzgled vsem tistim, ki z društvenim denarjem ne ravnajo pravilno in hočejo zapravljanje denarja upravičiti s tem, da »veselica ni uspela«. L. S. LOTERIJSKA SREČA JO JE OBISKALA Pred kratkim je Bibijana Kaukler, gospodinja iz Ljutomera, kupila srečko drž. loterije v časopisni prodajalni »Panonija«. Srečka je nosila številko 598373 in je v 35. kolu zadela enega izmed večjih dobitkov v znesku 50.000 din. Dobitek je Kauklerjevi izplačala poslovalnica Državne loterije v Mariboru. KMETJE. POŠILJAJTE SVOJE SINOVE V KMEČKO-GOSPODARSKE ŠOLE Že v novembru so odprli v ljutomerskem okraju 14 kmečko-gospodarskih Šol, katere obiskuje 641 kmečkih mladincev, ki bodo poleg splošnega in strokovnega znanja pridobili tudi potrebne vzgojne napotke. V letošnje učne načrte so vnesli tudi pouk o moralni vzgoji mladine. Ta novost bo brez dvoma ugodno vplivala na učečo se mladino. V kratkem pa bodo začeli poučevati še na Kapeli, pri Vidmu in v Bučkovcih. Motarski zadružniki pa se upravičeno ponašajo z novim traktorjem znamke »Steyr«, ki ima vse priključke, s trosilcem hlevskega gnoja in puhalnikom za seno. Gospodarski račun jim je pokazal, da bodo z novimi stroji lahko zmanjšali proizvodne stroške za dobrih 40 odstotkov. Svoja polja bodo lahko popolnoma strojno obdelovali. Posnemanja vredni zadružniki Člani splošne kmetijske zadruge v Bučkovcih so v zadnjih letih občutili škodo, ki so jim jo prizadejali sadni škodljivci. Zato so na zadnjem občnem zboru sklenili, da bodo kupili moderno sadno škropilnico in to tudi uresničili. Okrajna zadružna zveza jim je dodelila uvoženo motorno škropilnico »Rossenbauer«. Želeti je, da bi Bučkovčane posnemali tudi člani ostalih sadjarskih odsekov pri splošnih kmetijskih zadrugah v ljutomerskem okraju. NAROČNIKI, BRALCI! DOPISUJTE V »OBMURSKI TEDNIK«! Dober začetek izobraževalnega dela v ljutomerskem okraju V ljutomerskem okraju so se vzgojni činitelji in množične organizacije tudi letos potrudili, det bi v zimskem času dali kmečki mladini čim več splošnega in strokovnega znanja ter koristnih napotkov. Okrajni odbor Fronte je skupaj z ostalimi vodstvi množičnih organizacij pripravil obširen načrt za izobraževalno delo v zimski sezoni. ih tako najlepše potrdil svoje težnje po čimbolj uspešni izobrazbi kmečke j mladine in ostalega; prebivalstva. Kakor je bilo na zadnji posvetovalni konferenci sklenjeno, bo letos težišče vzgojnega dela v kmečko-gospodarskih šolah, tečajih za izvenarmadne vzgojo ženske mladine, tečajih protiletalske zaščite, praktičnih tečajih za žene in matere ter strokovnih, znanstvenih in politično-vzgojnih predavanjih pod okriljem Ljudske univerze za vso ostalo prebivalstvo. V zadnjem času se največ razpravlja o tem, kako vzkladiti, delo v posameznih tečajih in šolah, da bo izobraževalno poslanstvo rodilo kar največ uspehov. Prav tako bo treba predavanja — tako splošno vzgojna, strokovna in znanstvena — povezati z našo stvar- nostjo in hkrati prikazati kmečkim množicam velike napore in uspehe našega vodstva in delovnega ljudstva v boju za srečnejšo bodočnost. Ljudska univerza v Ljutomeru pripravlja predavanja za kmečko prebivalstvo Predavateljski aktiv Ljudske univerze; bo letos uresničil svoje obveznosti do kmečkega prebivalstva. Tako se je odločil za predavanja o Organizaciji združenih narodov, vlogi Zveze komunistov Jugoslavije in zgodovinskih sklepih njenega VI. kongresa. nastanku življenja na zemlji, religiji, upravljanju podjetij po delovnih kolektivih, naši zakonodaji ter o znanstvenih in zdravstvenih pridobitvah. Na prvem mestu bodo seveda predavanja iz vseh področij kmetijstva. Predavatelji bodo letos, svoje teme povezali z našo stvarnostjo in s strokovnimi nasveti pokazali pot do uspešne obnove vinogradništva in sadjarstva. Upoštevali bodo predvsem želje svojih poslušalcev. Zato naj velja: več boš znal, več boš veljal! Tega ljudskega pregovora naj bi se držali vsi naši kmečki ljudje, pa bodo letos polne vse predavalnice in učilnice, uspeh izobraževalnega dela pa zagotovljen. ŠIRITE DOMAČI TISK! VSAK NAROČNIK NAJ PRIDOBI ENEGA NOVEGA NAROČNIKA ZA »OBMURSKI TEDNIK«, DA GA BODO V RESNICI BRALI VSI LJUDJE V OBMURJU! PRI GASILSKEM DOMU GRADIJO PROSVETNO DVORANO V Stavešincih obstoja eno izmed najstarejših gasilskih društev v okolici. Ni pa tako delavno, kot je staro, ker so delavni le mlajši člani društva. Vzrok nedelavnosti je v razcepljenosti, ker obstojata dva tabora: eden s staro miselnostjo, drugi s socialistično. Kaj so jim pomagali dohodki od veselic, ko pa denarja niso koristno uporabili za nabavo gasilskega orodja, temveč so 25 tisočakov našteli nekemu staremu gasilcu za vinske sode, kakor da bi to bilo najpotrebnejše gasilsko orodje za gašenje požara. Pred letom dni so gasilci, katerim je pri srcu napredek v vasi, predlagali, da bi zgradili prosvetno dvorano kot priključek h gasilskemu domu. Kljub nasprotovanju nasprotnega bloka, so s prostovoljnim delom zgradili dvorano v surovem stanju in je že pod streho. Se večji uspehu bi bili, če bi delali vsi složno. V gasilskem društvu deluje tudi dramatska skupina, ki je v zadnjih mesecih uprizorila dve igri. Z zadnjo igro je gostovala tudi v Negovi. os. NE PRISVAJAJ SI TUJEGA BLAGA Alojzija Korošec iz Rožičkega vrha je našla pulover, ki ga je lani zgubila Pavla Topolinjak. Kljub temu, da je vedela, kdo ga je zgubil, ga ni hotela vrniti, dokler ni posegla vmes Narodna milica. To je prisvajanje tujega blaga in ni daleč od tatvine, kar obsoja vsak pošten človek. T. Vesti iz Lendave Lendavske žene že pripravljajo Novoletno jelko. Pri tem so jim obljubili pomoč tudi podjetja in sindikati. Sindikalna podružnica Proizvodnje nafte jim Je prepustila organizacijo zabave ob proslavi 29. novembra, da bi čisti dobiček lahko uporabile za darila za Novoletno jelko. Debro pripravljena zabava jim je prinesla 33.000 din. Zato gre zahvala mnogim ženam, ki so zabavo organizirale in iz lastnih sredstev pripravile tudi pecivo. To pomeni, da te žene cenijo svojo organizacijo in da skrbijo za otroke. Stare vagone, ki so stali na nekdanjem železniškem tiru ob cesti pri Dolgi vasi, so pretekli mesec razstavili in jih poslali v naše tovarne. Kar je bilo uporabnih delov, jih bodo uporabili v tovarni vagonov; ostalo železo pa so poslali v železarno, kjer ga bodo uporabili za izdelavo novega železa. Tabla z napisom »Dolnja Lendava« se je preselila s svojega hribčka na koncu stare Lendave na novo mesto pri Čentibi. Tako je novo delavsko naselje priključeno dejansko in formalno k, mestu. Gotovo se bodo tudi odnosi med prebivalci uredili temu primemo in bo novo naselje dobilo tudi svoje ulice. NAROČAJTE NAŠ DOMAČI LIST — »OBMURSKI TEDNIK«! V Stročji vasi bodo ustanovili prosvetno društvo Na pobudo organizacije Zveze komunistov so v Stročji vasi pred kratkim zborovali mladinci s področja kmečke delovne zadruge. Na sestanek je prišlo 50 mladincev in mladink, ki so izvolili svoje vodstvo in se odločili za tekmovanje v čast mladinskega kongresa. Mladi zadružniki žive v sedmih vaseh, kjer so bili včlanjeni v mladinske aktive, ki pa so le životarili. Vodstva so zanemarjala svoje delo med mladinci, pa tudi komunisti in ostale množične organizacije so pozabile na svoje dolžnost mladega rodu. Na sestanku so sklenili, da bodo odslej imeli samo en aktiv in eno vodstvo, ki bosta združevala mladino s področja zadruge. Zanimali so se tudi za kulturnoprosvetno delo. Ustanovili bodo izobraževalno društvo. Vsi mladi volivci se bodo udeležili volitev za ljudske odbore in zbor proizvajalcev. V zimskem času bo zadružna mladina obiskovala pouk v tečajih. V kratkem bodo zajeli s kuharskim in cepljar- skim tečajem. Čeprav je v aktivu že 80 mladincev, so obljubili, da bodo v svoje vrste povabili še neorganizirano mladino. Po volitvah jih je pogostila kmečka delovna zadruga. I. M. PREMALO MISLIJO NA SKUPNOST Na zadnjem sestanku volivcev v Soboti je v diskusiji bilo omenjeno, naj bi novoletno jelko priredili skupno za vse otroke v mestu, ne pa posamezna podjetja posebej, kakor to prevideva tovarna perila Mura. Zakaj bi delali tako razliko, da bi nekatera podjetja mnogo bolje obdarila otroke svojih delavcev in uslužbencev kakor druga, ki nimajo možnosti ustvarjati presežka plačnega fonda. Tako možnost ima tovarna perila Mura. Toda delovni kolektiv ne sme pozabiti, da ne bi nikoli upravljal sam svojega podjetja, če ne bi bilo ljudske oblasti, in da so ugodni pogoji za prodajanje njegovih proizvodov odvisni od celotnega našega gospodarstva. KRATKI NASVET Če moraš zabiti žebelj v tanko deščico, pa se bojiš, da bi ti počila, udari s kladivom malo po konici žeblja, da postane nekoliko top. Topa konica trga vlakna lesa, zato deščica ne bo počila. TEDENSKI KOLEDAR Petek, 12. decembra — Aljoša, Aleksander Sobota, 13. decembra — Lucija Nedelja, 14. decembra — Vojmir, Dušan Ponedeljek, 15. decembra — Ljubica, Kristina Torek, 16. decembra — Albina Sreda, 17. decembra — Lazar četrtek, 18. decembra — Ra stoje, Gracijan Petek, 19. decembra — Darij, Urban Sobota, 20. decembra — Svetozar, Julij Nedelja, 21. decembra — Tomislav, Tomaž GIBANJE SONCA: v petek, dne 12. decembra vzide ob 7,35, zaide ob 16,16; dolžina dneva 8,41; V četrtek, dne 18. decembra vzide ob 7,39, zaide ob 16,18, dolžina dneva 8,30. GIBANJE LUNE: mlaj dne 17. decembra ob 3,02. SPOMINSKI DNEVI: 12. decembra 1941. leta je bilo v Novem metsu iz« ključeno iz gimnazije čez 200 dijakinj in dijakov, ker so se udeležili manifestacije z molčanjem, ki jo je v šoli organizarala Osvobodilna fronta. — 21. do 22. decembra je Gubčeva brigada napadla Žužemberk. KINO KINO SOBOTA predvaja od 12. do 14. decembra \ francoski film ,,PASTORALNA SIMFONIJA — od 16. do 18. decembra ameriški film „MERT0N PRI FILMU” KINO LENDAVA predvaja 13. in 14. decembra ameriški film „DRAGA RUTH” — 16. decembra ameriški film „SUN-SET BOULEVARD” KINO LJUTOMER predvaja od 12. do 14. decembra ameriški film ,,HREPENEČA VDOVA” — 17. in 18. decembra francoski film ,,OČKA” KINO GRAD predvaja 14. decembra „D0M SOVRAŠTVA”. MALI OGLASI Vsaka beseda din 5.—. Za odgovor je treba priložiti znamko za din 15.—. 90-LITRSKI KOTEL za žganjekuho, skoraj nov, ugodno prodam. Vovk Leopold, MariborStudenci, Limbuška cesta 76 PRODAM Šivalni stroj »Kauser«, okrogel čolniček, dobro ohranjen, cena po dogovoru. Hrga, Žepovci 85, p. Apače. SAMOHODNO LOKOMOBILO Magyar-allomi, 6 konjskih sil, 10 atmosfer, v dobrem stanju Kupšinci, p. M. Sobota. ZAHVALA Potrti v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je po kratki bolezni dne 30. novembra 1952 ob 22. uri za vedno zapustil naš ljubljeni, dragi, zlati oče, stari oče in brat IGNAC VUKAN posestnik iz Rakičana 78. Pokojnika smo spremili k njegovemu zadnjemu počitku dne 2. decembra 1952. Iskreno se zahvaljujemo osebju Internega oddelka bolnišnice v Soboti, še posebej pa dr. Starcu za njegov izkazani trud in požrtvovalno delo v času zdravljenja. Obenem se najlepše zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Rakičan, Sobota, Ljubljana, Francija. Žalujoči: žena z otroki in njihovimi družinami ter ostalo sorodstvo. Vsak teden ona NEJASNOST T u j e c :»Grem v Mursko«. Domačin: »Le pazite, da ne boste obtičali kje v kaki murski mlakuži; teh imamo dovolj ob Muri.« Tujec: »Kaj tudi v Murski Soboti?!« Domačin: »Ne — Sobota pa ni murska, temveč naša.« VREMENSKA NAPOVED za čas od 11. do 18. decembra: Mraz s pogostimi, toda večinoma lahnimi snežnimi padavinami. Večje snežne padavine pa okrog 15. decembra. Po 15. decembru ostrejši mraz. ,,0MURSKI TEDNIK” — tednik za gospodarska, politična in kulturna vprašanja. Lastnik in izdajatelj: Okrajni odbor OF Murska Sobota, predstavnik Jože Vid. — Ureja uredniški odbor. — Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Trg zmage 5. — Poštni predal 52. — Čekovni račun: Narodna banka Murska Sobota 641-90332-2. — Naročnina: celoletna 300 din, polletna 150 din. četrtletna 75 din, mesečna 25 din. — Izhaja vsak petek. — Tiska Mariborska tiskarna