ISSN 1501-0373 Poštnina plačana pri Pošti 3325 Šoštanj Knjižnica Velenje Titov trg 05 TÖMÖSWak ■KUJ J J LETO XIV ŠT. 4 26. APRIL 2007 1,50 EUR . U Ä A ». xz Energičnim čestitke ob prazniku dela! Moč energije Ob praznovanju dela in delavstva je čas, ko je potrebno izpostaviti pomembnost vsakega posameznika, ki prispeva k razvoju, napredku in gospodarski rasti, ne glede katero delovno mesto zaseda. Lahko je to v podjetju, ustanovi ali le v zasebnem gospodinjstvu, njegov prispevek v družbi je neizpodbiten ne glede, kako ga vrednotimo. Posebno vrednost pri našem delupa imajo tudi pohvale, spodbude in iskrene besede, ki mnogokrat pomenijo več kot denar. Zato vam ob prazniku dela želimo, da bi te besede v prihodnje čim večkrat slišali kot tudi sami izrekli. Brezskrbne in vesele praznične dni vam želi Vaš župan Darko Menih Željam se pridružujejo tudi občinski svetniki in uprava, Foto: Tekauc Revija za kulturna in druga vprašanja Občine Šoštanj in širše. Izdaja Zavod za Kul torri Šoštanj ; Trg Svobode 12, steö’SÄanj ; zanj Kaietan Čop, direktor i ! ; Izdajanje Lista finančno dfnogoča L Občina Šoštanj, zanjo Darko Menih, 'župan,, Uredništvo božica Andrejc, MilcjkaKompref/: | Tjaša Rehar, Peter Rezman in Rafko Srebernjak Fotografija na naslovnici: Marjan Voglar Odgovorni urednik Peter Rezman - Lektoriranje Jožica Andrejc .(Za razpise in objave odgovarja naročnik.) Priprava redakcije Milojka Komprej Oblikovanje in prelom Vinko Pejovnik ml. Tisk Vp Studio Natiskano 900 izvodov. Vse sodelavce prosimo, da prispevke za LIST št. 5 (maj 2007), pošljejo ali dostavijo najkasneje do 18. maja 2007. ISSN 1501-0373 Uvodnik Naša občina Proračun, komunala in nekaj iskric Dogodki in ljudje Prostor za komentar Informacije v prostoru 16 Elektra 18 Šolski list Sredina vabi Podoba kulture Amaterski odri Cerkev in mi Dogodki in ljudje Narava in ljudje Ekološko kmetijstvo Varovanje naravne dediščine Logarska dolina dobiva enotno podobo Čez Uršljo goro Knjige Porušene hiše v Gaberkah XXI. del Pri Krtu Spomini Ko poraz postane zmaga Križanka VSEBINA Fotografija meseca m m Foto: Dejan Tonkli Remont bloka 5 Konec aprila bodo po štirih letih delovanja popolnoma zaustavili največji, peti blok TEŠ. Z remontom želijo podaljšati življenjsko dobo obratovanja ter izboljšati energetski izkoristek, ter seveda zmanjšati izpuste. Remont naj bi trajal dobra dva meseca. Na remont, ki bo doslej največji v tej termoelektrarni so se začeli pripravljati že v letu 2005, zdaj pa bodo predvsem zame- njali obrabljene dele naprav, pregledali črpalke, armature in opravili remont turbine, ter pregledali aktivne dele kotla in opravili kontrole, ki so potrebne za spremljanje in ugotavljanje preostale dobe trajanja posameznih komponent. Opravili bodo tudi dela, ki so potrebne za toplotne bilance kotla in s tem optimalnih parametrov za priključitev plinskih turbin na blok, ki uporablja velenjski premog. S tem bodo hkrati znižali izpuste dušikovih ogljikov v ozračje. Na delovišču bo delalo okoli 900 delavcev, saj je potrebnih veliko spremljevalnih del, remont pa bo stal termoelektrarno najmanj osem milijonov, računajo pa do deset milijonov evrov. V TEŠ se remonta lotevajo v terminu, ki jim ga je določil HSE, ker maj in junij nista energetsko kritična. Milojka Komprej Edi Vučina Ne, tokrat ne bo beseda tekla o vedno bolj znanih pustnih šemah, ki po karnevalih opozarjajo na naše mestece, pač pa o koših, ki jih letošnjo pomlad pridno polnijo naši košarkarji. Ja, tudi oni potujejo po naši državi in uprizarjajo nekakšen »show« in s svojimi »uspehi« opozarjajo na mestece pod Pustim gradom. Košarka danes ni več le športna igra. Dejansko gre za predstavo, spektakel, ki z nastopajočimi velikani in virtuoznimi figurami spominja na cirkus, s plešočimi mladenkami, bučno glasbo in dramatičnimi končnicami pa tudi na gledališko predstavo. Vsekakor lahko vsako tekmo štejemo tudi za kulturni dogodek, ki za razliko od »resne« kulture nima težav z obiskom predstav. Vzporednice bi lahko iskali tudi s kakšnim »rock« koncertom, ki za kvaliteto prav tako potrebuje aktivno publiko. To pomeni, da le sodelujoča publika, lahko jim rečemo tudi navijači, znajo iz nastopajočih iztisniti dodatni adrenalin in s tem spremeniti tok dogodkov na prizorišču. Lahko bi rekli tudi, da gre sodobni interaktivni »reality show«, v katerem povsem običajni fantje zvečer na parketu doživijo svojih pet minut slave in se začasno prelevijo v prave zvezdnike - junake, ki v ekstazi meta v zadnji sekundi postanejo prenosni medij za vse naše frustracije. Že ko tole pišem, mi gredo mravljinci po hrbtu, kaj šele na tekmi, ko se poveča srčni utrip, roke postanejo potne, hrup bučne publike pa zmanjša razsodnost. Kruha in iger daj ljudstvu, pa boš v miru vladal. Stara rimljanska modrost še vedno deluje. Zdi se mi malce neverjetno, da v našem rahlo zaspanem mestecu, v katerem me sicer marsikaj moti, zadnja leta spremljamo res vrhunske predstave mojstrov pod obema košema. Da Šoštanj enakovredno tekmuje z Ljubljano, Celjem, Koprom, Novim Mestom, torej s pravimi mesti, kjer ne primanjkuje kapitala in zaledja mladih igralcev, je uspeh, ki si zasluži posebno pozornost. Ne da bi se podrobno spuščal v analizo o vzrokih za uspešno delo kluba, si upam trditi, da brez entuziazma posameznikov ne gre. Če smo v preteklih letih ta entuziazem prepoznali v Matjažu Natku, lahko danes ugotovimo, da sta štafetno palico z novim zagonom prevzela dva brata iz iste ulice. V mislih imam seveda Petra in Bojana Rotovnika, ki velik del svojega življenja posvečata košarki. Meni osebno je še posebej všeč poudarek na delu s številnimi mladimi igralci, ki jih motivira upanje, da bi nekoč sami nastopili v vlogi junaka pod šoštanjskimi koši, kaj veš, mogoče celo na zvezdniških parketih NBA lige. Prav strpno delo z najmlajšimi pa je garancija, da bomo tudi v prihodnje še lahko uživali v spektaklu, kot je bila na primer letos tekma s skoraj vsakoletnim državnim prvakom iz Ljubljane. Da gre za posebno tekmo, srečali so se do takrat še neporaženi ekipi, je bilo jasno že po vstopu v polno dvorano. Poleg zvestih »rednih navijačev«, so se na tribuni tokrat pokazali tudi obrazi tistih, katerih na steni dvorane visijo sponzorske reklame. Voditeljski mikrofon je v roke spet vzel Reharjev Toni, navijače so okrepili še člani Zarje, med odmori pa so plesale (ta boljše) Zvezdice. Še Bojan si je nadel svečano obleko s kravato. Šoštanj je vsaj tisti večer postal veliko mesto in v vročem dvoranskem zraku je bilo čutiti pritisk, ki ga sicer dobro pripravljeni domači košarkarji (tokrat še) niso zdržali. Če gledamo na dvoboj s sponzorske plati, je bil na koncu HSE boljši od ESOTECH-a. Podobno se je zgodilo tudi mlajšim, ki so se nekaj dni kasneje pomerili na dobro organiziranem zaključnem turnirju državnega prvenstva za kadete, o katerem si lahko kaj več preberete tudi v našem Listu. A rezultat v tej zgodbi ni najbolj pomemben, kar nas uči tudi nesrečna zgodba o odbojki. Pomembna je kontinuiteta (»The show must go on!«). Zato srčno upam, da bodo šoštanjske koše tudi v prihodnje polnili dobri košarkarji. Se vidimo na naslednji tekmi. n/ o d i nekai Redigiran zapisnik 3. redne seje Sveta Občine Šoštanj, ki je bila v ponedeljek, 26. 2. 2007. I I Kr Na seji je bilo prisotnih 18 svetnikov. Drugi: direktorica občinske uprave Mirjam Povh, višja referentka za finance Irena Skornšek, svetovalka za odnose z javnostmi Andreja Moškon in predsednica Nadzornega odbora Ivana Grudnik. Sejo je vodil župan Darko Menih, zapisnik je pisala Suzana Koželjnik. Župan Darko Menih je pozdravil vse prisotne in predlagal, da se točka »sprejem osnutka spremembe in dopolnitve Statuta Občine Šoštanj« ne uvrsti na dnevni red. Svetnik Milan Kopušar (LDS) se je strinjal, saj je tudi sam hotel predlagati umik omenjene točke, ker so to točko že na prejšnji seji zavrnili in sedaj ni bilo bistvenih vsebinskih popravkov. Podal tudi komentar glede sklica seje, češ da je bila sklicana v zelo neprimernem času, ko so bile šolske počitnice in se tako na sejo ni mogel pravočasno pripraviti. Potem so svetniki sprejeli dnevni red in potrdili zapisnik 2. redne seje Sveta Občine Šoštanj s pripombo Leopolda Kušarja (DeSUS) glede plazu na cesti od Križnika proti magistralni cesti. Povedal je, da plaz ni na Cesti talcev, ampak na cesti od Križnika proti magistralni cesti. Proračun za leto 2007 Župan Darko Menih je povedal, da so prejeli kar nekaj pisnih pripomb za popravek proračuna, ki so jih tudi upoštevali. Višjo referentko za finance Ireno Skornšek je prosil za kratko obrazložitev Odloka proračuna Občine Šoštanj za leti 2007 in 2008. Po kratki obrazložitvi je župan odprl razpravo. Svetnik Milan Kopušar (LDS) je povedal, da je zelo vesel, ker so upoštevali popravke glede vodovoda v Ravnah in da pričakujejo sredstva iz države za sanacijo podružnične šole v Topolšici, ki je zelo potrebna obnove, saj stoji na samem vhodu v turistični kraj. S svojim podpisom in podpisom svetnikov Vilme Fece, Štefana Szaba, Leopolda Kušarja in Marjana Vrtačnika je vložil šest amandmajev k predlogu proračuna Občine Šoštanj za leto 2007, za katerega meni, da ni razvojno naravnan. Svetniki Milan Kopušar, Vilma Fece, Štefan Szabo, Leopold Kušar in Marjan Vrtačnik so z amandmaji predlagali povečanje sredstev za delovanje svetniških skupin na račun zmanjšanja sredstev za ureditev KS Topolšica, ker so prepričani, da v letošnjem letu do gradnje ne bo prišlo. Predlagali so tudi več sredstev za ureditev objekta Občine Šoštanj in naj bi se zato zmanjšala postavka plač zaposlenih v občinski upravi, ker menijo, da dveh novih predvidenih zaposlitev vsaj do maja še ne bo. Kot tretje so predlagali, da se del sredstev prenese na nogometno igrišče za ureditev slačilnic in se na ta račun zmanjšajo sredstva za nakup interventnega vozila za PGD Topolšica. Predvidevali so potrebo po več sredstvih za odmero cest na račun spodbujanja razvoja malega gospodarstva, saj v postavki že dve leti ni bilo razpisa za subvencioniranje obrestne mere in tako niso koristili teh sredstev. Predlagali so tudi da bi se povečala sredstva, namenjena Mešanemu pevskemu zboru Svoboda in Pihalnemu orkestru Zarja in drugim društvom, in sicer nogometnemu, odbojkarskemu in košarkaškemu klubu, prerazporedile in zmanjšale se naj bi postavke dejavnosti vrtca. Nazadnje so predlagali še novo postavko za delovanje Kulturnice Gaberke - za ureditev kovačije v Gaberkah, sredstva pa bi v ta namen zmanjšali pri nabavi gasilskega vozila. Svetnik Vojko Krneža (SDS) je menil, da predlagani amandmaji niso razvojno naravnani, kot je razvojno naravnan predlog proračuna. Svetnik Viktor Drev (Lista Viktorja Dreva) je povedal, da bodo dom KS v Topolšici letos pričeli delati in upa, da bodo sredstva ostala takšna, kot so. Glede gasilskega vozila pa je dodal, da je prejšnji župan podpisal pogodbo za vozilo v takšnem znesku, kot je zdaj predviden v proračunu. Svetniku Romanu Kavšaku (N.Si) ni bilo vseeno, da se zbor Svoboda in Pihalni orkester Zarja primerjata s Kravjimi dirkami v Gaberkah. Vsi zelo dobro poznajo ti dve društvi in vedo, da sta dosegali zelo dobre rezultate v Sloveniji, Evropi in bivši Jugoslaviji. Ne zdi se mu korektno, da sta bili ti dve društvi izpostavljeni na takšen način. Dodal je, da predlaganih amandmajev ne bo podprl. Svetnik Marjan Vrtačnik (SNS) je povedal, da se mu ne zdi korektno ocenjevati nekega svetnika s kvaliteto nekega društva, saj so za to imenovani drugi. Vsa društva so enaka, saj delajo za dobrobit in prepoznavnost naše občine in so vsa vredna našega zaupanja. Svetnik Milan Kopušar (LDS) je podal repliko svetniku Vojku Krneži, ker je še vedno mnenja, da proračun ni razvojno naravnan. Glede delovanja svetniških skupin je povedal, da je letos dala država občini po novem Zakonu o financiranju občin 200 MIO SIT več. Z enakim denarjem bodo vseeno lahko delali, vendar je navedel samo primerjavo, kakšna sredstva imajo za delovanje svetniških skupin v Velenju. Glede doma KS Topolšice pa je dodal, da se že pet let govori o izgradnji doma oziroma o zemljišču. Sredstev za izgradnjo je za leti 2007 in 2008 premalo, tako da bo potrebno glede tega sprejeti še rebalans in bi do takrat lahko vzeli del sredstev. Glede godbe pa je povedal, da ni delal nobene primerjave, ampak občina že tako vlaga v godbo in v pevski zbor. Kulturnica Gaberke pa veliko naredi s prostovoljnim delom in se na nobenega ne zanašajo. Pobuda je iz razloga, ker v proračunu pri kulturni dediščini ni namenjenih sredstev za izgradnjo kovačije. Prejšnja opozicija je napisala enega ali dva amandmaja, ki so jih pri osnutku proračuna ali pri sprejemanju rebalansa tudi upoštevali. Omenil je tudi, da stranka LDS nima nobenih kontaktov z županom, ker, kot pravi župan, nimajo nič skupnega v programih, zato je vprašal, kaj so tako slabega naredili za Šoštanj, da lahko rečejo, da od njih ni nič dobrega. Nato je župan Darko Menih povedal, da je volitev konec in ni kriv, da je na njegovem mestu, ker so se tako odločili volivci. Svetnik Roman Kavšak (N.Si) je repliciral Mi- lanu Kopušarju, saj ni govoril o Kulturnici Gaberke, ampak jih je sam primerjal s Kravjimi dirkami, in verjame, da so sestavni del Kulturnice Gaberke in da so veliko delali na tem področju. N.Si je napisala veliko amandmajev, ki jih prejšnja koalicija nikoli ni sprejela, kvečjemu so kasneje to sami predlagali, kot da je bil njihov predlog, ki je potem bil sprejet. Svetnik Milan Kopušar (LDS) je podal repliko županu na besede, ki jih ni izrekel. Kot občinski svetnik iz spoštovanja do vseh ni izrekel ničesar slabega. Da so volitve končane, je popolnoma jasno, tudi sam hoče pomagati, vendar njegove pomoči očitno nočejo. Povedal je tudi, da primopredaje še vedno ni bilo, ker je bil v tistem času odsoten, ko je bil določen prvi termin. Predlagal je, da je lahko primopredaja kadar koli, vendar ga do danes še ni nihče poklical. Ponosen je, ker so stvari transparentne in vsa dokumentacija na občini, kjer si jo lahko pogledajo. Darko Menih je omenil sejo, na kateri je to rekel, ni pa to dejal na tej seji in tega ne želi več omenjati. Glede primopredaje je povedal, da še res ni bila izvedena zaradi različnih časovnih terminov. Upa, da bo to izvedeno v mesecu marcu. Svetnik Franc Sevčnikar (SD) je omenil pisne pripombe, ki so jih lahko še naknadno podali, in so se v veliki meri tudi upoštevale. Glede sredstev za delovanje svetniških skupin je povedal, da bi morali razmisliti v tej smeri, da bi se uredile. Prav tako bi se moral urediti zunanji izgled stavbe občine, kar je že omenil na prejšnji seji. Da je bazen v slabem stanju in da se temu ni namenilo toliko sredstev v proračunu, je podprl, saj jih verjetno na tem področju čaka velik izziv, kaj bo v bodoče na tem mestu stalo. Tudi postavka odmera cest je zelo pomembna, zato je apeliral, da bi razmislili o tem, da bi primaknili več sredstev. Povedal je, da je Odbojkarski klub Topolšica praznoval 40 let delovanja in od občine niso dobili niti tolarja, pa so preživeli. Zmeraj ne bo zadoščeno vsem okusom, vendar širše gledano je potrebno prisluhniti predlogom, ki koristijo družbi, da duhovno in fizično rastejo. Sam se zavzema za tri predlagane amandmaje in upa, da bodo te upoštevali. Svetnica Vilma Fece (LDS) je podprla predlagane amandmaje in razpravo predhodnega kolega, ki je odraz druge kvalitete bivanja v Občini Šoštanj. V preteklem letu so veliko govorili o tem, da mladina in starejši nimajo možnosti pretiranega rekreativnega dela v smislu, ko govorijo o prostovoljnem delovanju. Vesela je, da se kultura širi tudi po krajevnih skupnostih, kjer ljudje želijo delati in širiti ljudsko izročilo in ne samo v okvirju Zavoda za kulturo. Podpora tako majhnemu društvu, kot je Kulturnica Gaberke, predvsem zaradi kovačije, ki je odraz ljudskega izročila, je v tem delu zelo pomembna. Postavila je tudi vprašanje glede proračuna na str. 36, o gradnji kanalizacijskih sistemov, kjer se je postavka povečala skoraj za 3.000 EUR. vendar kasneje, ko je gledala kanalizacijske sisteme v Lajšah in Lokovici, teh sredstev v proračunu ni opazila. Na prejšnji seji je opozorila, da je izpadla kanalizacija v Šoštanju. Zanima jo, če postavka gradnja kanalizacijskih sistemov upošteva tudi gradnjo kanalizacijskih sistemov v Šoštanju in kaj pomeni brisanje kanalizacije Lajše in Lokovica. Dodatno gradivo, ki so ga naknadno dobili (str. 40), je razširjena reprodukcija, vredna približno 58.500 EUR, v proračunu pa je ocenjena 62.500 EUR. Razlika je približno 4.000 EUR in to postavko bi lahko namenili za Kulturnico Gaberke ali pa za šport. Želela je tudi vedeti, če je kanalizacija Šoštanj v tej številki (po njenih izračunih v obsegu 10.000 EUR), kar pa ni v skladu s programom, ki ga bi ta dan obravnavali. Višja referentka za finance Irena Skornšek je v zvezi s tem povedala, da se je prej ta proračunska postavka imenovala kanalizacija Gaberke. Zaradi priporočila Ministrstva za finance, da naj bodo v proračunu takšne stvari združene, so se sredstva za kanalizacijo Lajše, Gaberke in Lokovico združile v novo postavko, dodatno so sredstva za kanalizacijo mesta Šoštanj z Metlečami namenjena v višini 20.865 EUR za pridobitev potrebne dokumentacije. V proračunu za leto 2008 in v NRP pa so namenjena sredstva za izgradnjo v isti postavki. Del kanalizacijskih sistemov se financira iz taks, delno pa iz občinskih sredstev. Svetnik Peter Radoja (SDS) je menil, da je s proračunom zmeraj tako, da kdo čuti krivico. Proračun je živa stvar, ki se ga da kasneje z rebalansom popraviti. Tudi predlagani amandmaji se dajo kasneje vključiti na takšen ali drugačen način. Omenil je delovanje društva Kulturnica Gaberke, ki ga neizmerno ceni, prav tako njihov trud in delo ob prestavitvi kozolca ter prizadevanja okoli izgradnje kovačije. Po izredni poti poskušajo priti do nove ustanovitve Turistične zveze Šoštanj, katera sedaj ne deluje tako, kot bi morala. Del skupnih sredstev, ki niso tako majhna, bodo lahko namenili tudi izgradnji kovačije v Gaberkah. Če bodo projekti zaživeli, se bodo v naslednjih proračunih zagotovila sredstva za te projekte. Glede nabave intervencijskega vozila PGD Topolšica pa je povedal, da je stvar pogodbe in kategorizacije vozil in društva, ki so se glede na mnenje stroke odločili za nabavo takšnega vozila. Nekatere stvari so v predlaganih amandmajih dobre, kar ne oporeka niti koalicija, vendar se vsega sedaj ne da upoštevati. Švetnik Milan Kopušar (LDS) je pred sprejemanjem amandmajev podal v razmislek, da so sredstva za delovanje svetniških skupin 10.000 SIT na svetnika premalo. Kot je bilo v predhodni razpravi že povedano, je proračun živ in bi lahko nekatera sredstva sprejeli naknadno pri sprejemanju rebalansa. Ker ni bilo več razprave, so svetniki glasovali in vse predloge Kopušarja, Szabota, Fecetove, Kušarja in Vrtačnika zavrnili. Darko Menih je o predlaganih amandmajih menil, da teh predlogov ni zanikati, ampak da bo potem z rebalansom to možno tudi upoštevati. Glede Kulturnice Gaberke pa je povedal, da jim bo nekaj sredstev nakazal iz postavke pokroviteljstvo, saj se g. Šteharnik in ostala ekipa zelo trudijo. Izgradnjo kovačije bodo podprli in našli sredstva za ta namen. Svetnik Milan Kopušar (LDS) je obrazložil glas, češ da proračun ni razvojno naravnan, zato ga tudi ne bo podprl. Zelo je razočaran, da predlagani amandmaji, ki niso nikomur nič jemali, niso bili sprejeti. Svetnik Drago Kotnik (neodvisni) je vprašal glede proračunske postavke plačilo prispevka za zdravstveno zavarovanje za nezaposlene osebe. Želel je imeti podatke, koliko je število oseb po starostnih skupinah (20-30, 40-50,50-60 let) in koliko od teh ljudi je invalidov. Zanj so lahko brezposelni samo invalidi in ljudje, stari nad 50 let, vsi ostali pa lahko ne glede na izobrazbo dobijo delo. Sam bo proračun podprl. Svetnik Marjan Vrtačnik (SNS) je menil, da ni pošteno, da razpravljajo o proračunu, ko se je razprava že končala. Razložil je, zakaj je glasoval za proračun: ker noče ovirati razvoj občine, ki si ga želijo. Svetniki so nato Predlog Odloka proračuna Občine Šoštanj za leto 2007 s 16 glasovi za in dvema proti, sprejeli. Pri postavki program prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja za leto 2007, Odloka proračuna Občine Šoštanj za leto 2008, ter programu prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja za leto 2008, ni bilo razprave. Svetniki so prav tako brez razprave sprejeli Spremembe in dopolnitve Poslovnika Sveta Občine Šoštanj. Cena naših odpadkov Nato so se svetniki lotili več točk, povezanih z delovanjem tudi našega Komunalnega podjetja Velenje. Najprej so se lotili predloga sklepa o potrditvi Programa izvajanja gospodarske javne službe, odlaganja odpadkov za leto 2007. Darko Menih je pozdravil razlagalce točke in direktorja Marijana Jedovnickega, vodjo PE VO-KA Primoža Rošera in tehničnega vodjo PE VO-KA g. Marjana Kotnika ter jim predal besedo. Tehnični vodja PE VO-KA Marjan Kotnik je predstavil program m m .......... I ^ Najboljše sveže mleko lili |\\_/ iz slovenskih zelenih doli ‘zelo lahkemu sveže posnetemu mleku sta dodani dietni vlaknini inulin in oligofruktoza. Njuno medsebojno delovanje se kaže v 20% večji absorbciji kalcija v telesu. nizka vsebnost maščobe Sveže mleko skozi proces proizvodnje obdrži žive koristne mikroorganizme, le ti pa s svojo prisotnostjo pozitivno vplivajo na človeški organizem. www.mlekarna-celeia.si izvajanja gospodarske javne službe odlaganja odpadkov za leto 2007. Svetnik Vojko Krneža (SDS) je dal pobudo glede delovnega časa, da bi med tednom podaljšali obratovalni čas odlagališča. Tehnični vodja PE VO-KA Marjan Kotnik je povedal, da v primeru večjih del in ob predhodni najavi imajo odlagališče odprto tudi dlje. V preteklem letu so naredili študijo in ugotovili, da so po 15. uri pripeljala v povprečju štiri osebna vozila na dan, kar je zelo malo. Svetnik in predsednik Komisije za gospodarske javne službe Viktor Drev je povedal, da je komisija predstavitev poslušala na svoji seji 14.2.2007 vtakšni obliki, kot je bila predstavljena ta dan. Program se od lani ni spremenil, uporabno dovoljenje odlagališča je do konca leta 2008, v proračunu so tudi sredstva namenjena za novo regijsko odlagališče v Celju. Komisija predlaga svetu, da ta Program izvajanja gospodarske javne službe, odlaganja odpadkov za leto 2007 sprejme v takšni obliki. Svetnika Draga Kotnika (neodvisni) je zanimalo, kaj bodo naredili z investicijo plina in zakaj ga bodo uporabljali. Vodja sektorja odlagališča odpadkov Marjan Kotnik je odgovoril, da se na tej lokaciji odlagališča predvideva zbirni center za ravnanje z odpadki in s to pridobljeno energijo bi ogrevali te prostore. Po sprejetju sklepa so prešli na naslednjo točko, in sicer program izvajanja gospodarske javne službe, ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Šoštanj za leto 2007. Sonja Novak, višja svetovalka za GOP, je opravičila direktorja PUP Saubermacher d. o. o. Zorana Rodiča zaradi bolezni in povedala, da program ostaja enak kot v preteklem letu in da v letu 2007 ni predvideno povišanje cen izvajanja storitev javne službe ravnanja z odpadki, ampak le realizacija že v letu 2006 na Svetu Občine Šoštanj potrjene ocene. Svetnik Viktor Drev. predsednik Komisije za gospodarske javne službe, je povedal, da je komisija program obravnavala in da je cena odvoza odpadkov že tretje leto enaka. Zato predlagajo Svetu Občine Šoštanj, da Program izvajanja gospodarske javne službe, ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Šoštanj za leto 2007 sprejme. Svetnik Milan Kopušar (LDS) je vprašal, kako je z otoki po Šoštanju in kako imajo to planirano, saj so kot koncesionarji to dolžni narediti. Svetnik Viktor Drev je pojasnil, je bilo to vprašanje postavljeno na komisiji Rodiču, ki je to utemeljeval tako, da so tri otoke že naredili, za tri pa niso dobili zemljišča in da bodo pozvali predsednike KS, da jim pristopijo na pomoč pri pridobitvi zemljišč. Svetnica Vilma Fece (LDS) je menila, da Rodič ni edina oseba, zaposlena na PUP-u, ki bi lahko predstavila ta program svetnikom. Pri prejšnji točki so lahko slišali, da se jim deponija počasi zapira in bi bil skrajni čas, da jim predstavijo vizijo poslovanja s CERO Celje. Sedaj ne vedo, kakšni bodo ti stroški za občane Občine Šoštanj, zato je predlagala, da se na eno izmed naslednjih sej sveta na dnevni red uvrsti ta točka in se pripravi dolgoročna strategija na tem področju. Direktor Komunalnega podjetja Velenje Marijan Jedovnicki je povedal, da bo cena odlaganja po letu 2008 v Celju bistveno drugačna. Da bi se temu izognili, je Komunalno podjetje Velenje pripravilo program ravnanja z odpadki. Za sortiranje ločenih odpadkov nameravajo zgraditi področni center za ravnanje z odpadki, ki bo zgrajen ob obstoječi deponiji. Center bo obsegal linije za sortiranje odpadkov in tako bodo zmanjšali dejansko količino odpadkov, ki sodijo na deponijo. Center bo vseboval tudi prevzem vseh vrst lesa in nevarnih odpadkov. Ponovno je poudaril, da lahko občani brezplačno pripeljejo odpadke na deponijo v delovnem času, ob predhodni najavi za večje količine tudi izven delovnega časa, potrebno je le dokazilo, da je občan iz MO Velenje, Občine Šoštanj ali Občine Šmartno ob Paki. Svetnica Vilma Fece (LDS) je bila vesela, da je bilo to delno predstavljeno. Menila je, da bo verjetno nastal konflikt interesov glede področnega centra, ki ga namerava KP zgraditi, in z željami, ki jih ima PUP. Pri obstoječem delovanju je dokaj jasno, kje in do kam dela KP in PUP, potem se bodo srečali še s tretjim partnerjem iz Celja. Podpira program KP o izgradnji področnega centra z ravnanjem z odpadki, saj bi s prevozom odpadkov naše občane finančno zelo obremenili. Zanimala pa jo je vloga PUP-a pri ločenem zbiranju odpadkov. Poznajo načrte PUP-a in vedo, kaj imajo v prihodnje v načrtu, zato apelira na občinsko upravo, da se celovito pripravi načrt ravnanja z odpadki v Občini Šoštanj, saj se koncesija s PUP-om sprejema letno in že sedaj je čas, da se pogovarjamo o sprejemu načrta za leta 2008 in izhodišča za leto 2009. Ker ni bilo več razprave, so prešli na glasovanje in soglasno potrdili program. Nato so pričeli z obravnavo sklepa o sprejemu Lokalnega operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za območje Občine Šoštanj. Direktor Komunalnega podjetja Velenje Marijan Jedovnicki je povedal, da je program sestavni del nacionalnega programa in zajema obdobje od leta 2008 do leta 2018. Je program koordiniranih ukrepov države in občin za postopno doseganje ciljev varstva okolja pred obremenjevanjem zaradi nastajanja komunalnih odpadnih voda. Š tem programom so dana izhodišča za normativno razporejanje tako v času kot kraju in smotrno porabo finančnih sredstev, ki so trenutno na voljo za investicije in investicijsko vzdrževanje na področju komunalnega opremljanja za namene odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda. Podrobneje je program predstavil Primož Rošer, vodja PE VO-KA. Svetnica Vilma Fece (LDS) je povedala, da je država naprtila lokalnim skupnostim vse obveznosti za izpolnjevanje obveznosti države do EU, kar se ji ne zdi korektno. Program je dobro pripravljen, saj imajo vsi dober pogled na to, kaj država zahteva od lokalne skupnosti in kako je treba ta komunalni del urediti. Po krajši razpravi so glasovali in sprejeli sklep, da se v II. točki dopolni besedilo in bi se v celoti glasilo takole: Skupna vrednost izvedbe obeh faz v obdobju desetih let je 8.415.157,00 EUR oziroma 2.019,6 MIO SIT, od tega sredstev iz proračuna Občine Šoštanj največ do 3.830.274,00 EUR. Nato je svetnik Drago Kotnik prosil direktorja KP Velenje Marjanajedovnickega, da bi odgovore obrazložil obširneje. Ve, da je Računsko sodišče ugotovilo, da so bile zanj izplačane prevelike plače. Če bi direktorju in direktorjem poslovnih enot znižali plačo, bi lahko naredili kanalizacijo v Gaberkah. Strinjal se je, da lahko imajo večje plače, ko bo narejena vsa kanalizacija, in to kvalitetno. Zanimalo ga je, za koliko se je investicijska vrednost kanalizacije v Gaberkah podražila in zakaj ima KP nadzor, če nadzornika ni na samem delovišču. Podobno se je dogajalo na Pristavi pri izgradnji vodovoda, saj nikoli ni videl Antona Apata, ki je bil nadzorni. Zanimalo ga je še, kako je kanalizacija v Gaberkah narejena, saj se je cesta od cerkve proti kmetiji Irič zelo posedla, in kolikšna je količina klora, ki ga dozirajo, saj je slišal, da količino povečajo. Klor pa negativno vpliva na ščitnico, zato ga zanima, ali obvestijo ljudi, ki imajo rakasto obolenje ščitnice, da so povečali doziranje klora. Direktor KP Velenje, Marjan Jedovnicki je odgovoril, da bodo glede kanalizacije v Gaberkah pripravili izčrpno poročilo in da je bilo veliko problemov zaradi služnosti zemljišč. Glede nadzora pri izgradnjah vseh objektov, predvsem za vodovod Pristava, pa je pojasnil, da je nadzor vodila Občina Šoštanj. Problem je, da Vegrad vseh svojih obveznosti ni izvršil in tako tudi investitor ni uspel investicije pripeljati do konca. Nekatere obveznosti je KP uredil, manjkajoče še bodo naredili do polovice leta, tako da bo vodovod na Pristavi urejen. Kakovost izvedbe je odlična, ker so naredili vse kontrole, pri takšni infrastrukturi pa je pričakovati tudi kakšno reklamacijo. Glede udrtine na cesti pa je povedal, da bo izvajalec v sklopu garancije to tudi saniral. Glede vsebine klora v vodi je pojasnil, da se dozira 01 do 02, kar je varnostna in predpisana vsebina, in meni, da velike količine klora do uporabnika ne pridejo. V zajetju Ljubija se občasno klorira nekoliko višje, kjer gre voda čez čistilno napravo in na koncu čez klorometer, tako da ne more priti večja količina klora, kot je predpisana, v omrežje. Po sitemu HACCAP, ki ga uporablja živilska industrija, so poročila pokazala, da imajo zelo malo neoporečnih vzorcev na področju pitne vode in tople sanitarne vode. Glede plače direktorja pa je pojasnil, da je Računsko sodišče revidiralo 15 podjetij, vse MO, in da so rezultati približno pri vseh enaki. Plača direktorja KP Velenje temelji na Zakonu o gospodarskih družbah in na kriterijih za individualne pogodbe o zaposlitvi menedžerja, ki jih je izdelala Gospodarska zbornica in združenje menedžerjev in so objavljeni v Uradnem listu kot uradni dokument. Zakon o sistemu plač v javnem sektorju KP ne uvršča med javne uslužbence, saj delajo 365 dni, 24 ur na dan, v izmenskem ciklusu, imajo industrijsko opremo in funkcionirajo kot gospodarska družba. Poročilo so analizirali in Zakon o lokalni samoupravi v 100. b členu govori, da plača direktorja ne sme biti večja kot plača župana naj večje občine. Vsi drugi v teh podjetjih so plačani po kolektivni pogodbi, ki velja za gospodarska podjetja. Ministrstvo ni dalo nobenih navodil, kako obračunati plače direktorjev javnih podjetjih, ki so v lasti lokalnih skupnosti. Računsko sodišče je pisalo pismo vladi, da izdelajo kriterije, po katerih bi lahko revidirali. Sedaj je tako, ko pa bodo dobili druga navodila, bodo pa plače drugačne. Pisni odgovor pa so danes prejeli na sami seji. Svetnik Drago Kotnik (neodvisni) je podal repliko direktorju KP Velenje, saj je bil vodovodu Pristavi posebej določen nadzor iz Komunalnega podjetja (Anton Apat), ki je nadziral gradnjo vodovoda Pristava. Sam ga je samo enkrat videl na tem odseku vodovoda. Takšnega nadzora ne rabijo. Tlidi ostali krajani se pritožujejo, da nimajo stvari narejenih kvalitetno. Za udrtine na cesti pa je ponovno povedal, da gre za cesto od cerkve sv. Urha, mimo kmetije Irič proti tr- govini, ki je v obupnem stanju. Njihovim plačam ne bi nasprotoval, če bi delali tako, kot je treba. Kot je že povedal Kopušar ju, bi lahko že prej povedali, da plača ni po predpisih in bi lahko svetnikom na seji povedal, da je kanalizacija v Gaberkah na kredit. Sprašuje se, kaj še skrivajo drugega in za to svetniki ne vedo. Direktor KP Velenje Marjanjedovnicki je glede plače povedal, da verjetno ni prebral ali pa da je preslišal, da je določena po kriterijih in ne kar tako. Glede izgradnje infrastrukture je pojasnil, da vsak, ki je prebral poročilo, lahko spremlja, s kakšnim tempom se gradi infrastruktura na področju, ki ga oskrbuje KP Velenje. Omenil je čistilno napravo v Šoštanju, ki bi morala biti gotova šele leta 2016. Podjetje je ogromno naredilo, saj je med prvimi v Sloveniji dobilo evropska sredstva, zato zavrača očitke svetnika Draga Kotnika, da ni podjetje naredilo ničesar. Svetnik Drago Kotnik (neodvisni) ni mislil, da je vse slabo, ampak da je potrebno urediti tudi ostale stvari. Omenil je pokopališče Podkraj, ki je zelo slabo urejeno in v slabem stanju in ima isto podobo že dvajset let. Denar se vsako leto steka iz MO Velenje in Šoštanja, niso pa nič naredili. Svetnik Marjan Vrtačnik (SNS) je povedal, da je sam bil na trasi Ravne-Pristava z Apatom in predstavnikom Vegrada in tudi Kotnik je bil zraven, tako da trditev, da Apata nikoli ni videl na trasi, je laž. Svetnik Vojko Krneža (SDS) je glede na to, da je še veliko vprašanj in pobud, predlagal, da svetniki podajo pisne pripombe, na katere bo KP Velenje pisno tudi odgovoril. Ker ni bilo več razprave, so glasovali in podprli predlog Vojka Krneže. Pobude in vprašanja svetnikov Svetnik Milan Kopušar (LDS) je dal pobudo za nakup prenosnih računalnikov za svetnike, da bodo lažje delali in več sodelovali. Svetnik Štefan Szabo (LDS) je vprašal, kako je s čiščenjem javnih površin v mestu^ predvsem čiščenje pločnikov na Cesti Lole Ribarja v Šoštanju. Svetnik Marjan Vrtačnik (SNS) je vprašal glede objekta Kovinotehne, saj je bilo takrat ob podpisu pogodbe pogoj, da se stvari uredijo. Zanima ga, ali je občinska uprava že sprejela kakšne ukrepe, da se ta sramota odpravi. Enako je bilo tudi s prodajo Železnine, ki so jo prodali Kmetijski zadrugi z namenom, da se zgradi trgovski center. Zanima ga, kako ta postopek teče. Želel bi priti tudi do dna govoricam, ki se širijo po občini, češ da je bivši župan Milan Kopušar s Premogovnikom Velenje podpisal sporazum o desetletnem odlogu plačila odškodnin, ker je Premogovnik dal 800 MIO SIT za novo šoštanjsko šolo. Če je to res, potem je Premogovnik Velenje ta denar samo posodil. Zanima ga, kakšen je bil ta sporazum, in želi, da svetniki dobijo na naslednji seji ta sporazum na mizo. Župan Darko Menih je povedal, da obstaja pogodba, ki bo evidentirana in predstavljena drugič. V gradivu na str. 278 je napisan odgovor na vprašanje glede Kovinotehne. Svetnik Drago Kotnik (neodvisni) je povedal, da so zadnji obrok za sanacijo Koroške ceste poravnali leta 2005, sedaj pa so na njej že velike razpoke, potrebne sanacije. Žanima ga, če je še čas za reklamacijo pri izvajalcu. Na cesti pri odpadu (Šmajdel) so vlekli vode, zato bi bilo treba tam cesto zakrpati. Svetnik Leopold Kušar (DeSUS) je dal pobudo, da se prometni znak, ki prepoveduje promet skozi Lokovico, zdaj ko je urejeno krožišče, umakne, ker tam ni več potreben. Pobuda za prometno komisijo, da preuči smiselnost tega znaka. Svetnik Srečko Potočnik (Lista Viktorja Dreva) je povedal, da obcestna razsvetljava v naselju Ravne še vedno gori. Zahvalil se je vsem, ki so Pihalnemu orkestru Zarja namenili lepe besede, in povabil svetnike na dva dobrodelna koncerta v mesecu marcu, in sicer v petek, 23.3.2007, ob 19. uri v Kulturnem domu Šoštanj in v Kinodvorano Topolšica v nedeljo, 25.3- 2007, ob 15. uri. Koncerta bosta namenjena za CT aparat Bolnišnice Topolšica. Župan Darko Menih je še povedal, da so senzorje že poskušali urediti, vendar je potrebno to dokončno urediti. Povedal je tudi, da so svetniki dobili na mizo papir, kjer bi z darovanjem sejnine ali kako drugače pripomogli k zbiranju sredstev za CT aparat Bolnišnice Topolšica. Ker ni bilo več vprašanj in pobud, se je župan vsem sodelujočim zahvalil za njihovo udeležbo in zaključil 3. redno sejo Sveta Občine Šoštanj. Z delom ustvarjamo prihodnost delu. Naj vam delo še naprej lepša življenje. Srečno! ČUT ZA PRIHODNOST Obvestila za javnost Občine Šoštanj Srečanje predstavnikov energetskih podjetij na Občini Šoštanj Četrtega aprila so se na Občini Šoštanj na pobudo župana zbrali svetnik Viktor Drev, podžupan Vojko Krneža, direktor in namestnik direktorja HSE, dr. Jože Zagožen in dr. Milan Medved, direktor TEŠ dr. Uroš Rotnik ter direktor Premogovnika Velenja dr. Evgen Dervarič. Glavna tema pogovorov je bila začrtanje smernic razvoja in sanacije Občine Šoštanj, ki je zaradi leta pridobivanja energije doživljala posebno vrsto degradacije. Pogovor se je zaključil v prijateljskem vzdušju in pobudi župana, da se takšna srečanja nadaljujejo tudi v prihodnje. Pripravil se bo sporazum o začetku sanacije mesta, katerega bodo udeleženci podpisali na enem izmed naslednjih srečanj, saj si vsi želijo, da mesto Šoštanj kljub težkimi popravljivimi posledicami rudarjenja, spet postane mesto, kot je nekoč bilo. Obnova polkrožnih klopi pred bivšo OŠ Biba Rock Občina Šoštanj je v dnevih pred finalnim turnirjem državnega prvenstva kadetov v košarki zamenjala in obnovila polkrožne kamnito-le-sene klopi pred telovadnico bivše OŠ Biba Rock. Zamenjava teh je bila nujno potrebna, saj so jih pretekle vremenske razmere precej uničile, zato so na občini sklenili, da dosedanji dotrajan smrekov les zamenjajo z bolj odpornim in hkrati lepšim - macesnovim, ki je na mestih, ki prihaja s stikom z vodo tudi impregniran. Obnova je stala tisoč evrov, za kar se je izvedlo 30 tekočih metrov lesenih klopi. Te so bile v zadnji fazi obdelane še z zaščitnim premazom. Predstavitev občine Šoštanj na sejmu Turizem in prosti čas Občina Šoštanj se je letos prvič predstavila na sejmu Turizem in prosti čas, ki je potekal od 29. marca do 1. aprila na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Zadnji dan sejma je dobila svojo priložnost predstavitve tudi naša občina, katero so zastopali predstavnica občinske uprave za turizem, Tina Videmšek, turistični društvi iz Topolšice in Lajš ter Topolske mažoretke. S ponudbo so bili sodeč po številu obiskov naše stojnice zadovoljni tako obiskovalci kot razstavljavci. Še posebej se je potrudila Ema Goltnik iz Turističnega društva Topolšice, ki je razstavila svoje rokodelske umetnine, od kvačkanih izdelkov, rož, izoblikovan iz lesa, do domačih dobrot. Prav takšne dobrote iz krušne peči kot tudi domače salame, jabolčnik in velikonočne snope je ponudila Iva Maze iz Turističnega društva Lajše. Da pa obiskovalci niso uživali le ob poskušanju dobrot in ob znamenitostih naše občine, so poskrbele Topolške mažoretke, ki so k odru privabile kar lepo število obiskovalcev in popestrile vzdušje v celotni dvorani. Občina Šoštanj v prihodnosti načrtuje še več udeležb na takšnih in podobnih sejmih, saj si želimo, da bogato-kulturno dediščino mesta in okolice spoznajo tudi ostali prebivalci in obiskovalci Slovenije. Obnova vile Mayer V ponedeljek, 26. marca, je bila za potrebe obnove vile Mayer z vrtom imenovana projektna skupina, ki jo sestavljajo Drago Koren, podžupan občine Šoštanj za družbene dejavnosti, Vojko Krneža, podžupan občine Šoštanj za gospodarske javne službe, dr. Tone Ravnikar, Muzej Velenje, mag. Milena Koren Božiček, Galerija Velenje, Anton De Costa, zadnji lastnik vile Mayer, Darko Čepelnik, Občina Šoštanj, AndrepVolk, Občina Šoštanj ter Alenka Verbič, Občina Šoštanj. Arhitekta obnove sta Saša Piano in Gregor Gojevič. Dan knjige Pred OŠ Šoštanj je v petek, 20. aprila v okviru dneva knjige potekala akcija »podari knjigo«. Namen akcije je izmenjava knjig in spodbujanje bralne kulture med učenkami in učenci osnovne šole. Zanimanje in navdušenje je precejšno, saj so stojnice nenehno obkrožene z mladimi bralci. Pobudo za akcijo je dala Občina Šoštanj, ki se je odločila, da bo izmenjava knjig tudi letos potekala pred osnovno šolo, saj je največje zanimanje za tovrstno akcijo prav med otroki in mladostniki. Očiščevalna akcija v občini Šoštanj V počastitev praznika dneva zemlje je Občina Šoštanj v soboto, 21. aprila, organizirala veliko očiščevalno akcijo mesta in okolice. Mesto in njeno okolico so z vrečkami za odpadke in z veliko dobre volje po jutranjem zboru preplavili člani Turističnega olepševalnega društva Šoštanj, planinci, taborniki, gasilci, ribiči in nekateri občani mesta. Akciji se je letos pridružilo okoli 200 udeležencev, ki so sončno delovno soboto zaključili s toplo malico pred Ribiško kočo. Vsem članom društev, klubov, krajanom in občanom se za čas, ki ste ga to soboto namenili lepšemu videzu naše občine najlepše zahvaljujemo in upamo, da se bomo v takšnem številu srečali tudi prihodnje leto, z željo, da mesto z okolico ostane takšno do naslednjega leta. Posebna zahvala gre gasilcem iz Prostovoljnega gasilskega društva Šoštanj in Ribiški družini »Paka«, ki sta priskočili na pomoč pri organizaciji, Termoelektrarni Šoštanj za okrepčilo ob zaključku akcije in Kmetijski Zadrugi Šoštanj za del vrečke in rokavice. 1 Svetovalka za odnose z javnostmi Andreja Moškon, uni. dipl. nov Ob dnevu Zemlje Naš planet je en sam in trenutno je le na njem možno življenje v takšni obliki. Zato ni vseeno, kakšna usoda ga čaka. Vpliv človeka na to je zelo velik, zato je pomembno, kakšen odnos do Zemlje privzgojimo otrokom. Na to temo se na šoli pogovarjamo v okviru različnih dejavnosti in pri pouku. V petek, 20. aprila, pa smo za naš planet naredili tudi nekaj praktičnega. Predstavniki Zavoda za gozdove so četrtošolce šoštanjske devetletke seznanili z najstarejšo drevesno vrsto na zemlji - solčavsko tiso. Spoznali so značilnosti te drevesne vrste in se čudili njeni častitljivi starosti. Nato so skupaj Foto: Arhiv Foto: Jožica Andrejc posadili drevesce, ga zaščitili z zaščitno mrežo in mu pritrdili palico v oporo. Predstavniki učencev so nato posajeno drevo zalili. Ogledali so si še fotografijo odraslega drevesa in tako videli, kakšno bo to drevo čez 500 let. Učenci so obljubili, da bodo naslednja leta, dokler bodo učenci te šole, kot zelena straža na drevo pazili, ga v suši zalivali in varovali pred škodljivimi vplivi. Na koncu smo posneli še fotografijo skupaj z gosti: predstavniki Zavoda za gozdove, županom Darkom Menihom, ki se je dogodka z veseljem udeležil, in z ravnateljico šole mag. Majdo Zaveršnik Puc. 9 Jožica Andrejc Obnovili bodo spomenik V Skornem so se minulo soboto zbrali na rednem občnem zboru člani Krajevne organizacije Zveze borcev NOB Skorno -Florjan - Bele Vode in pregledali dosedanje poslovanje ter sprejeli sklepe za nadaljnje delo. Občni zbor je bil letos malo kasneje kot običajno, potekal pa je po ustaljenem redu. Vmes so si privoščili kratek kulturni predah. Predsednica odbora Ana Vrabič je v letnem poročilu ocenila, da so v lanskem letu delovali uspešno in v celoti izpolnili plan. V letošnjem letu pa jih čaka kar nekaj nalog. Med njimi sprememba statuta, obnovitev spomenika NOB na Močevskem vrhu skupaj z drugimi društvi in pa skrb za člane, ki jih je sedaj šestdeset. Lani so izgubili kar tri svoje člane, spomin nanje so počastili z enominutnim molkom. Tone Berložnik, delovni predsednik, je dal besedo tudi prisotnim gostom, županu Občine Šoštanj Darku Menihu, predsedniku Krajevne skupnosti Skorno - Florjan dr. Valter Pirtovšku ter predstavnikom drugih KO ZB NOB in društev. Občnega zbora se je udeležil tudi tovariš Jože Povše, podpredsednik 00 ZB NOB Velenje, ki je bil posebej kritičen do situacije, ki vlada v državi v odnosu do borcev NOB. Na zboru so prisluhnili tudi ostalim poročilom, verifikacijska komisija pa je potrdila sklepčnost. Vrabičeva se je ob tej priložnosti zahvalila za podporo vsem, ki so kdaj prisluhnili njihovim željam in pomagali pri krepitvi organizacije. P Milojka Komprej Volilna konferenca V četrtek 29. marca, je v občinski dvorani v Šoštanju potekala volilna konferenca Občinske organizacije Socialnih demokratov Šoštanj. Ob začetku konference so staremu vodstvu, katerega predsednik je bil Marko Kompan, podali razrešnico. Kompan je nato poročal o delu v preteklem obdobju in se vsem članom zahvalil za sodelovanje. Sledilo je javno glasovanje in udeleženci konference so soglasno izvolili nov občinski odbor ter novega predsednika 00 SD Šoštanj. V občinskem odboru bodo tako odslej delovali Snežana Grubešič Verlič, Branko Valič, Cvetka Dražnik Ladinek, Janko Zacirkovnik, Tanja Globačnik, Ivan Mevc, Jure Kodrun, Vinko Martino-vič, Branko Franc Sevčnikar in Marko Kompan, za predsednika pa je bil izbran Boris Plamberger. Novoizvoljeni predsednik je predstavil delovni načrt, prisotne pa je nagovoril in obenem novim funkcionarjem čestital tudi predsednik Območne organizacije Socialnih demokratov Velenje Srečko Sever predsednik kluba svetnikov SDS Marca je bila v Šoštanju ustanovna seja Kluba svetnikov SDS Savinjsko-Saleške regije, ki je bila sklicana na pobudo predsednika regijske koordinacije Vojka Krneže. Ustanovitev kluba so narekovale potrebe po večji informiranosti, organiziranosti in svetovanju, ki se izkazujejo na terenu. Vodje občinskih svetniških skupin in prisotni svetniki SŠR so bili enotnega mnenja, da se predsedniško mesto zaupa Francu Severju. Na ustanovni skupščini je bil sprejet tudi program aktivnosti za leto 2007 ter podana vzpodbuda za dobro delo in povezovanje s strani nekaterih svetnikov te regije. P Milojka Komprej OBČINA ŠOŠTANJ Na podlagi 7., 8., in 9. člena Pravilnika za vrednotenje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v Občini Šoštanj (Ur. I.OŠ, št. 1/2005) ter na podlagi Odloka proračuna občine Šoštanj za leto 2007 Občina Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj, objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v občini Šoštanj za leto 2007 I. NAROČNIK: Občina Šoštanj, Trg svobode 12, 3325 Šoštanj. II. PREDMET RAZPISA: sofinanciranje programov ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v občini Šoštanj iz sredstev proračuna Občine Šoštanj za leto 2007. III. Pravico do sofinanciranja programov ljubiteljske kulturne dejavnosti na tem razpisu imajo izvajalci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo sedež v občini Šoštanj, - da so registrirani v skladu z Zakonom o društvih najmanj eno leto pred objavo razpisa, - da imajo osnovne materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničevanje načrtovanih dejavnosti, - da imajo evidenco o članstvu, - da opravljajo svojo dejavnost na neprofitni osnovi, - da pristojnim občinskim organom redno dostavljajo letna poročila o realizaciji programov ter načrt aktivnosti za prihodnje leto. IV. OKVIRNA VIŠINA SREDSTEV: 11.600,00 EUR V. RAZPISNA DOKUMENTACIJA vam je na voljo v tajništvu Urada župana Občine Šoštanj, podrobnejše informacije pa na tel. 898 43 14 (Alenka Verbič). VI. ODDAJA VLOG: vloge morajo biti podane v skladu z razpisno dokumentacijo skupaj z dokazili in prilogami. Poslane morajo biti v zapečatenem ovitku na naslov: Občina Šoštanj, Trg svobode 12,3325 Šoštanj, s pripisom: Javni razpis za sofinanciranje programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v občini Šoštanj za leto 2007 - NE ODPIRAJ, najpozneje do 31. maja 2007 Šteje se, da je prijava prispela pravočasno, če je bila oddana zadnji dan roka za oddajo vlog na pošti s priporočeno pošiljko ali oddana do 12. ure v tajništvu Urada župana Občine Šoštanj. Prepozno oddanih vlog komisija ne bo obravnavala. VII. DATUM ODPIRANJA VLOG: najpozneje do 15. junija 2007. Vlil. SKLEP O IZIDU RAZPISA bodo vlagatelji prejeli v 15 ih dneh po vrednotenju vlog. IX. POGODBE O SOFINANCIRANJU bodo z izbranimi vlagatelji sklenjene v 30-ih dneh po končanem postopku. X. PORABA DODELJENIH SREDSTEV: izvajalci morajo dodeljena sredstva porabiti v proračunskem letu, za katerega velja ta razpis. ŽUPAN OBČINE ŠOŠTANJ Darko MENIH, prof J. r. Vabilo na prvomajsko srečanje na Pristavo Tudi letošnje leto bo ob 1. maju Turistično društvo Pristava na prireditvenem prostoru pod gradom Forhtenek organiziralo Prvomajsko srečanje krajanov Občine Šoštanj. Zabavna prireditev se bo začela ob 12. uri. Pristavčani bodo poskrbeli za brezplačen golaž in za zabavo pa bo skrbel ansambel Bratov Poljanšek. Vsi vljudno vabljeni. Tisočletja dajala si življenja pokolenjem, 0, zemlja ti domača. Sedaj izropana boš v dveh stoletjih, iz neder tvojih črno zlato bo usahnilo, prsti rodne nikdar nam vrnilo. (Teodor Gorogranc) Pomlad je s hitrimi koraki prikorakala v naš prostor. Kdo se je ne bi razveselil? Po dolgi mrzli zimi se prav priležejo topli sončni žarki, ki pričnejo božati in obujati naše senožeti in nas vabiti k pomladanskim opravilom. Žal, tudi ta tisočletni ciklus, kateremu se je prilagodil naš biološki ritem, sodi v preteklost. Namesto poročil o nizkih zimskih temperaturah poslušamo poročila in svarila okoljevarstvenikov, ki že nekaj časa bijejo plat zvona ob našem odnosu do naravnega okolja. Če so bila ta opozorila v preteklosti prezrta in označena kot pretirana, so dogodki kot posledica globalnega segrevanja le prisilili svetovno gospodarstvo, da so se pričeli zavedati svojega škodljivega in uničevalnega pohoda. Ukrepati je potrebno pričeti takoj, ne zaradi izboljšanja stanja, temveč zaradi preživetja. Proces bo dolgotrajen, naši zanamci pa nam bodo za to nekoč hvaležni. Zato 22. april ne more biti zgolj dan, ko smo se z vrečkami organizirano napotili po poteh in stranpoteh ter demonstrirali svoj odgovoren odnos do narave. Skrb za okolje mora postati del nas samih in našega načina življenja. Sporočilo tega dne si je potrebno vtisniti v podzavest, pa čeprav bomo s tem prikrajšani za običajno malico in morebitno fotografijo v lokalnem časopisu. Okolje, v katerem živimo, nam daje neizčrpne možnosti aktiviranja in če se izrazim po šolsko, nudi Šaleška dolina fakultetni nivo odnosa in izkušenj do naravnega okolja. Preko 20 let je minilo od dne, ko se je v naši dolini zgodila ekološka pomlad, ki je z organizacijo protestnega shoda podala jasno zahtevo njenim onesnaževalcem. Čeprav se je organizatorjem želelo pripeti politično in neiskreno motiviranost njihovega angažiranja, danes v vsesplošno ekološko odgovornem gospodarstvu pripada primat ekološkega odnosa prav njim. Gospodarstvo Šaleške doline se je preoblikovalo v okolju prijazno industrijo, z okolju prijaznimi tehnologijami, ki z okrašenimi stenami vsemogočih okoljskih standardov kažejo na ta svoj odnos. Ko takole pogosto zrem s pobočja Goric po že opravljenem delu rudarjev in se oziram po predelu, ki še pride na vrsto, mi besede: »Mi znamo z okoljem,« ali »Zavrtajmo v prihodnost,« nekam čudno in zmedeno odmevajo v duši. Ali ne razumem časa, potrebe ali pa je vse skupaj prekrito v tančico sprenevedanja, pod katero pa sam ne želim stopiti. Ne dvomim, da prihod energetike v našo dolino ni bila priložnost, res pa ni bila to rešitev doline ali industrijsko razsvetljenstvo, saj je bila stoletna industrijska tradicija pri nas že globoko zakoreninjena. Očitno tudi avtor uvoda v ta članek, ki je hkrati uvod v njegovo diplomsko nalogo Ekološke in socialne posledice ugrezanja v Šaleški dolini ni razumel celostnega stanja v dolini in je ostal na obrobju. Najverjetneje tančice preprosto ni sprejel. Je človek z lastno hrbtenico, za katero plačuje svojo ceno. Odnos do okolja presega ekološke standarde posameznih gospodarstev, ki so po mojem prepričanju predvsem minimum ekoloških kriterijev, pod katerimi lahko posamezna enota sploh obratuje. Celosten odnos je skupek odnosa lokalne skupnosti, prebivalstva in gospodarstva. Ko zataji eden od teh elementov, zataji celoten sistem. In če s tega vidika pogledamo na dogodke, kaj kmalu opazimo, da stvar postaja neuravnotežena. Tako ekološko zelo ozaveščeni ljudje postajajo moteči, kot so bili moteči tudi v času ekološke pomladi. Ustvaril se je napačen vtis, da se problem ekologije tiče zgolj tistih, ki so neposredno ogroženi. Zagovarjanje interesov gospodarstva je prežeto s poudarjanjem pripadnosti delovni organizaciji in uvrščanjem vprašanja sociale pred ekologijo. Tako dolina ostaja močno degradirana, sanacija posledic ne sledi več intenzivnosti gospodarske aktivnosti. Še bolj zaskrbljujoče pa je to, da jo bo za potrebe nadaljnjega preživetja potrebno še dodatno degradirati. Vedno bolj tonemo v past tvorcev razvoja doline, ovenčanih s častnimi nazivi. Je njen razvoj res ušel nadzoru in so aktivnosti sedanjih gospodarstvenikov zgolj reševanje situacije? Mar ni to prelaganje bremena na poznejše rodove? Svojstven pomen ima tudi zanimanje velenj- skega svetnika g. Bojana Škarje, ki na seji Mestne občine Velenje pričakuje odgovor predstavnikov šaleške energetike okoli nadaljnjega odkopa premoga pod Šoštanjem, Metlečami in Topolšico. Ker je omenjeni svetnik tudi poveljnik Civilne zaščite v Mestni občini Velenje, sem sprva pomislil, da njegova skrb za okolje in pravica občanov do življenja v varnem in urejenem okolju presega njegovo področje delovanja, ki je sicer omejeno predvsem na nivo Mestne občine Velenje. Vendar v tem primeru ne gre za tako visoke vzgibe. Očitno se posamezni tvorci razvoja doline ne morejo sprijazniti z dejstvom, da nekdanje težnje po potopitvi Šaleške doline žal ne bodo nikoli v celoti uresničene. Začetek te ideje sega v čas najtežjega obdobja za slovenski narod, ko je slovanski grobar Heinrich Himmler svojim podanikom dal izdelati dokument Dokončne rešitve Slovenskega vprašanja. Leta 1944 so ga pripadniki SS izdelali pod nazivom Elektrizitats werke Niedertauern s podnaslovom Sudwall- als endgültige losung der Slowenischen Frage. Ta dokument poleg ostalih usodnih okupatorjevih posegov predvideva tudi potopitev Šaleške doline za projekt energetske oskrbe v Nizkih Turah. V kolikor bi jim to uspelo, bi za energetske potrebe uničili polovico države in izbrisali slovenski živelj. Na srečo njim to ni uspelo! Prišli so drugi časi, razmišljanje, druge potrebe... Svetnik iz MO Velenje se je podal v sosedov peskovnik, pa čeprav ima pod svojimi domačimi tlemi dovolj pogojev za igro postavljanja, rušenja in čofotanja po nastajajočih mlakah in zemeljskih udorih. Očitno so na potencialne zaloge na domačih tleh že zdavnaj načrtno pozabili in jih tudi ni več moč zaslediti med naborom nahajališč nekdaj imenovanega črnega zlata. Ker pa sam dobro vem, kaj pomeni živeti v propadajočem mestu, jim podobne usode ne bi nikoli želel. V zaščito tistih prebivalcev naše občine, ki so tudi po 20 let živeli v negotovosti, strahu in pod stalno grožnjo premogovnika, bi se do takšnih zahtev in razmišljanj morala lokalna skupnost javno ograditi. Premogovnik Velenje ima jasno določeno eks-ploatacijsko področje, plačuje zanj koncesijo in mora ta meja postati predvsem branik propada, ne pa vmesna postaja nadaljnjih apetitov. Sploh si ne upam pomisliti na stanje v naši dolini, če nad njo ne bi bdeli močni ekološko raziskovalni inštituti. Dogodki 1n ljudje Čuden je ta odnos do okolja, v katerem v urbanističnih zasnovah nudimo občanom obilico kvalitetnih zelenih površin, hkrati pa te površine dolgoročno predvidevamo za potopitev. Kjer je logika pozidave naše doline svojevrstno varovalo okolja in je vsekakor posebnost v slovenskem prostoru. V ta koncept razmišljanja lahko uvrstimo tudi avtocestno povezavo skozi Metleče, ki bi, ne glede na mnoge negativne posledice, pomenila jasno razmejitev razvoja in morebitne dokončne rešitve. Je morda prav v tem vzrok nasprotovanja tej trasi, proti kateri so se naši vzhodni sosedje že izrekli? V zadnjem času je moč zaslediti več ugibanj o vzrokih za nezainteresiranost javnosti do sprejemanja različnih pomembnih prostorskih aktov. Eden od vzrokov se skriva tudi v naslovu Goro-grančeve diplomske naloge. Pot do ozdravitve socialnih posledic bo še dolga in zahtevna. Odgovornost za to pa je predvsem na lokalni skupnosti, ki, ne glede na še tako objektivne in zapletene okoliščine, sama sprejema odločitve in za njih nosi lastno odgovornost. Napovedani in pričakovani podpis sporazuma o sanaciji mesta med Občino Šoštanj, TE Šoštanj, Premogovnikom Velenje in HSE je nedvomno prvi korak v pravo smer. Naj zaključim z verzom iz pesmi nedavno zapete našemu častnemu občanu ob njegovem jubileju. »Bodimo veseli, vesel’ga srca, smo iz luštnega kraja, iz Šoštanja doma.« Naredimo vse, da preostanek te lepote ne bo ohranjen zgolj v pesmi. Danilo Čebul, ml. Odprto pismo gospodu Županu Najprej bi Vam čestital za zmago na volitvah. Bil je zadnji čas za zamenjavo, saj gospod Kopušar ni bil sposoben narediti občine takšne, kot je bila pred velenjsko okupacijo. Do danes še nismo samostojna občina, temveč velenjska podružnica. Nujno je potrebno, gospod župan, da se določijo nekdanje meje. Vse do Pesja je spadalo nekdaj pod Šoštanj, dobiti je treba nazaj vse, kar so Velenjčani odpeljali, pokradli v Šoštanju, to je: sodnijo, komunalno podjetje, zdravstveni dom z rentgenom, policijo, avto moto društvo in drugo. Ko bomo vse to dobili nazaj, bomo šele samostojna občina. Velenje je Šoštanj do danes samo izkoriščalo in uničevalo. Potopiti so ga hoteli; ni jim uspelo, ga bo pa Gorenje »zadušilo« z načrtovano izgradnjo tovarne orožja. Sem proti in tudi Vi, gospod župan, bi morali biti. Onesnaževanja imamo zadosti. Naj si jo zgradijo v Velenju. Na Vaš intervju, gospod župan, v februarski številki Lista bi pa pripomnil sledeče. Gospod Kopušar je rad omenjal dolgove, ki jih je dobil po pokojnem županu, vašem bratu. Svojih dolgov in napak ne vidi! (Dolgovi, ki so bili omenjeni v intervjuju). Samo pri zamenjavi črpalke za Langusovo trgovino je bila po mojem strojena okoli stomilijonska korupcija, da o drugih napakah ne govorim. Če želite, jih lahko v naslednji številki opišem. G. urednik, P. R., v zadnjem odstavku intervjuja ste se izrazili, da Vam ni vseeno, kaj se dogaja v Šoštanju. Tudi meni ni. Sem pred 83 leti rojen Šoštanjčan in Šoštanj dobro poznam, predvojnega in sedanjega. Do omenjene složnosti bo v Šoštanju težko priti, saj so v večini prišleki, ki so si prilastili nacionalizirano (zaplenjeno) premoženje. Takšnega mišljenja sem jaz, saj 70 odstotkov nekdanjih Šoštanjčanov ni. Kje so, tudi lahko opišem. Kdor sodeluje z okupatorjem, je kolaborant. Komunistična parola. Lep pozdrav! Anton Skornšek Muzej premogovništva Slovenije Koroška cesta - stari jašek, 3320 Velenje Tel: 03 5870 997 e-mail: trgovina@rlv.si www.rlv.si/muzej Muzej premogovništva Slovenije in Tehniški muzej Slovenije podpisala sporazum Strokovno sodelovanje muzejev za ohranitev tehniške dediščine Do konca junija so v muzeju na ogled minerali Pohorja Velenje, 6. april 2007 - V Muzeju premogovništva Slovenije sta danes direktor Premogovnika Velenje dr. Evgen Dervarič in direktor Tehniškega muzeja Slovenije dr. Orest Jarh podpisala sporazum o poslovno-tehničnem sodelovanju med muzejema. Interes Premogovnika Velenje kot lastnika Muzeja premogovništva Slovenije je ohranjati tehniško zgodovino slovenske rudarske in premogovniške stroke, Tehniški muzej Slovenije pa mu pri tem lahko ponudi strokovno pomoč. Tako bo sporazum obe instituciji povezal v dolgoročnem medsebojnem sodelovanju pri pridobivanju in restavriranju muzejskih eksponatov, urejanju muzejskega gradiva in organiziranju tematskih razstav. Tehniški muzej bo velenjskemu nudil strokovno pomoč in mentorstvo pri pridobitvi strokovnega izpita za kustosa tehniške dediščine. Muzeja naj bi tudi kandidirala na razpisih za dodelitev sredstev iz naslova ohranjanja tehniške in kulturne dediščine v Sloveniji in Evropski uniji. Podpisu sporazuma je sledilo odprtje razstave Minerali Pohorja, ki bo v kopalnici muzeja na ogled do konca junija. Razstavo sta postavila Zmago Žorž in Vili Podgoršek, ljubiteljska zbiralca mineralov in fosilov, tudi pisca več strokovnih člankov in soavtorja knjig o mineralih Slovenije. Na razstavi so predstavljeni minerali, najdeni v kamnolomih okoli Cezlaka in Oplotnice in to je prva razstava iz trilogije, ki bo obiskovalcem velenjskega muzeja predstavila mineralno boga- stvo slovenske Štajerske. Druga razstava nosi naslov Mineralno in fosilno bogastvo Kobanskega, Slovenskih Goric in Haloz, tretja pa Med Savo, Sotlo in Savinjo. Sporočilo za javnost Lokacija fotovoltaične elektrarne v Velenju Spoštovani, ker smo v nekaterih sredstvih javnega obveščanja zasledili pomanjkljivo oziroma netočno interpretacijo nekaterih zaključkov razgovora med županom Mestne občine Velenje Srečkom Mehom in predstavniki vodstva Holdinga Slovenske elektrarne, Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj, ki je potekal v sredo, 4. 4. 2007, vam posredujemo dodatno pojasnilo. Na omenjenem delovnem sestanku je med drugim beseda tekla tudi o možnih umestitvah tako imenovane sončne elektrarne v prostor na območju Turistično rekreacijskega centra Jezero. Govorili so o predlagani lokaciji med objektom “Klasirnica” v Pesju in bregom Velenjskega jezera, kiji lokalna skupnost ne nasprotuje, a je župan v njenem imenu tudi ne more potrditi. Za postavitev elektrarne na omenjenem območju je namreč potrebna sprememba prostorskega akta in bo zato o tem vprašanju moral odločiti Svet Mestne občine Velenje na eni svojih naslednjih sej. Dogovorili so se še, da bodo vso za razpravo in odločanje potrebno dokumentacijo pripravili v Holdingu Slovenske elektrarne. Služba za odnose z javnostmi Mestne občine Velenje Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji Obveščamo vas, da je Evropska komisija v sklopu dogodkov ob 50. obletnici podpisa Rimske pogodbe zagnala prenovljeno spletno stran: http://eu4journalists.eu/ Spletna stran je razdeljena na dva vsebinska dela: - desna stran ponuja pregled “osnovnih informacij”, ki bodo tja do poletja prevedene v vse uradne jezike Evropske unije, hkrati pa bodo sproti osvežene z ažuriranimi podatki, konk-takti, ipd. - leva stran pa je namenjena posameznim dosjejem EU, ki bodo postopoma nadgrajeni z novimi tematikami in posodobljeni glede na razvoj dogodkov. Ta del pri vašem delu bo preveden le v štiri uradne jezike EU (angleščina, francoščina, nemščina in španščina). Prav tako bo spletna stran postopoma opremljena z audio, video in foto gradivom. NLB Stanovanjski kredit že od EURIBOR+ 1,30%*! www.stanovanjskikredit.sy ‘Ponudba velja za kredit v EUR, v višini 40.000 EUR ali več in dobo odplačila do 10 let za stranke, ki imajo NLB Osebni račun, nanj prejemajo plačo ali pokojnino in imajo sklenjeno varčevanje pri NLB najmanj 3 leta in sklenejo življenjsko zavarovanje za primer smrti pri NLB Viti ali pričnejo s katerim izmed postopnih varčevanj NLB Vite. Ponudba velja do 31. 5. 2007. Efektivna obrestna mera (EOM) je 5,50%. Izračun EOM je narejen na dan 5. 3. 2007 in je informativne narave. Pri izračunu je upoštevan kredit, zavarovan z zastavo nepremičnine, stroški odobritve brez cenitve nepremičnine, v višini 40.000 EUR, doba vračila 10 let, obrestna mera 6-mesečni EURIBOR +1,30% . EOM se lahko spremeni, če se spremenijo stroški odobritve, stroški zavarovanja, dan in mesec črpanja kredita. Zelo ugodna ponudba samo do 31. 5. 2007! NLB® Skupina Čestitamo ob prazniku! NLB® Skupina LEKARNA VELENJE Vodnikova 1, Velenje LEKARNA CENTER VELENJE LEKARNA KERSNIKOVA VELENJE LEKARNA ŠOŠTANJ LEKARNA ŠMARTNO OB PAKI Želimo vam prijetne prvomajske praznike! BDV storitve in trgovina d.o.o. Trgovina Elektro ČAS Levstikova 15,3325 Šoštanj, Akerčeva 5/d, 3325 Šoštanj, fax: +386 3/5-865-967 tel&fax: +386 3/5-881-333 e-mail: bdv.pisarnal3email.si e-mail: elektro.casOemail.si Čestitamo za 27. aprii in 1. maj KOLEKTIV ELEKTRO ČAS SKORNŠEK Lidija s.p., Ravne 202, 3325 Šoštanj Tel.: 03/589 31 05, GSM: 041 563 377 Čestitamo ob praznikih! LESNA TRGOVINA VRABIČ d.o.o. Skomo 37, 3325 ŠOŠTANJ TELEFON: 00 386 (0) 3 89 11 250, FAX: 00 386 (0) 3 89 11 251 GSM: 00 386 (0) 41 622 637, 00 386 (0) 31 622 637 Vsem občanom želimo prijetne praznike! Vf) ČiliflAMi ZDRAVSTVENI DOM €>» MAJNIKI VELENJE Vodnikova 3320 Velenje Edi Vučina »Bo sodobna civilizacija, kljub razvitemu šolskemu sistemu in vedno zmogljivejšim napravam za prenos informacij, uspela zaustaviti drveči vlak, s katerim se človeška vrsta pelje v neizbežni konec?« Odgovor na gornje vprašanje, ki sem si ga zaskrbljeno zastavljal točno pred tremi leti v uvodniku Lista, dandanes že dobiva prepoznavne obrise. Žal, kajti postaja jasno, da se človeška vrsta ne zna rešiti iz ekološke pasti, kamor bi se slej ko prej ujela. Tudi letošnji »dan zemlje« (22.april) je minil v znaku opozoril raznih strokovnjakov, da bomo za ohranitev naše vrste nujno morali spremeniti odnos do našega planeta. Globalni ekonomski sistem, ki temelji na izkoriščanju omejenih naravnih virov energije in spodbujanju pretirane potrošnje, se namreč ne more dobro končati. Mislim, da se tega danes zaveda že večina od več milijardne populacije človeške vrste. Zavest je nedvomno pomagala dvigniti tudi povišana temperatura, ki jo povzročajo toplogredni plini, čeprav bi se še našli tudi nejeverni Tomaži. GEA, kot nekateri poimenujejo našo zemljo, ima dejansko nekatere lastnosti živega bitja in dvig temperature bi lahko primerjali z temperaturo bolnega človeka, ki se tako poskuša ubraniti parazitskih bakterij. Problemi človeštva pa seveda niso samo toplogredni plini, ampak tudi enormne količine odpadkov, pomanjkanje čiste pitne vode, krčenje gozdov, nevarnosti gensko spremenjene hrane, zastrupljanje prsti in onesnaževanje zraka, če naštejem le največje. Povprečno izobražen Zemljan, kamor lahko, če tole berete, prištejete tudi sebe, se nedvomno zaveda omenjenih problemov. Kaj pa lahko, kot zavedajoči se posamezniki sploh storimo, da zaustavimo v prepad drveči vlak? Po moje ne prav veliko. Človeška civilizacija je z globalno ekonomijo usodno odtujila posameznika od ekosistema, od katerega je bil vedno odvisen. V času plemenske skupnosti je bila povezanost plemena z okoljem v katerem so živeli, popolna. Uidi na kmetijah so včasih še vedeli, koliko glav živine lahko prehranijo z razpoložljivo velikostjo kmetije. Vedelo se je, če vreme ne nakloni dobre letine, da bo zimo težje preživeti. V globalni ekonomiji pa je odvisnost od narave navidezno izničena. Ne glede na letino, bodo namreč v sosednji trgovini prodajali prav tisti pridelek, ki letos ni obrodil. Še več, bolj ali manj sveže sadje lahko kupimo ne glede na letni čas in ne glede na to, na katerem eksotičnem otoku je zraslo. Še posebej za ljudi v mestih, kjer pa danes živi že večina ljudi, je odtujenost značilna. Nič čudnega ni, da mestni otroci ne vedo več, kje nastane mleko in da krave niso vijolične barve. Tildi odrasli se ne zavedamo več, da z nakupom požrešnega terenskega avtomobila pomagamo izčrpavati še zadnje zaloge fosilne energije, da s pretirano porabo električne energije uničujemo zrak, ki ga vdihavamo, da z odvrženimi plastenkami polnimo prepolne deponije odpadkov, da z razkuževanjem WC školjk uničujemo vodni režim, da s pesticidi zastrupljamo podtalnico, da z kupljeno svinjino iz Ihana spuščamo gnojnico v tamkajšnji potok, da z asfaltiranjem ceste spravljamo v obup vaščane Planinske vasi, kjer prenašajo asfaltno bazo, da z zidanjem hiše ogrožamo zdravje ljudi ob Trboveljski cementarni, da z jedrskimi odpadki grenimo življenje naših prapravnukov, itd... Priznajmo si, da smo odtujeni vsi in nismo zares pripravljeni spremeniti način življenja. Krivce vidimo le v drugih, na primer v potratnih Američanih ali razvijajočih se Kitajcih, ki dejansko še niso podpisali Kiotskega sporazuma. A roko na srce! Smo sami res pripravljeni kaj žrtvovati!? Smo se sploh sposobni pogovarjati o smiselnosti investicije v TEŠ 6? Si tisti na izpostavljenih mestih sploh upajo javno govoriti o alternativnih rešitvah? Izpade tako, da so Šoštanjčani, kakor tudi širše gledano, vsi Slovenci, z vlado na čelu, popolnoma enotni, da s kurjenjem lignita še naslednjih nekaj desetletij ni nič narobe. Od sedanje, ekologiji ne najbolj naklonjene vlade, ki jo v veliki meri vodi energetski lobi, sicer ne pričakujem veliko. Mogoče bi kakšno rekel le razsvetljeni predsednik države, a bi ga gotovo kmalu utišali, kot so ga ob velikonočnem predlogu, da bi se odrekli svinjskega mesa. Slednje le dokazuje, da se motijo tisti, ki še vedno upajo, da ima vlak na katerem drvimo, svojega strojevodja. Žal se je na mesto strojevodja že pred časom usedel imaginarni nedoločljivi »kapital«, ki nam počasi, skoraj neopazno razgrajuje nacionalno državo in nas povsem nemočne vozi v neznano. Vemo samo to, da prevzem krmila ni več možen, zasilna zavora pa tudi ne deluje več. »Kaj čmo zdej«, uživajte v vožnji, dokler še traja... Elektra na spletni strani Košarkarske zveze Slovenije (www.kzs.si) bilo moč spremljati prek žive statistike. Pestro pa je bilo tudi dogajanje ob samih tekmah. Svoje znanje so namreč med odmori pokazale tudi članice plesne skupine Šolskega centra Velenje - Zvezdice. REZULTATI TEKEM TURNIRJA Polfinale (petek, 6. aprila 2007) V petek, 6., in v nedeljo, 8. aprila 2007, je Športna dvorana Šoštanj gostila finalni turnir državnega košarkarskega prvenstva za kadete (fantje, rojeni leta 1990, in mlajši). Za naslov slovenskega prvaka so se poleg gostiteljev, ekipe Elektre, udarila še moštva Uniona Olimpije, Geoplina Slovana in Zlatoroga. Organizatorja turnirja sta bila Košarkarski klub Elektra in Košarkarska zveza Slovenije, glavno pokroviteljstvo nad turnirjem pa je prevzelo podjetje Gorenje d.d. Velja omeniti, da je na uvodni slovesnosti, na kateri je nastopil Mladinski pihalni orkester, bil prisoten župan Šoštanja, gospod Darko Menih, na zaključku prireditve pa je sodeloval igralec domžalskega Heliosa Smiljan Pavič, sicer doma iz Šoštanju bližnjega Velenja. V nedeljo je dogajanje ovekovečila tudi lokalna televizija VTV (medijski pokrovitelj turnirja), ki je posnetek na svojem kanalu predvajala dan kasneje, vse štiri tekme, torej tako polfinalne, kakor tudi dvoboja za prvo in tretje mesto, pa je Union Olimpija A : Elektra A 83:59 (21:18, 24:11,13:16, 25:14) Union Olimpija A: Vončina, Sarajlija 9, Zidar 6, Glavaš 2, Simoneti 10, Perovšek 4, Sirnik 10, Babič 19, Zagorc 21, Stopar, Buda 2. Elektra A: Golež 5, Matijevič 20, Bujan 6, Čosič 11, Zapušek 2, Krofi, Lekič 10, Lapanja 5, Divkovič. V prvi tekmi turnirja sta se srečali ekipi, ki sta v rednem delu prvenstva v medsebojnih dvobojih vsaka po enkrat zmagali. Domača ekipa je začela silovito s kar dvema zaporednima trojkama, a se gostje iz Ljubljane niso pustili zmesti. Po dobrih treh minutah so v vodstvo prišli igralci Olimpije in vodstva vse do konca dvoboja niso več spustili iz rok. Do konca polčasa so Ljubljančani vodstvo samo še povečevali in tako se je prva polovica končala z rezultatom 45:58. V začetku drugega polčasa igralci Elektre dobrih pet minut niso dosegli točke, medtem ko so jih igralci Olimpije dosegli kar 15 in s tem dosegli tudi najvišje vodstvo na tekmi - 26 točk. Takšno razliko so igralci Olimpije dosegli še nekajkrat, na koncu slavili zmago s 24 točkami naskoka ter si s tem zagotovili vstopnico za veliki finale. Zlatorog A : Geoplin Slovan 78:66 (22:19,9:19, 23:11, 24:17) Zlatorog: Pelko 11, Kos 26, Maček 7, Zupanc 9, Jamšek 9, Strašek 3, Dimeč 13, Smiljič. Geoplin Slovan: Zadnik 13, Hren 14, Petrovič 4, Škrlec 13, Nikolič Smrdelj 20, Cvjetkovič 2. Tekma med drugo- in tretjeuvrščeno ekipo po rednem delu prvenstva je bila napeta, ekipi pa sta se v vodstvuizmenjali mnogokrat. Bolje so začeli igralci Laškega, ki so po treh minutah vodili že z 12:4, nakar so to prednost pri Slovanu v naslednjih treh minutah izničili in do konca uvodne četrtine nobena ekipa ni naredila občutnejše razlike. Fotografije: Dejan Tonkli Elektra Če je bila druga četrtina v znamenju igralcev s Kodeljevega, ki so ta del dvoboja končali s prednostjo 7 točk, pa je bila tretja četrtina brez dvoma vznamenju košarkarjev Zlatoroga, ki so v odlični igri ne samo izničili prednost, ampak do konca četrtine celo prešli v vodstvo za 6 točk. Tudi zadnjo četrtino so Laščani začeli dobro in v 35. minuti tekme vodili že za 12 točk. Nato je sledil padec v igri Laščanov, kar so izkoristili igralci Slovana in se v 38. minuti dvoboja približali na vsega 3 točke zaostanka. V malce živčni končnici tekme nato skoraj minuto ni bilo koša ne na eni in ne na drugi strani. Dobro minuto pred iztekom 40 minut je bila storjena osebna napaka nad najboljšim igralcem Laškega, Gašperjem Kosom, ki je z natančnima zadetima prostima metoma ter takoj za tem še s trojko določil drugega finalista kadetskega državnega prvenstva. Tekma za 3. mesto (nedelja, 8. aprila 2007) Elektra Esotech A : Geoplin Slovan 81:86 (12:19,18:13, 24:20, 18:20,9:14)__________________________________________________________ Elektra: Golež 7, Matijevič 10, Bujan 24, Čosič 8, Zapušek 6, Krofi 2, Lekič 9, Lapanja 11, Divkovič 4 Geoplin Slovan: Zadnik 22, Hren 11, Petrovič 12, Škrlec 14, Nikolič 15, Ačimovič 2, Cvjetkovič 10 Tekmo za tretje mesto so bolje začeli košarkarji Geoplina Slovana in vodili skoraj ves prvi polčas. V drugi polovici dvoboja so Šoštanjčani pokazali bistveno boljšo igro in tako kmalu prevzeli vodstvo, zadržali pa ga vse do zadnje minute rednega dela tekme. Igralci Slovana so zatem izenačili in imeli napad, v katerem je bila v zadnji sekundi storjena osebna napaka nad Cvjetkovičem, ki je po izteku rednega dela imel dva prosta meta, a oba zgrešil. S tem se je redni del končal z 72:72, odločitev o zmagovalcu pa se je prenesla v podaljšek. V zadnjih 5 minutah so večino časa vodili Ljubljančani, a so jim košarkarji Elektre vztrajno sledili, v zadnjem napadu pa celo imeli možnost za nov podaljšek. A kaj, ko žoge niso pravočasno spravili v igro, kar je z odločilnim košem kaznoval Uroš Zadnik in moštvu Geoplina Slovana zagotovil 3. mesto v državnem prvenstvu. Veliki finale (nedelja, 8. aprila 2007) Union Olimpija A : Zlatorog A 74:83 (20:23,12:17,20:20, 22:23) Union Olimpija: Vončina5, Saraljija 13, Zidar, Glavaš 11, Simoneti 12, Perovšek 9, Sirnik8, Babič 10, Gromlič, Lovšin in Buda 6. Zlatorog Laško: Pelko 17, Kos 20, Maček, Zupanc 8, Jamšek 6, Strašek 13, Kocjančič, Dimeč 17 in Smiljič 2. Veliki finale zaključnega turnirja državnega prvenstva za kadete med pivovarskima ekipama, ki sta prvi dan turnirja zabeležili zmagi, je številnim gledalcem v Športni dvorani Šoštanj postregel s pravo košarkarsko poslastico. V prvem polčasu so ritem igre dajali igralci iz Laškega, ki so uspešno izkoriščali nerazpoloženost igralcev iz Ljubljane. Tem met iz igre namreč nikakor ni stekel. Prvi del igre seje končal z osmimi točkami prednosti Laščanov (32:40), ki pa bi si lahko priigrali še večji naskok, če ne bi v zadnjem napadu košarkarji Zlatoroga ne izgubili žoge, kar so igralci Uniona Olimpije kaznovali s trojko v zadnji sekundi. Na začetku drugega polčasa so Ljubljančani kmalu znižali zaostanek, se tekmecem približali na vsega tri točke zaostanka, a jim je v zadnjih dveh minuta ,L. odbojkarski Idub j ‘/m ŠOŠTMU i M ŠOSTMU I '%/' TOPOLŠICA I' tretje četrtine zmanjkalo zaleta, tako da seje ta del tekme ponovno končal z 8 točkami prednosti za Laščane (52:60). V bučnem vzdušju, ki ga je pripravila skoraj 600-glava množica navijačev, se je zadnja četrtina začela v znamenju Ljubljančanov, ki so v dobri minuti zaostanek znižali na vsega točko (59:60). S trojko Sirnika so nato v 33. minuti igre prvič prešli v vodstvo (64:62), ki pa so ga Laščani kmalu izničili in z dvema uspešnima akcijama minuto kasneje že vodili s 67:64. Moštvo iz Tivolija je nato v nezbrani igri naredili nekaj napak, kar so izkoristili igralci Zlatoroga in prek razpoloženega Kosa v 37. minuti dvoboja prešli v vodstvo za 9 točk (73:66) in kmalu zatem celo za 9 točk (75:66). Laščani so do konca tekme nadzorovali igro in ob zadnjem pisku sirene zasluženo postali kadetski državni prvaki Slovenije za sezono 2006/07, saj so z rezultatom 83:74 v velikem finalu premagali Union Olimpijo. KONČNI VRSTI RED ŠTIRIH NAJBOLJŠIH KADETSKIH EKIP SLOVENIJE V SEZONI 2006/07: Četrtouvrščeni ekipi Elektre je za uspeh čestital Janez Drvarič, legenda slovenske košarke, tretjeuvrščeni ekipi Geoplin Slovana je medalje podelil znani igralec Heliosa, Smiljan Pavič, ki je doma iz Velenja, prve košarkarske korake pa naredil prav v Elektri. Medalje za drugo mesto je ekipi Union Olimpije podelil Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja d,d., ki je bil tudi generalni pokrovitelj turnirja. Novim državnim prvakom, ekipi Zlatoroga iz Laškega, pa je kolajne in pokal predal direktor slovenskih košarkarskih reprezentanc Tone Krump. 1. Zlatorog Laško 2. Union Olimpija 3. Geoplin Slovan 4. Elektra Šoštanj Komisija v sestavi Tone Krump (direktor slovenskih košarkarskih reprezentanc), Anton Decosta (dolgoletni trener KK Elektra) ter Miha Čop (trener in predstavnik medijev) je izbrala najboljšo peterko, najboljšega igralca in najboljše strelca turnirja. Vsi ti igralci so prejeli posebna darila, ki so jih prispevaji: Gorenje d.d., Terme Topolšica, Muzej premogovništva Slovenije ter Gostišče Štorman. Najboljša peterka srečanja: Gašper Kos (Zlatorog). Luka Dimeč (Zlatorog), Dario Babič (Union Olimpija), Nikolič Smrdelj (Geoplin Slovan) ter Brane Le-kič (Elektra Šoštanj). Najboljši strelec in igralec turnirja: Gašper Kos (Zlatorog Laško) BRALNA ZNAČKA 2007 Knjige so še vedno cool Knjige so ključ do zaklada modrosti, so vrata v deželo užitkov, so steze, ki vodijo navzgor, so naše prijateljice. V knjigah pa je več zakladov kot je gusarskih dragocenosti na Otoku zakladov ... in pri tem je najboljše, da lahko to bogastvo uživate vsi in vsak dan v življenju. Pridite, berimo! To so besede, s katerimi smo voditeljice letošnje prireditve ob zaključku bralne značke pozdravile prejemnike le teh. Gosta Irena Vrčkovnik in Simon Gorišek pa sta poskrbela za zelo zanimiv in pester glasbeni program, kjer so se izkazali tudi učenci naše šole kot pravi mladi glasbeni upi. Bralna značka je slovensko gibanje, ki spodbuja mlade k branju in dviga njihovo bralno kulturo. V ta namen razvija različne programe in akcije: zgibanka "Zibelka branja" osvešča starše novorojenčkov, "Predšolska bralna značka" razvija družinsko branje, "Bralna značka v osnovni šoli" motivira za branje otroke oz. mlade do 15. leta starosti. Bralno značko sta po češkem zgledu osnovala ravnatelj osnovne šole na Prevaljah, pisatelj Leopold Suhodolčan, in profesor slovenščine na tej šoli, Stanko Kotnik. Prvo tekmovanje za Prežihovo bralno značko so razglasili na področju štirih koroških občin v jeseni leta 1960, prve Prežihove bralne značke so bile podeljene maja 1961 v Kotljah, Kajuhovo bralno značko pa podeljujemo že 40 leto. Skupno je letos prejelo Kajuhovo bralno značko 619 od 775 učencev in učenk naše šole. ČESTITAMO! In ne pozabite! Na vsaki knjižni polici je prostorza knjige, ki smo jih prerasli, a se jim ne moremo odpovedati. Med svojimi listi nosijo našo mladost podobno kot cvetlice, stisnjene in posušene nekega na pol pozabljenega poletnega dneva. Lidija Volk Obisk v Mestni galeriji Šoštanj Namen obiska v galeriji je bil neposreden stik z umetniškimi originali (razstava Jožeta Svetine). Učiteljici se zavedava, da se umetnine ne da nadomestiti z reprodukcijami, diapozitivi, videoposnetki. Stik z originalom pa učencu omogoča, da umetnijo morda začuti. Ogled likovnih del je učencem omogočil razvijanje domišljije. Ob umetninah so si pripovedovali in izmišljali zgodbe. Ker pa muzejska pedagogika omogoča tudi način dela, da učenci preslikavajo umetniško delo, smo počeli tudi to. Učiteljici 1. b: Mihaela Ovčjak, prof.; Martina Žohar, dipl. vzg. Neustavljivi raziskovalci V okviru gibanja »Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline« smo se v letošnjem šolskem letu Urška Aplinc, Vesna Panič in Vesna Tu-rinek odločile izdelati raziskovalno nalogo, ki se imenuje Besedilna straža, mentorica pa nam je bila ga. Vlasta Črešnik. V šoštanjski občini se na različnih javnih mestih pojavljajo zapisana besedila, največ obvestila, vabila in plakati. Članice besedilne straže smo jih prebrale, analizirale in prikazale 119. O teh besedilih smo izvedle anketo in intervjuje ter se pogovarjale z občani. Vse pogovore smo posnele. Ugotovile smo, da ta javna zapisana besedila večinoma nimajo jasno izraženega sporočilnega namena in so zato manj razumljiva. Dokazale smo, da so pravopisno, slovnično in slogovno neustrezna, a ljudje tega večkrat ne opazijo. Prepričale smo se tudi, da se preko njih odraža srednja stopnja razvitosti funkcionalne pismenosti (tj. branja ter pisanja besedil) občanov in da so ta besedila vsebinsko, oblikovno ter glede na pravila pisanja srednje učinkovita. Občina Šoštanj bo tudi na našo pobudo v letošnjem letu določila koncesionarja. Predlagamo tudi, da v vseh okoliških krajih Šoštanja postavi kozol-ček kot obvestilno mesto. V nalogi navajamo možnosti za pregledovanje zapisanih besedil, preden gredo v javnost, in različne oblike izobraževanja o javnih besedilih. Delo na terenu je bilo zabavno, iz naloge smo se tudi veliko naučile, predvsem pa nam je pomembno to, da ima naša naloga korist. Delati raziskovalno nalogo ni lahko delo. A ko svojo nalogo (na katero si zelo ponosen) predstaviš, se zaveš, da je kljub vsemu bilo vredno. In lahko zapišemo, da nam ni žal ker smo jo izdelale. "Življenje sestavlja množica malenkosti. Zelo redko se ponudi priložnost, da bi se lahko takoj lotili česa velikega. Resnična veličina je v tem, da smo veliki pri malenkostih." (Charles Simmons) SOW*» I ZRCALO prevalga I tovornjak prevozno SREDSTVO [KRIŽANKO SO' TROPSKI SADEŽ SESTAVILI UCENCI5.IL PRI POD SLO [ PISANA PAPIGA j LKNECVSS NA NJEJ JEMO] Z NJIM POGRNEMO MIZO PRIDELAJO PRVI OBROK [REDU,SUPER 1 NOSIJO 1 1 POŠTM 1 Uršika zala se s poršejem pripeljala in na plesu v miniču skakala. Folk je obstal. Gledali so Uršo vsi, saj najlepša se zdi. Tip proti njej stopi in ona ga zagleda v gmoti. Serbus bejba, uleti, a si za en ples? Če hočeš kar reč! Ker Urši lep se ne zdi, mu klafuto prisoli. Hotel jez njo plesati tudi Prešeren, a je bil preveč miren. Ne daleč od nje en zelenec jo opazuje kot prepečenec. No, saj je šikan, samo mal' od komarjev popikan. Oblečen kot metal'c se zavrti proti njej. Uršika zala onemi. Dobra oprava, komentar prileti. Uršika se zahvali in zardi. Skupaj plesala bi ure in dni, če ne bi v krogu se zbrala kopica ljudi. Podobno je pogrebu. Lastnemu miru. Muska ugasne se, folku nič jasno. Tip se zadere: Alo, a bo kaj muske?! Istočasno iz Ljubljanice pljuskne. Dež se ulije. Toča že pada. dva po dva komada. Uršiki reče metal'c: Bežimo, da nas ne dobi! Stekaš mala, leti! Beži, da nas toča ne ulovi! Urši spodrsne v Ljubljan'co, zapelje se, kot daje na klancu. To vidi mnogo ljudi in zgroženi ugotovijo, da Urše več ni. Sandra Ograjenšek, 8. c Starši v šoli Igrača Tretješolci OŠ Šoštanj smo v času od 19. 3. do 23.3.2007 izvedli projekt STARŠI V ŠOLI. V tem času smo se seznanili s poklici in konjički naših staršev. Prijazno so nas povabili v svoje delovno okolje, svoje bogate delovne izkušnje so delili z nami tudi v šoli. V petek smo starše povabili v šolo k uri športne vzgoje, kjer smo se igrali naše najljubše igre. Zmagovalci smo bili vsi! Želimo si še veliko podobnih druženj. »Mami, doma sem pozabila punčko!« Tako so se velikokrat glasile moje besede, ko sem bila še majhna. Dobila sem punčko, ki sem jo imenovala Katka. Nikamor nisem šla brez nje. Skupaj sva se kopali, jedli, spali ... Seveda sem imela še druge igrače in se tudi z njimi igrala, a nikoli brez Katke. Sedaj ta punčka pozabljena leži v kotu. Raje se igram s prijatelji gumitvist, enko, različne športne ter druge družabne igre. Nobena pa mi ni posebej pri srcu. Pa tudi igram se ne več toliko, čez teden skoraj ni časa. Mlajšim kar malo zavidam, saj se lahko kar naprej igrajo. A včasih se jim tudi smejem, ker vzamejo igro tako zares in se tudi sprejo. Zanima me, ali sem bila tudi jaz takšna. Najbrž. Še posebej bi se zahvalili za prijaznost gospema Mariji Caktaš in Andreji Čeh ter družini Langus. Tretješolci OŠ Šoštanj in učiteljice Anita Plam-berger, Petra Teržan in Helena Urh No, čez čas mogoče pre-rastem tudi te igre, kdo ve. A za vsakega se najde kaj. Zakaj se ne bi tudi zame?! Helena Plesnik, 5. a 17. Nacionalni otroški parlament Bil je turoben, deževen in siv dan. Toda že misel, da se bomo kmalu odpeljali v Ljubljano na čisto pravo zasedanje otroškega parlamenta, mi je polepšala dan. Letošnjega 17. nacionalnega otroškega parlamenta, ki je potekal 19. marca 2007 v Državnem zboru Republike Slovenije, sva se udeležila, skupaj z mentorico Anko Voh, tudi dva devetošolca naše šole, in sicer Vesna Panič in Žan Polc. Oba parlamentarca sva odlično zastopala mnenje ne le naše šole, temveč celotne Šaleško-savšnjske regije. Tema letošnjega otroškega parlamenta seje glasila Naše mnenje o devetletki. Ni naključje, da sva ravno midva zastopala našo šolo, saj sva pred uvrstitvijo na nacionalni otroški parlament morala opraviti kar tri preizkušnje, na katerih sva morala pokazati veliko govorniških spretnosti, in sicer so bili to šolski, občinski in nazadnje regijski parlament. Najini vrstniki so naju izvolili na vseh treh ravneh. Tudi v Ljubljani sva opravila pomembno in odgovorno delo, saj sva vodila dve od štirih delovnih skupin. Po uvodnih pozdravnih govorih nekaterih gostov politikov, tudi ministra za šolstvo, dr. Milana Zvera, smo odšli na delo v skupinah. Razprava je namreč potekala po vsebinskih sklopih, in sicer: ocenjevanje in nacionalno preverjanje znanja, izbirni predmeti in nivojski pouk, obremenjenost in prosti čas ter organizacija dela v devetletki (dnevi dejavnosti, odnosi med učenci, zgodnji vstop v šolo ...). Sama sem bila vodja skupine, ki je obravnavala izbirne predmete, Žan pa je vodil skupino, kjer so razpravljali o obremenjenosti osnovnošolcev in o prostem času. Kot vodji skupine sva imela odgovorno in ne preveč lahko, ampak vseeno zanimivo in poučno delo. V posamezni skupini je sodelovalo več kot dvajset mladih parlamentarcev iz vse Slovenije. Vsak od njih je hotel povedati svoje mnenje in napetost zaradi nestrinjanja pri nekaterih aktualnih vprašanjih ter dobra ura razpoložljivega časa, da smo vsa mnenja strnili v eno samo, je bil najtežji del. A tudi to nam je uspelo. Končno smo si lahko privoščili malico in poklepetali z novimi prijatelji. Po odmoru smo odšli v veliko dvorano državnega zbora, kjer je potekala glavna razprava. Po končani razpravi smo si ogledali še parlament, odšli na kosilo ter se počasi odpravili proti domu. Kljub temu da mi nekaj stvari ni bilo všeč, kot je npr. premalo časa za delo v skupinah, dolg plenarni del, dve vodji v eni skupini, predvsem pa nestrpnost nekaterih udeležencev, vseeno menim, daje sodelovati v otroškem parlamentu zelo lepa izkušnja, saj spoznaš nove in zanimive ljudi, se nekaj naučiš ter jasno in glasno poveš svoje mnenje. Preko sodelovanja pri nacionalnem otroškem parlamentu sem prišla do spoznanja, daje res, kar je dejal že Bo-denstedt: »Pametno govoriti je pogosto težko, pametno molčati še teže.« Upam in želim si, da bi se čim več mladih udeleževalo otroškega parlamenta in si tako pridobili izkušnje za naprej v življenju. Vesna Panič, 9. c Učiteljice in učitelji ter vsi drugi zaposleni, ki se na vaši in naši šoli trudimo za znanje in vzgojo naših in vaših otrok, vam želimo prijetne praznike. Preživite jih z vsemi, ki jih imate radi, predvsem pa izkoristite ta čas, da se boste družili s svojimi hčerkami in sinovi, ki vas imajo naaaaaaaaaaaaajbolj radi! 2007 Mali Traven Ust [J 23 Sostanziaci NAPOVEDNIK PRIREDITEV maj 2007 KDAJ ZVRST KAJ KJE VABI VAS 1. teden torek, 1.5. planinstvo Planinski izlet: Kapla - Sv. Duh na Ostrem vrhu (lahka označena pot) Kozjak Planinsko društvo Šoštanj torek, 1.5. ob 12:00 Prvomajsko srečanje krajanov Občine Šoštanj Prireditveni prostor Pristava Turistično društvo Pristava sreda, 2. 5. ob 20:00 košarka Elektra Esotech : Geoplin Slovan (1. A SKL-Liga za prvaka) Športna dvorana Šoštanj Košarkarski klub Elektra sobota, 5.5. ob 17:00 nogomet Šoštanj : GIC Grad. Rogaška (Štajerska liga v nogometu) Stadion Šoštanj Nogometni klub Šoštanj sobota, 5.5. ob 20:00 koncert 30 let okteta Zavodnje Kulturni dom Šoštanj Zavod za kulturo Šoštanj in Oktet Zavodnje 2. teden ■ torek, 8.5. ob 17:00 delavnica TORKOVA PETA-ustvarjalnica za otroke in starše Kulturni dom Šoštanj Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje torek, 8.5. ob 20:00 predstava Odsevi in odmevi Modre refleksije in perspektive Šaleške doline (multimedijska predstava) Mestna galerija Šoštanj Zavod za kulturo Šoštanj sreda, 9. 5. ob 19:00 Proslava ob prazniku KS Topolšica in obletnici podpisa kapitulacije Zdraviliški park Topolšica KS Topolšica, Turistično društvo Topolšica in Območna org. zveze borcev četrtek, 10. 5. ob 9:00 delavnica Brezplačne meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola Pred blagovnico Mercator Območni odbor Rdečega križa Velenje petek, 11.5. ob 20:00 razstava Otvoritev fotografske razstave Tomaža Sinigajda - SINI: PODOBE MED ŠOTORI Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanj Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanj sobota, 12.5. ob 20:00 košarka Elektra Esotech : Krka Novo mesto (1. A SKL - Liga za prvaka) Športna dvorana Šoštanj Košarkarski klub Elektra 3. teden torek, 15.5. ob 10:00 četrtek, 17.5. ob 19:00 sobota, 19.5. ob 10:00 sobota, 19.5. ob 17:30 petek, 19.5. ob 19:00 nedelja, 20.5. ob 10:00 4. teden prireditev razstava gasilstvo nogomet potopis Dan odprtih vrat za družine na Kavčnikovi domačiji Otvoritev razstave Jožice Klanfer 4. meddruštveno gasilsko tekmovanje pionirk in pionirjev za pokal KS Šoštanj Šoštanj : Šentilj Jerenina (Štajerska liga v nogometu) Kavčnikova domačija v Šentvidu Mestna galerija Šoštanj Gasilski dom Šoštanj Stadion Šoštanj Muzej Velenje Zavod za kulturo Šoštanj Prostovoljno gasilsko društvo Šoštanj Nogometni klub Šoštanj Predstavitev tekmovanja: Adventure race oz. X adventure Canada (Tilen Potočnik in sotekmovalci) Nedeljska muzejska ustvarjalnica za otroke Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanj Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanj Kavčnikova domačija v Šentvidu Muzej Velenje četrtek, 24.5. ob 19:00 bridge Bridge - razmigajmo možgane Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanj Šaleški bridge klub Velenje petek. 25.5. ob 17:00 ples FIT Plesna prireditev Telovadnica OŠ Šoštanj Vrtec Šoštanj in FIT Slovenije petek, 25.5. ob 20:00 koncert KITARIJADA (možnost prijave do 15.5. v kavarni) Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanj Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanj petek, 25. 5. ob 20:20 predstavitev Galerijski večer: Andrej Krevzel Mestna galerija Šoštanj Zavod za kulturo Šoštanj sobota, 26.5. pohodništvo Planinski pohod od Kotelj do Belih vod Kotlje - Bele Vode Planinsko društvo Šoštanj in Občina Šoštanj 5. teden četrtek, 31.5. ob 19:00 bridge 21th World wide bridge contest (svetovni simultani bridge turnir) Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanj Šaleški bridge klub Velenje Napovednik prireditev objavljajo: mesečnik LIST, KATEGORIJE PRIREDITEV: Kabelska televizija Šoštanja 0 je sama živela dobri dve leti in sicer med ^ 1955 in 1956. S pomočjo družine je redila o 4 krave in 4 prašiče. Doma so ji rekli, da > je v ravnini lažje kot doma v strmem Pod- % gorju pitati živali. Nekaj časa jim je verjela, ö Po dveh letih garanja se je Jožica odločila, £ da ima tega dovolj in da hoče iti nazaj domov k Anžeju. Da pa kmetija ne bi ostala prazna, sta se na njo leta 1956 preselila Jožičina sestra Fanika in brat Ivan, ki je to kmetijo kupil. Ivan je že takrat imel doma zapisane pol Anžejeve kmetije. Leta 1960 se je h Krtu priselila še njuna mama Fanika, kmalu za tem pa ji je sledila še njihova obolela varuška. Leta 1961 pa je pri Anžeju v Podgorju pogorela hiša in gospodarsko poslopje. Po nekaj letih pa so se pri Anžeju odločili, da bo Ivan prevzel veliko domačo kmetijo in žago v Podgorju, zato se je leta 1964 odselil nazaj v Podgorje, kjer je imel stanovanje v žagi. Krtovo kmetijo pa je kot dediščino dobil v roke brat Pep. Ta je na njej gospodaril vse do leta 1986. Leta 1966 se je h Krtu vrnila tudi sestra Jožica. Družina Jožeta Jevšnika: iz leve Peter, Pep Elica in Jože. Lesen marof, ki je bil zagrajen po požaru Pepa pa je čakalo pri Krtu veliko dela. Moral je obnoviti celo kmetijo, saj jo je zob časa že precej načel. Poleg stare razpokane hiše je sezidal novo večjo hišo. Jevšniki so na tej kmetiji redili 4 do 5 krav in dva konja. Ker je bilo s konji težko obdelovati zemljo, sta je s sosedom Jeričevim Tonom odločila, da bosta skupaj kupila traktor. Našla sta starega Steyerja na en cilinder, ki ga je bilo možno zagnati tudi na vzvod. Steyer je imel prigrajeno jermenico za pogon kmetijskih strojev ter dvoosno prikolico z naletno zavoro. Po nekaj letih dela s traktorjem sta ugotovila, da ta ni dovolj močan, pa še kvaril se je rad, zato sta ga prodala v Savinjsko dolino. Jerič si je kmalu za tem kupil svoj lasten traktor, Pepiju pa je to uspelo malo leta 1943. kasneje. V Šoštanju je v Železnini kupil svoj prvi nov traktor tipa Fiat, ki so takrat sestavljali v Štorah. Fiatov traktor je kasneje prodal in kupil tisti čas zelo popularnega fergusona. Z Jeričem sta skupaj kupila tudi mlatilnico za žito, ki jima je bolje in dlje služila. Mlatilnica je še sedaj shranjena pri Jeriču. Poleg hleva si je Pepi leta 1966 postavil žago - dvolistni gater. Žaga in kmetija sta mu prinašala dovolj zaslužka, da mu ni bilo potrebno nikoli hoditi v službo. Kasneje si je kupil tudi stroj za izdelavo opaža in podov. Pri delu na žagi je imel zaradi obilice dela priložnostno zaposlene pomočnike. Poleg krav so pri Krtu imeli tudi dva ko- Pogled na Krtovo domačijo iz glavne ceste. Gradnja nove hiše pri Krtu. Na desni je viden del stare hiše. Iz okna v novi hiši gledajo iz leve: Danilo, mama Fanika in Jožica Jevšnik. Pogled na Gaberke med vojno. Na sliki so iz leve vidni: Cerkev, nemška raziskovalna vrtina za ugotavljanje premogovega sloja, Mlinarjev jez, Mehova kmetija ter Krtova kmetija z novim marofom. nja, s katerimi so obdelovali polja in travnike. Na kmetiji je bilo veliko dela. Ko so neko pomlad vozili gnoj na njive, jim je pomagal »žagmojster« Nanda iz Vranskega. Pepi je Nanda vprašal, kaj bi rad delal, pa se je ta odločil, da bo s konjsko vprego vozil gnoj na njivo. Medtem ko so ostali nalagali gnoj na voz, si je Nanda čas krajšal v kleti. Tako se je zgodilo, da mu eno turo na klancu navzdol proti Jeriču ni uspelo pravočasno zavreti koles na polnem vozu, zato je ta začel potiskati konje. Nanda se je pri tem spotaknil in padel. Sčasoma konji niso mogli več zadrževati voza in vse skupaj je zdrvelo po klancu navzdol. Takrat je cesta vodila preko Jeričevega dvorišča. Konjem je prvi ovinek še uspelo zvoziti, drugega, ki je šel mimo vhoda v Jeričevo hišo, pa ne več. Konji z vozem polnim gnoja so se zaleteli v garažo, kjer so podrli vrata in zid. Na srečo konja poškodb nista utrpela. Gnoj iz garaže so počistili ter spravili Jeričevo dvorišče v red. Zidar Stergarjev Ivan pa je pozidal poškodovan garažni zid in ponovno vgradil vrata. Jevšniki so se nekaj časa ukvarjali tudi s hmeljarstvom. Na njivah v bližini Melan-škov so imeli posajenih okoli 3000 sadik hmelja, ki je bil takrat še dosti vreden. Prvo žičnico za hmelj je postavil že brat Ivan. Obrani hmelj so sušili v lastni dvonadstropni sušilnici, ki je stala nasproti Obriskaljev. Na leto so pridelali približno tono hmelja, ki so ga nasuli v vreče in vozili v Žalec. Hmelj so sušili na »lesah« Sveži hmelj so sušili na zgornji lesi, po določenem času sušenja pa so hmelj postopoma prelagali na vedno nižje ležeče lese. Ko je suh hmelj prišel do spodnje police, so ga nasuli v transportne vreče. Navadno so pri Jevšnikih sušili hmelj Jezernik, Bolt in Ciril. Sušenje je potekalo v nočnih urah. Pepi je takrat zraven prinesel harmonike in kanister jabolčnika in zabava je včasih trajala do jutranjih ur. Jevšniki so z gojenjem hmelja prenehali leta 1969, ko je dotrajala žičnica, ki se je ni splačalo več obnavljati. Kot je bilo že omenjeno, je bil Pepi muzikant in je že od mladih nog igral na harmoniko. Za igranje sta ga navdušila starša, ko je še bil tako majhen, da je komaj harmonike nesel. Igrati se je naučil pri Betki Hrastel iz Podgorja. Pri tej družini je tudi oče igral harmoniko, a učenje drugih mu ni šlo od rok, zato je učenje prevzela njegova hčerka. Pepi se je kmalu naveličal igranja na harmoniko in ni hotel več hoditi na vaje. Starša pa pri tej njegovi odločitvi nista popuščala. Včasih, če je bilo potrebno, mu je mama tudi s »paklestom« zagrozila, če ne bo šel na vaje. Njegov mentor je bil tudi Planšakov Anza iz Miklavža. Ker takrat ni bilo denarja, Anžeji pa so veliko pridelali, so Pepijeve učne ure plačevali z živili. Tako je mama doma Pepiju naložila poln koš dobrot, preden je šel na učne ure h Planšaku. Pri Planšaku so imeli veliko otrok, zato jim je dodatna hrana še kako prav prišla. Ko je bil Pepi star 14 let, je prvič igral na ohceti. Takrat sta se ženila Pungartnikov Miha iz Raven in Ževartova Fanika iz Podgorja. Pepiju je šlo igranje dobro od rok vse do takrat, ko je za krst moral spiti mešanico alkoholnih pijač. Doza je bila za mladoletnega fanta prevelika in prsti niso znali več prav igrati. Svatom se je krst za prvo igranje na ohceti na začetku še zdel smešen, kasneje ko so morali na hitro poiskati novega muzikanta pa jim je nasmeh izginil iz obraza. Pepijeva starša sta bila celo priči ženinu in nevesti na tej poroki. Ko sta videla »utrujenega« Pepija, nista mogla verjeti svojim očem. Od tedaj naprej je Pepi igral še vsaj na 250-tih »ohcetih«. Skozi leta je igral z različnimi muzikanti, od tega največ s Supovec Ivanom iz Velunje. Dokler še ni imel družinskih obveznosti, so bili pri njem vikendi v večini rezervirani za glasbene nastope. Zelo rad je prepeval tudi v gasilskem pevskem zboru, ki je bil zelo popularen v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Leta 1976 sta se sestri Jožica in Fanika preselili v novo hišo v Gaberkah, ki so jo začeli graditi nekaj let prej. Leta 1977 se je Pepi poročil z Elico, s katero sta leta 1981 dobila sina Petra in leta 1982 še drugega sina Jožeta. Žalost je zajela njihov dom, ko je njuna mama Elica leta 1985 nenadoma umrla. Pepi je potem leta 1986 kupil novo kmetijo v Dovžah pri Mislinji, sinova pa sta do konca šolanja ostala pri teti Jožici v Gaberkah. Pri Krtu je tako ostala sama mama Fanika vse do leta 1991, ko se je kmalu po začetku vojne za Slovenijo nenačrtovano preselila h hčerki Jožici. Tisto poletno nedeljo, ko je dopoldan zatulila sirena za zračni napad, so pri Krtu v kuhinji sedeli mama Fanika, Jožica in Oštir. Oštir je hitro vstal in odšel domov. Vsi so se ustrašili vojne. Po dobri uri, ko je vse utihnilo, je tudi Jožica odšla domov. Pri cerkvi se je ustrašila dveh moških, ki sta avto skrivala v gozdu. Iz strahu je šla mimo cerkve kar po spodnji strani. Pride do Kovačev, kjer so bili zbrani vsi vaščani. Pa so zaslišali tovornjak, ki je pripeljal po klancu in je na njem nekaj zaropotalo. Od strahu, daje prišla vojska so se razbežali, a so kmalu ugotovili, da ni res. Ko je Jožica prišla domov, so z avtom šli po mamo, ki se je tako na hitro od Krtov odselila za zmeraj. Objekte je Jevšnik prodal rudniku, zemljo pa je obdržal. Danes ima to zemljo v lasti njegov brat Valter. Hišno številko Gaberke 80, ki jo je nosila Krtova domačija, je po menjavi hišnih številk v Gaberkah naključno dobila Jožica. Pa še ena zgodbica iz dobrih starih časov. Nekoč je Anžejev Ivan pri Krtu nekaj praznoval. Na zabavi so bila med drugimi tudi Kres-nikova Franc in Milka, »Obriskaljev« Bolt in Pavla, Krumpačnikov Karel in veterinar Rih-terič. Med plesom so Bolt, Krumpačnikov Karel in veterinar Rihterič odšli. Po tihem so se odločili, da si bodo pripravili žabje krake. Ko so nalovili dovolj žab, so jih očistili pri Boltu, nato pa so se vrnili na zabavo k Krtu. Na štedilniku so začeli peči žabje krake, ostali, ki pa so tedaj ravno jedli, so jih začeli čudno gledati. Ženske so začele vreščati in so se umaknile iz kuhinje, oni pa so uživali v neobičajni jedi. Krtovo domačijo so porušili leta 1992. Danes na tem mestu ni več nobenega sledu o kmetiji, ki je tam stala dolga leta. Pričujoča zgodba o Krtovi domačiji je nastala na osnovi pripovedovanja Jožeta in Jožice Jevšnik, Toneta Rezmana, Ljudmile Špital in Toneta Spitala. Literatura: Kronika kraja Gaberke in 60 let gasilskega društva Gaberke. Ko poraz postane zmaga Maks Lomšek Ko bomo 9. maja proslavljali dan zmage, ko je bila nacistična Nemčija primorana podpisati brezpogojno kapitulacijo, se tudi vsi tisti mobiliziranci v nemško vojsko, ki so imeli srečo, da so se tistega davnega leta 1945 živi in več ali manj zdravi vrnili domov, tega dneva prav dobro spominjajo, kajti za njih je prav ta dan postal dan zmage. Prva skupina slovenskih mobilizirancev se je julija 1942 v Celju odpravljala na vlak, ki jih je odpeljal v negotovo, krvavo prihodnost morije II. svetovne vojne. Tretji z desne v beli kapi je Valentin Čas iz Gaberk. Bili s(m)o prisilni mobiliziranci Da, bili so prisilni mobiliziranci v nemško vojsko, kajti če se ne bi odzvali vpoklicu, bi imelo to nepredvidljive tragične posledice za njihove starše in ostale sorodnike, kajti okupatorska oblast je nad njimi izvajala vrsto represalij. Najmanj, kar se jim je lahko zgodilo, je bila preselitev, običajno pa so se cele družine znašle v koncentracijskem taborišču.Tako se je pač dogajalo, da so se vpoklicani slovenski fantje, hočeš - nočeš, morali odzvati nemški »Einberufung« - vpoklicu v RAD (Reicharbeitsdienst) nemško delovno službo, ki je bila nekakšna predvojaška vzgoja in je trajala 6 mesecev. Od tod so se morali takoj, kljub prvotni obljubi, da bodo vmes odšli domov na dopust, javiti v vnaprej določeni enoti redne nemške vojske (Wehrmacht). Od tod so bili nato po hitrem vojaškem usposabljanju, ki je trajalo običajno 3 mesece, poslani v glavnem na vzhodno fronto, kajti po padcu Stalingrada je Nemcem v Rusiji že močno primanjkovalo vojakov. In tako je na desettisoče mladih slovenskih fantov, ki sploh niso vedeli, za koga in za čigave tuje interese morajo žrtvovati svoja mlada življenja, postalo »kanonenfuter«, topovska hrana ruske artilerije. Tako se naj ne bi, po nekaterih podatkih, od okoli 80.000 vpoklicanih slovenskih fantov, vrnilo domov kakih 20.000, od katerih je večina padla na tujih bojiščih po Evropi in severni Afriki, mnogo pa je bilo takih, ki so na nepojasnjen način izginili na domačih tleh, še preden so prišli do svojih dragih. Bili s(m)o drugorazredni državljani Tako so se tisti srečneži, ki so preživeli morijo druge svetovne vojne, po nemški kapitulaciji spomladi leta 1945 polni pričakovanja snidenja s svojimi domačimi, vračali v svojo pravo domovino. Že na Jesenicah, ki so bile menda najmanj primeren kraj za vrnitev bivših nemških vojakov, je povratnike pričakalo neprijetno presenečenje, ki se je stopnjevalo do krutega razočaranja. Čim se je namreč vlak ustavil, je našo skupino, bilo nas je kakih 80 fantov, obstopilo več z brzostrelkami oboroženih KNOJ-evcev. Odpeljali so nas v zloglasne begunjske zapore, kjer se je nato pričelo vsakodnevno mučno zasliševanje: »Kod si hodil, kje si bil, kaj si počel?«, kar je trajalo kake tri tedne. Ko so nam vse dokumente, ki so nam jih že takoj na začetku pobrali, zmetali na kup in sežgali, da za nami ne bi ostalo nikakršnih sledi, smo zgroženi ugotovili, kaj nas čaka - odhod na zadnjo postajo naše kalvarije! Na morišče! Ko so končno vsi tisti srečni nesrečneži, ki so po dolgotrajni, mučni in skoraj tragični odisejadi pripluli v domače pristanišče v objem svojih najdražjih, in tako dočakali tudi svoj dan zmage, se je veselje nad njim kaj kmalu razblinilo. Zavedali so se sicer, da jih nova oblast ne bo sprejela z odprtimi rokami, da pa bodo naleteli na toliko zapostavljanja, zlohotnosti in šikaniranja, si pa v najbolj črnogledem scenariju niso predstavljali. Kaj kmalu so ugotovili, da okolje, kamor so se po treh letih vrnili, še vsi pod vtisom preživetih medvojnih grozot, polni pričakovanj boljšega in lepšega življenja, še zdaleč ni tisto, ki so ga pričakovali. Z izjemo svojih domačih, so naleteli na sovražno okolje, ko so se jih celo njihovi nekateri nekdanji prijatelji in znanci, prežeti z za nas povsem novo in nesprejemljivo komunistično ideologijo, na vsakem koraku izogibali. Tako s(m)o razočarani prišli do spoznanja, da s(m)o postali nekakšni drugorazredni državljani, zapostavljeni, zamolčani in kaznovani. Kar naprej smo morali poslušati vzdevke, kot šva-bobranci, švabski vojaki, hitlerjanci, pospremljene s kakšno domačo psovko. Najpogosteje smo to slišali iz ust »nadebudnih« skojevcev, članov SKOJ-a (Savez komunistične omladine Jugoslavije), ki so predstavljali podmladek KPS. Poleg navedenega sramotenja in zmerjanja pa smo bili deležni tudi hujšega šikaniranja, ki se je odražalo predvsem na gmotnem področju. Imeli smo težave pri iskanju primerne zaposlitve, kajti za nas so bila »rezervirana« posebno težka in zahtevna delovna mesta, ki jih razni partijski privilegiranci niso hoteli zasesti. Prav posebno pa nas je prizadel nezakonit in nehuman ukrep, s katerim nam je bila črtana vsa delovna doba, opravljena pred vpoklicem v vojsko pa do 15. 5.1945. Ker pa menda nismo bili »vojaško dovolj izvežbani«, smo bili kmalu po končani vojni vpoklicani na dosluženje vojaškega roka, kar je trajalo od šest mesecev pa do dveh let. Razporejeni smo bili v glavnem v »vojna građevinska poduzeća«, kjer so nekateri delali v svojih poklicih, ostali pa so namesto pušk dobili krampe in lopate. Anton Spital iz Gaberk je bil julija 1942, mobiliziran v nemško vojsko. Poslali so ga v Ulm, od koder je njegova enota po krajšem postanku odšla v francoski Lion. Po trimesečnem »ausbildungo« so ga takoj poslali na rusko fronto. Pozimi 1943-1944 je bil hudo ranjen in premeščen v Lambsdorf, kjer je po okrevanju postal stražar v taborišču za angleške in ruske vojne ujetnike. Po napredovanju ruske vojske je sam postal vojni ujetnik pri Rusih in bil maja 1945 poslan v taborišče Auschwitz, na vprašanje, zakaj Rusi ne pustijo Slovencev domov, mu je ruski oficir dejal, da bi v Jugoslaviji vse bivše nemške vojake pobili. Kljub temu seje oktobra 1945 vrnil domov, v Gaberke, kjer preživlja svoja stara leta z družino na urejeni kmetiji. Anton Skornšek iz Metleč je moral julija 1942 najprej v RAD v nemški Noerdling na obvezno polletno delovno služenje, ki pa je bila le nekakšna predhodnica vojaščine. Po štirinajst dnevnem dopustu seje moral javiti v Wehrmaht, redno nemško vojsko v Helbronn. Od tam je njegova enota rekrutov odšla v Marseille. Nato so jih premestili v Italijo, kjer je sodeloval v hudih bitkah za Montecassino. Oktobra 1945 so ga ujeli Angleži in je po dolgih zapletih z deportacij-sko komisijo decembra 1945 preko Rima in Barija srečno prijadral domov. Zaradi skrajno neugodnih razmer za nemške mobilizirance v socialistični Jugoslaviji, seje decembra 1968 odpravil v Nemčijo, kjer si je v 22-tih letih prislužil pokojnino. Sedaj živi v na svojem domu v Metlečah a se kot nemški državljan pogosto vrača v Nemčijo. Valentin Čas iz Gaberk je bil leta 1945 vpoklican v RAD v Pressnitz, sedaj Prisečnice na Češkem. Od tam pa naj bi odšel po trimesečni predvojaški vzgoji preko Marseilla v Afriko, a tja niso prispeli, saj se je tudi njegova enota udeležila bojev za Montecassino, nato pa so ga v pogorju Abruzzi leta 1944 zajeli Ameriški vojaki. Tako je prispel v Afriko kot vojni ujetnik in bil zaprt v taborišču v egiptovski puščavi, od koder seje vrnil domov leta 1946. Tu pa je moral na »dosluženje« vojnega roka v JNA in sicer za pol leta v Sarajevo. Jesen svojega življenja preživlja še kar dobrega zdravja v Domu starejših občanov v Velenju. j Prav zaradi dosluženja izgubljenega časa so mnogi I izgubili možnost, da bi vsaj delno nadomestili v I vojni izgubljeni čas za pridobitev poklicne uspo-I sobljenosti ali pa za nadaljevanje študija. No, lahko bi še kar naprej našteval razne dvo-! mljive ukrepe in šikane (šikana = namerno pov-! zročanje neprijetnosti), ki so nam kar izdatno gre-( nile že tako neprijetna povojna leta, pa bom raje I opisal nekaj takšnih, ki sem jih občutil na lastni j koži. Ko sem se v začetku septembra 1945 vrnil do-I mov, sem se moral v roku 24 ur javiti pri Okraj-j nem odboru OF v Šoštanju, kjer sem doživel I dokaj neprijazen sprejem. Začelo se je ponovno i zasliševanje: »Kod si hodil, kje si bil, kaj si po-! čel?«, popestreno z raznimi neokusnimi pripom-I bami zasliševalcev. Ob koncu »spovedi« pa sem i na vprašanje, kaj nameravam v bodoče delati, I odgovoril, da računam na zaposlitev v takratni I velenjski elektrarni. Pa me je zasliševalec, strmo I gledajoč izpod čela, kratko zavrnil, da iz tega ne I bo nič, kajti razporejen sem v skupino za odstranjevanje neeksplodiranih min in ostalih ostankov I vojne. Le-teh je bilo baje ob poti 14. divizije na na-! šem področju še kar precej in jih je bilo treba čim j, prej najti in odstraniti. Bil sem seveda neprijetno j presenečen, ostal brez pripomb, mislil pa sem si i svoje in že naredil načrt, kako se bom poizkusil I tej nevarni »zaposlitvi« izogniti. Naslednji dan se I seveda nisem javil na zahtevanem mestu, temveč takoj »odbiciklal« v velenjsko elektrarno, poiskal I svojega, v času prakse v elektrarni, bivšega šefa, ki i je tedaj bil pomemben partijski funkcionar, in mu j obrazložil svoj problem. Ker je bilo takrat hudo j pomanjkanje strokovnih kadrov, je seveda takoj I obljubil, da bo zadevo uredil, kar je tudi storil, in f sem tako postal eden od treh stikalcev v elektrar-! ni. Naj povem še, da smo, ker smo pač bili samo f trije, vlekli izmensko službo skoraj dve leti brez f enega prostega dne. Naslednja neprijetna zadeva se mi je pripetila f že kar na začetku dela v elektrarni. Na predveč-! er 1. maja 1945 sem kot stikalec imel nočno izmeno. Kar kmalu po 22. uri se je nad Savinjsko ' dolino razbesnelo hudo neurje, ko je udarec strele i poškodoval 60-kV daljnovod Velenje-Ljubljana in je le-tega prenapetostna zaščita samodejno iz-! klopila. Zaradi izpada daljnovoda, pa je seveda I celotno ljubljansko področje z vsemi prvomaj-I skimi prireditvami ostalo v temi. No, posledice te i »prvomajske zatemnitve« so bile, vsaj zame, sko-! raj usodne, kajti takoj zjutraj, ob končani zmeni, j se je v elektrarni pojavila UDBA (takratna tajna j varnostna služba). Obdržali so me na prvem za-I slišanju o nočnem dogodku. Rezultat tega pa je bil: I izvršeno je bilo sabotažno dejanje, ožigosan sem I bil za saboterja, ki je namenoma povzročil izpad j daljnovoda, da bi s tem dejanjem onemogočil ce-! loten program prvomajskih proslav v našem glav-! nem mestu. Obtožba je bila presneto huda in malo I je manjkalo, pa bi lahko ugotovil, če je Goli otok I resnično gol ... Razna zasliševanja so trajala še ves teden, težava I je bila v tem, da zasliševalci niso imeli pojma o pre-! napetostni in prekotokovni zaščiti daljnovodov in I niti mojim nadrejenim jih ni uspelo prepričati, da I mi izpada daljnovoda ni bilo mogoče preprečiti, i Šele ugotovitvam posebne, od ELES-a postavljene strokovne komisije, se niso mogli zoperstavljati in tako je zadeva o zatemnitvi Ljubljane »vandrala« v arhiv UDBE. Navedeni zgodbici sta se dogodili resda tik po končani vojni, da pa smo bili bivši »švabski vojaki« še vedno pod drobnogledom raznih varnostnih služb tudi v podjetjih, kjer smo delali, pa naj dokaže moja naslednja dogodivščina po več ko desetletju po vojni. Bilo je tam nekje okoli leta 1960, ko sta prvi dve enoti po 30 MW v šoštanjski elektrarni že poizkusno obratovali in sem imel nadzor nad 10-kV napravami. Tu sem se malo bolj seznanil s SIE-MENS-ovim »šefmonterjem«, prijaznim možakarjem, doma na Bavarskem. Ker so bila elektro dela v glavnem že končana, se je lahko malo bolj posvetil svojemu hobiju - planinarjenju. Prehodil je že področje Smrekovca in bil na Uršlji gori, sedaj pa bi se rad sprehodil še po Pohorju od zahodnega dela pa vse do Maribora. Ko pa sem se spomnil, da imam celo turistični zemljevid celotnega Pohorja, sem mu obljubil, da mu ga za lažjo orientacijo posodim. Ker pa sem bil malo zaskrbljen, da bom nov zemljevid dobil vrnjen pomečkan, sem zaprosil Lojza v kopirnici, naj mi naredi eno kopijo zemljevida. Seveda sem mu povedal, za kaj gre. Brez besede je vzel karto, rekoč naj pridem čez kako uro po njo. Ko sem se kasneje res oglasil v kopirnici, da bi dobil želeno kopijo, me je tam pričakal nekakšen moj »kurator« in mi samo dal vedeti, da se naj po končani službi zglasim pri vratarju, kar sem nato tudi storil. Tam pa sem neprijetno presenečen ugotovil, da me pričakuje Zvone s tremi tujimi možakarji, menda agenti OZNE v civilnih oblačilih, ki so me takoj pričeli zasliševati. Osumljen sem bil pretiranega prijateljevanja z bivšim pripadnikom nemškega okupatorja, ki naj bi mu izročal tudi zaupne podatke in specialne vojaške zemljepisne karte. Neizmerno osupel nad takšno bedasto, za lase privlečeno obdolžitvijo, sem kar precej odločno protestiral, češ da zemljevid ni nikakršna vojaška specialka, temveč čisto navadna turistična karta, ki jo lahko vsakdo, pa četudi je nemški monter, kupi v vsaki trafiki. Kar pa zadeva »pretirano prijateljstvo«, je bilo to vsekakor bolj strokovne narave, pa četudi ne bi bilo tako, je to moja osebna zadeva. Pa je bilo zasliševanje kar hitro končano; naslednji dan sem se moral javiti na Tajništvu za notranje zadeve v Velenju. Tam pa se mi je končno posrečilo tamkajšnjim tovarišem s prikazano turistično karto dokazati, da res nisem storil nikakršnega kaznivega dejanja, nakar sem bil milostno odpuščen. Takšna in podobna »našemu socialističnemu sistemu sovražna dejanja«, skonstruirana od preveč zagretih čuvarjev povojne politične ureditve v naši domovini, so se v prvih letih po končani vojni dogajala kar pogosto, kar je dokazovalo, da je bila kuratela nad nami, nemškimi mobiliziranci, še kako agilna. Težke življenjske razmere so se za bivše »švab-ske vojake« bistveno izboljšale, ko se je po letu 1990 ustanovilo Društvo mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko v letih 1941-1945, ki si je zadalo nalogo za ponovno uveljavitev vseh odvzetih državljanskih pravic in pridobitev primerne odškodnine, ki bi jim jo morala nakazovati povojna Franc Videčnik iz Gaberk je bil mobiliziran februarja 1942. Po polletni obveznem delovnem služenju na Dunaju je po treh mesecih vojaškega urjenja odšel naravnost na rusko fronto. Tam je bil pozimi 1944-45 hudo ranjen in odpravljen v bolnišnico v Pragi, kjer je dočakal prihod Rusov, vendar se je ujetništvu izmuznil in se po trimesečnem pustolovskem pešačenju preko Avstrije, jeseni leta 1945 vrnil domov. Takratna domovina pa gaje poslala še na polletno »dosluženje« vojaškega roka v Skopje. Žal ga ni več med nami, umrl je 4.3.1995. Maks Lomšek, avtor tega zapisa. Februarja 1943 sem bil najprej vpoklican v RAD, nato pa po 14-dnevnem dopustu v redno nemško vojsko. Na srečo sem bil odrejen v enoto za zveze in postal radiotelegrafist ter se tako izognil najhujšim bojem. Nisem pa imel sreče ob vrnitvi v domovino, kajti čakalo meje »vojno ujetništvo« v begunjskih zaporih, od koder sem se čudežno rešil, čeprav so bili za moje sotrpine in zame že izkopani grobovi nekje na obronkih Krvavca. Domov v Gaberke sem se vrnil septembra 1945, sedaj živim v Florjanu. Skupina pripadnikov »Reicharbetsdiensta« - obveznega državnega služenja, pred svojo stanovanjsko barako. Valentin Čas je drugi z leve. Posnetek je z Nice na Ažurni obali. Z desne: Anton Skornšek, Valentin Čas in Franc Seničar. Čas in Skornšek sta bila vse od vpoklica v RAD pa do bojev za Montecas-sino v isti enoti, ujetništvo pa ju je ločilo. Nemčija. To se sicer še ni zgodilo, vendar pa je bilo doseženo, da smo tudi mobiliziranci uvrščeni med »žrtve vojnega nasilja«! Bili s(m)o izigrani in prevarani Na najslabše življenjske pogoje pa so pri povratku v domovino naleteli vsi, ki so bili med vojno huje ranjeni in so se kot težki invalidi, nekateri neposredno iz vojaških bolnišnic, vrnili na svoje domove. Le-teh je bilo okrog 20.000, mnogo pa je bilo takšnih, ki so svojo invalidnost celo zamolčali. Vsi ti invalidi so tako v svoji domovini ostali brez slehernih državljanskih pravic. Ker jim invalidnost ni bila priznana, niso imeli pravice do zdravstvene zaščite in varstva, niso imeli pravice do ortopedskih pripomočkov, do klimatskega zdravljenja, do posebnih invalidskih tekstilnih in prehrambenih bonov in še vrste ugodnosti, ki bi jih kot invalidi bili upravičeni uživati. Najhujše, kar pa jim je takratna komunistična oblast lahko slabega storila, je bila prepoved dobivanja invalidnine, rente, ki jo je Nemčija bila pripravljena nakazovati našim invalidom v enaki višini kot svojim. Še leta 1954 je na vsa prizadevanja invalidov za pravico do nemške rente bil odgovor iz Beograda dobesedno: »Nije dopustljivo, da od neprijatelja naši gradjani dobijaju invalidninu za službu u njegovoj vojsci!« Tako so nekateri posamezniki prvo desetletje po vojni živeli v obupnih razmerah, bili so brez sredstev za preživetje, kajti na vse številne prošnje za kakršno koli socialno podporo je bil odgovor: »Niste primerni za družbeno podporo!« Kljub prepovedi navezovanja stikov z nemškim Preskrbovalnim uradom (Versorgungsamt) je nekaterim invalidom in svojcem padlih uspelo iz Nemčije pridobiti delno denarno oskrbo. To pa je bila minimalna renta, ker je znašala le eno tretjino od tiste, ki so jo prejemali invalidi v Nemčiji. Da je bila višina rente le simbolična, je zahtevala naša država, ker ni smela biti višja od one, ki so jo prejemali udeleženci NOB. Kljub temu da je takratni državni sekretar (šef UJV LRS Mitja Ribičič) invalidom iz nemške vojske prepovedal, da bi si sami preskrbeli socialno podporo iz Nemčije, se je nekaterim posameznikom posrečila izselitev v Nemčijo. Ker jim še ni poteklo začasno nemško državljanstvo, so tam dobili primerno zaposlitev in prejemali tudi polno višino invalidnine ter tam tudi ostali. In pričela seje mobilizacija Ko so aprila 1941 okupatorji Nemci, Italijani in Madžari podjarmili in razkosali našo deželo, so Nemci na Štajerskem in Gorenjskem takoj začeli s svojo ponemčevalno politiko v smislu Hitlerjeve zahteve: »Napravite mi to deželo zopet nemško.« V cilju pospešitve ponemčevanja »Spodnještajercev« so leta 1942 izdali pravno podlago za mobilizacijo slovenskih fantov v nemško vojsko. To je bila mednarodno pravno sporna odredba o vsiljenem državljanstvu na preklic in so takoj nato začeli s popisi za mobilizacijo. Tako so bili julija 1942 na Štajerskem v nemško vojsko vpoklicani fantje, rojeni 1923. leta, naslednje leto 1943 pa je bil vpoklican letnik 1925, ki pa je moral najprej opraviti obvezno delovno službo RAD (Reicharbeitsdienst), kar je trajalo 6 mesecev. Takoj nato so bili razporejeni v vojaške enote. Nemci so v svojo vojsko (Wehrmacht) od leta 1942 pa do konca vojne vpoklicali vse letnike od 1908 pa do 1928. Po do sedaj znanih podatkih naj bi skupno število prisilno mobiliziranih Slovencev znašalo preko 80.000 mož, padlo jih je okrog 15.000, domov pa se je vrnilo več kot 20.000 težkih invalidov. Več tisoč nekdanjih vojakov pa se ni vrnilo domov, ker so slutili, da ne bodo naleteli na prav prijazen sprejem, in so raje ostali v Nemčiji oziroma se razkropili po evropskih in celo prekomorskih deželah. Mobiliziranci in padli s področja Občine Šoštanj V nemško vojsko je bilo s področja šoštanjske občine od leta 1942 pa do končane vojne mobiliziranih, po dosedanjih podatkih, 190 fantov, v vojni padlo ali izginilo na poti domov jih je 77, tako da se jih je v domovino vrnilo 113. Poimenski seznam padlih Bele Vode: Jože Bačovnik, Andrej Brezovnik, Franc Čufati, Franc Kotnik, Avgust Mazej, Franc Pudgar, Luka Slemenšek, Franc Stiftar, Alojz Strigi, Jože Strigi, JanezTišler. Družmirje: Jože Blažič, Alojz Brodnik, Anton Brodnik, Jože Brodnik, Franc Dermol, Jože Dvo- rnik, Avgust Kasesnik, Maksimiljan Kocjan, Boris Naraločnik, Ivan Novak, Franc Šumečnik, Ivan Šumečnik. Gaberke: Stanko Drobež, Franc Mravljak, Ivan Mravljak, Ladislav Novak, Maks Pepelnik (padel kot pripadnik Wehrmanschafta), Adolf Ropotar, Jože Rožič. Florjan, Skorno, Topolšica: Janez Hrastnik, Ivan Koželj, Franc Kumer, Jože Medved, Franc Napotnik, Rudolf Napotnik, Karel Praprotnik, Slavko Praznik, Martin Završnik, Oto Železnik. Lajše, Lokovica, Ravne: Karel Andrejc, Ivan Globačnik, Alojz Goršek, Anton Gomilšek, Franc Hleb, Anton Hrastnik, Jernej Krt, Jože Laznik, Peter Ledinek, Ferdinand Obšteter, Viktor Pen-šek, Stane Ramšak, Ivan Skornšek, Anton Stopar, Stanko Stopar, Ivan Švare, Anton Tajnik, Gregor Tajnik, Franc Vidovič, Stanko Veternik, Adolf Zager, Jože Žagar. Šoštanj: Rudi Aram, Rudolf Bolha, Oto Božič, Jože Destovnik, Hans Drabiš, Oto Galof, Ivan Kumer, Polda Kumer, Purši Lihteneger, ? Lihtene-ker, Alojz Lešnik, Avgust Mlakar, Herman Orel, Herbert Rak, Stanko Razbornik, Erik Roglowitz, Adam Simerl, Miran Šimerl, Štefan Spenda, ? Verdnik, RadoZaluberšek. Šentvid, Zavodnje: Janez Jelen, Valentin Knez, Franc Leskovšek, Vili Poznič, Franc Šu-mah, ViktorŽlebnik. Zavodnje: Ferdo Glasenčnik, Janez Kopin, Andrej Kramar, Franc Kugovnič, Janez Medved, Jože Meža, Miha Praprotnik, Franc Rogelšek, Ludvik Rogelšek, Viktor Rogelšek, Franc Stropnik, Vinko Škruba. Epilog Za zaključek pričujočega »eseja«, ki naj bi mlajšim generacijam predstavil realno sliko težkih življenjskih razmer, ki so jih morali v prvih povojnih letih prenašati bivši prisilni mobiliziranci v nemško vojsko, se moramo zavedati, daje večina teh, ki so še živi, visoke starosti, pa bi le še radi dočakali malo izboljšanja zadnjih poznojesenskih let svojega življenja. Posebno hudo je bilo trpljenje težkih invalidov, ki so desetletja životarili, ogoljufani za invalidnino, ki jim jo je obljubila povojna nemška oblast, pa je KPS to preprečila. Ker doslej tudi šolski učbeniki niso prikazovali resničnih razmer v povojnem obdobju in novejša zgodovina ne temelji na dokazanih dejstvih, je Zveza društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko organizirala poseben seminar z in- j formacijami o prisilni nemški mobilizaciji Slovencev v nemški Wehrmacht, ki se ga je udeležilo okrog 40 učiteljev in profesorjev zgodovine. Mo\cnska nacionalna stranka OO SNS ŠOŠTANJ Slovenska nacionalna stranka Vabimo vse občane, da se včlanite v SNS Naša stranka si želi skupaj z vami hiter in dober razvoj kraja. V kolikor in verjamem v vas, da bomo skupaj Šoštanj postavili na prave temelje. Naš naslov je: SNS Trg bratov Mravljakov 5 3325 Šoštanj Tel. 031-502-701 Občankam in občanom občine Šoštanj čestitamo za praznike. Komunalno podjetje Velenje fìsaLUsL- TUM V §OŠTANeJij___________^AeT VM _Phi!isL POMJeJÀ? KOROŠKA CESTA 2. ŠOŠTANJ TEL: 03/ 5 881 630 rffiPtniäffiätefflosBOVKifeiÄiÄWiN&Rjffiffi • NOVI UČBENIKI IN DELOVNI ZVEZKI • RABLJENI UČBENIKI prinesete jih lahko v komisijsko prodajo ali jih kupite • PISARNIŠKI MATERIAL vse kar potrebujete v pisarni In doma • POSLOVNA DARILA • DARILA • IZDELKI DOMAČE OBRTI • ARANŽIRANJE DARIL FOTOKOPIRANJE Za veliko grafo go potarna mala pozomoglk, mijik imamo! Za valiko grafo go potratna mala pozornogtt, mi jih imamo! %_ jf l_ * v a mC Mk 4L 1 ™ UGANKARSKI SLOVARČEK: AMHARA pokrajina v Etiopiji DAMAN indijska pokrajina ENGELHORN nemški avtomobilski dirkač NILARAS grški pesnik (Joanis) OERSTED- danski fizik (Hans Christian) SZEO madžarski igralec (Gyorgy) TWEED mejna reka med Škotsko in Anglijo VOMER slovenska igralka (Živa) Izmed pravilnih rešitev križanke bomo izžrebali dva nagrajenca, ki bosta prejela po: dve vstopnici za gledališko predstavo v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, po lastni izbiri ter eno knjižno nagrado. Izžrebana nagrajenca prejšnje križanke (List 3 /2007), sta: Mirko Sajko, Jerihova 6, Velenje, ki prejme dve vstopnici za SLG Celje in Helena Makšan, Praprotnikova 25, Mozirje, ki prejme knjižno nagrado. Nagradna križanka April 2007 PREBIVALKA PRIMORSKE FRANC. ŠANSONJER (CHARLESI KRATEK ODDIH SLOVAN. KNEZ V /.STOLETJU (KLAUS) DEKAGRAM TONE PAVČEK SREČKO ALBINI NATRIJ PRIDEVEK VIKTORIJA (SKRAJŠANO) ROD, RASA PRISTAN. MESTO V IRAKU PERZIJSKA MERA ZA ZITO SREDINA BASRE REKA V SEV. ITALIJI PAVEL GOLIA BARIJ TIBETANSKA GAZELA SREDINA PLZNA REAUMUR EKIPA, MOŠTVO TREBUŠNI TIFUS RUNE, PORUSENOST SLADKO-VODNA RIBA Z BRKI RIMSKA 1 ITAL PISATELJ (UMBERTO) NEGIBNOST, OTRDELOST MEJNA REKA MED ANGLIJO IN ŠKOTSKO RADU POKRAJINA V ETIOPIJI LUIGI CARDONA MODEL AVTOMOBILA KIA SLOVENSKI FIZIK (PETER) MADŽARSKI IGRALEC (GYORGY) ZAČETEK ABECEDE VULKANSKA KAMNINA GRM TOPLEJŠIH KRAJEV, SUMAH VRHOVNIK OTO RECEPT AMPER SLOV. SLIKARKA (ALEKSANDRA) NEPOPOLNE KRAČE SIRSKI POLITIK (ALKITAD) OZINANA MALAKI DANSKI OTOK FIZIK (HANS CHRISTIAN) Gesla Križanke: Ime in priimek: Naslov: Izpolnjen kupon pošljite na naš naslov do 18. maja 2007. Deželna Banka Slovenije Koroško-Šaleška Poslovna enota, Poslovalnica Šoštanj § O' Vsem komitentom čestitamo ob prazniku dneva upora J proti okupatorju in prazniku dela. Istočasno vas vabimo, I da izkoristite ugodno pomladno ponudbo Deželne banke J Slovenije. V Deželni banki Slovenije vam od 21. marca do 30. junija 2007 J ponujamo zelo ugoden pomladni kredit do 2.500 EUR z ugodno I fiksno obrestno mero in dobo odplačevanja do 24 mesecev, kar predstavlja 24 anuitet po 110,69 EUR (26.525,75 SIT). Če bodo načrtovana obnovitvena dela zahtevala obsežnejša finančna sredstva, se lahko odločite tudi za ugoden stanovanjski kredit, pri katerem smo obrestne mere izenačili za komitente in nekomitente. Posebnih ugodnosti so deležni mladi, saj smo zanje dodatno znižali obrestne mere za 0,25 odstotne točke. Kredit lahko odplačujete tudi do 30 let. Vabimo vas, da nas obiščete v poslovalnici na Trgu svobode 12 v Šoštanju ali nas pokličite na telefonsko številko 03/897 2750 -z veseljem vam bomo odgovorili na vsa vaša vprašanja. Dodatne informacije so vam na voljo tudi na spletni strani www.dbs.si. Dejavnost družbe sta dva temeljna programska sklopa 1. Naložbeno - nepremičninski programski sklop: Nepremičnine: oddaja in prodaja stanovanj poslovnih prostorov in garaž. Naložbe: spodbujanje in sofinanciranje uresničevanja podjetniških idej in rasti podjetij, kar financiramo s prostim denarnim tokom iz oddaje in prodaje nepremičnin. 2. Inženiring dejavnosti: Program Urejanje pridobivalnega prostora: priprava, vzdrževanje in sanacija pridobivalnega prostora, rudarski nadzor pridobivalnega prostora, gradbeni nadzor, izdajanje soglasij na področju pridobivalnega prostora,rudarski in ekološki inženiring. Program investicijski inženiring: gradbeni inženiring,vzdrževalni inženiring (komunalno, gradbeno, mizarsko, strojno, elektro in drugo vzdrževanje), pridobivanje nepovratnih sredstev, izdelava investicijskih elaboratov in poslovnih načrtov. Program Jamomerstvo in geodezija: meritve opazovalnih mrež in geodetski monitoring, presoja vplivov na okolje, meritve jezer in deponij, geodetski upravni postopki, izdelava topografskih kart, komunalna infrastruktura, inženirska geodezija, vzdrževanje baz podatkov in poizvedbe na osnovi GIS, rudarsko projektiranje odprtih kopov. __________________ Po samostojni poti stopamo z bogatimi izkušnjami. ??SSSS • • • Koroška 62b, 3320 Velenje Tel.:+386 3 899 66 40 fax:+386 3 899 66 35 http://www.pvinvest.si >N/ I INVEST in se veselimo prihodnosti. ‘Kg so nam vrednote, kot so svoboda, delo in dostojanstvo bolj blizu kot sicer. Zdaj so taki dnevi So prazniki in so prazničnosti. ‘Dnevi, ko se počutimo drugače. Kg se spominjamo preteklosti, da lahko živimo v sedan Velenje Sp Do 35 LIST OBČINE 2007 352(497.4 Šoštanj) 9003645,4 k* W- ‘Preživitejih ob druženju z ljudmi, kijih imate radi KNJIŽNICA VELENJE