Štev. 26. V Mariboru 3Q. junija 1881. Tečaj XV. List ljudstvu v poduk. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. (¡0 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja opravnlstvu v dijaškem semenišču (Knabenseminar.) — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. Posamesne liste prodaja knjlgar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. S prihodnjim mesecem julijem se začne drugo polletje, zatoraj prosimo p. n. naročnike „Slov. Gospodarja", ki so samo za pol leta naročnine poslali, naj naročilo za drugo polletje o pravem času ponovijo, da se jim more list redno pošiljati. Tudi novi naročniki se sprejmejo. Do konca leta znaša naročnina 1 jI. 60 kr. ; do 1. oktobra pa 80 kr. Naročnina se naj pošilja po poštnih nakaznicah. Opravništvo „Slov. Gospodarja". Vesela zraven uepovoljne novice! Lepa je na Štajerskem Savinjska dolina, in pridni Slovenci so njeni kmetski prebivalci. Ali tem grši nemčurji in nemškutarji čepijo v staro-slavnem Celji. L. 1848 izhajale so ondi navdušeno pisane slovenske novine, sedaj šopiri se ondi nemško-prusačka „Cillier Zeitung", podpiro-vana od patrona avstrijskih freimaurerjev, državnega poslanca dr. Forreggerja. Ta list izhaja vsaki teden po dvakrat, poln najuespodobnejšega psovanja na Šlovence, od katerih celjski meščanje vendar največ dobivajo dohodkov! Pisava je tako strastna, tako neumna, da smo radovedni povprašali, kdo da za božjo voljo tako nesramo s Slovenci pometa? Poizvedeli smo, daje izdate! j listov celjski rojak Janez Rakusch, tedaj slovensk odpadnik. Mož je potoval po Nemškem in se ondi navlekel velikonemškega duha. — Domov pri-šedši nakupil je nekdaj slovensko tiskarno ter pred 6 leti začel izdajati list „Oillier-Zeitung" v korist „nemškemu liberalstvu". Ker pa sam pisati ne ume ali je prelenoben ali ne utegne, najel si je svojim nazorom primernega pisača, prav za prav mazača. Ta mazač je nekov poitalijančeni Lah po imenu Besozzi, zadušen dijak in naposled se celo bivši komedijant na teatru v nemškem mestu Meiningen. Ta človek je toraj pozvan dospel v Celje s trebuhom za kruhom in životari se s tem, da za „nemško liberalstvo" pišoč ščuje Nemce na Slovence in z blatom ome-tava sedaj ministre, sedaj duhovnike, sedaj konservativne, pravicoljubne Nemce, najčešče pa —■ Slovence. Uže večkrat smo kakšno strupenost zoper Slovence iz „Cillier Zeitung" navedli, sedaj pa imamo pravega gada. Čeravno je bila njej zadnja številka od policije zasežena, ker je preveč pso-vala na ministra grofa Taaifeja, zakadila je se „Celjanka" vendar prav srdito v slovenske poslance ter imenuje njihove slovenske volilce „sla-vischer Pobel" t. j. slovanska žlota ali drnhal. Tedaj tiste čestite moževe od Savinje, Save, Sotle, Mure in Drave, Dravinje in Mislinje, korenjake solčavske, pohorske, slov. goriške itd., ki so po danej jim pravici in dolžnosti volili blagega Hermana, požrtvovalnega dr. Vošnjaka in odličnega barona Goedelna, ti se morajo dati po celjskem Rakuši in njegovem komedijantu psovati, da so „slovanska žlota!" To je neznosljiva predrznost, na jnesramnejše žaljenje Slovencev. Toda ob mimo se proč od ostudnih mazarij v „Cillier Zeitung". Nepoznan domoljub koroški je naročil 300 listov „Slovenskega Gospodarja" za koroške Slovence. Uže denešnje številke pojde 50 iztisov na njegov račun med brate Korošce. Ta vesela novica bo marsikoga naših čitateljev z veliko radostjo navdajala. Saj vidi, da žrtve za naš list darovane niso bile zastonj, ker rodi več sadu, nego je se bilo sprva pričakovalo. Koroškim Slovencem se najhuje godi. Oni nimajo niti enega poslanca v državnem zboru. Akopram jih je 120.000 duš in zavzemejo najlepši kos Koroške zemlje, tlačoni so vendar tako, da jim niti slovenskih ljudskih šol ne privoščijo. Vse in povsod užugava nemščina. Edino duhoven-stvo še izmed izobraženih stanov k njim govori v slovenskej besedi. Imajo 117 fara, kder se beseda božja oznanjuje slovenski, ali slovenskih I županov, učiteljev, teh nimajo. Zarod v nemče-valnih šolah vidno peša. Izšolana deca ne znajo ne nemški pa ne slovenski, ne pravilno misliti, ne govoriti. Vsled tega se tujstvo tem leži šopiri in zatiruje narod sloi^nski. Slovenci nadarjeni morajo si sami glave bistriti s prebiranjem slovenskih knjig in časopisov. V to svrho je se od večih stranij Korošcem svetovalo, naj se osnuje tis— kovno društvo, ki bi naj izdajalo tednik. Zavoljo raznih zaprek ni prišlo do tega. Da se pa silnim potrebam nekaj ustreže, omislili so koroški domoljubi 300 iztisov „Slov. Gospodarja" za ravno toliko prejemnikov med koroškimi Slovenci. Do-djali so še prošnjo, naj „Slov. Gosp." pogosteje ozir jemlje ua potrebe Korošcev! „Slov. Gospodar" se tolikega zaupanja pri bratih koroških res ni nadejal, čeravno je precej od začetka imel ondi nekoliko naročnikov. Zavoljo teh je tudi ozir jemal v dopisih, političnem ogledu itd. na Korošce. Nove tri stotine pa mu nalagajo v tej reči še posebnih dolžnostij! Ustrezal jim bo, kolikor najbolj mogoče, morebiti s časom s kako posebno prilogo. Bodite nam štajerskim Slovencem toraj milo blago pozdravljeni, bratje koroški! Druži nas sorodna kri, jednaka vera, taista avstrijska domovina, pa vzajemna borba za narodne svetinje z neomahljivim zaupanjem na gotovo zmago! Bog blagoslovi naše podjetje ! Gospodarske stvari. Pomoček zoper zeljske bolhe. II. Včasih se je tudi kot dobro sredstvo zoper bolhe nasvetovalo seme pred posejatvijo v v solni vodi namakati, ali grede z apnom, sajami itd. potrošati. Pa vendar vse to je le malo ali nič pomagalo. Pač pa je dob:o se obneslo plevel posebno goršico, v ktere se bolhe kakor v pravih gnjezdih zarejajo, spomladi popitati ir. oničiti. Konečno hočemo še sredstva omeniti, s kte-rim se na lahki način bolhe na tisoče polovijo. Vzame se deska, ali kar je bolj lahko, kos iz lesa ali drata, ki je s papirjem prepet. Ta papir se na obeh straneh pomaže s tičjim limom, sirupom, kolomažo ali sploh s kako prilepljivo stvarjo, ki je pri rokah in je dober kup. Ta pomazana deska ali rima se potem tik nad rastlinami sem ter tje pritegne in pregiblje, bolhe vsakokrat od listov rastlin za pol metra visoko poskočijo, pridejo z mažo na deski ali rimi v dotiko in v nji obvise. To delo se lahko vsak dan ponavlja uad rastlinami, dokler da se skoraj vse bolhe polove in rastlikam ne škodujejo več, kajti dosti močnim rastlikam bolhe ne morejo nič več hudega storiti. Najbolj teško je temu mrčesu do živega priti, dokler je še v jajcu ali bubi. Treba je toraj gledati na to, da se dosti za časa mrčes ugonobi in posebno samicam brani, da zalego v grede zaležejo. • Vejevje sadunosnim drevesom kaže izrezovati. Krone naših sadunosnih dreves so po sorti razne podobe. Treba jim je včasih tudi človeške roke, da jih nekoliko uravna in popravi, če se hoče, da bode drevje dobrega in obilno sadja rodilo Množina cvetja in popkov mora biti v pravi razmeri k prostoru, ki ga vejevje zavzema, Pri takih drevesih, ki imajo piramidalno in visoko rastočo krono, se mora tako pomagati, da se jim vsako četrto ali šesto leto pregosto vejevje izreže in v notrajnem delu krone take veje, ki z drugimi navzkriž rastejo, iztrebijo in izrežejo. Pri drevesih, ki imajo bolj nizko krono in pri takih z visečimi vejami se morajo razun prej imenovanih vej in vejic tudi tiste porezovati, ki preveč visijo. Navadno izrastejo na vpognjenih krajih takih vej močni lesni poganjki, kteri se dajo v to porabiti, da se iz njih više razstoča krona drevesu narediti da. Tudi so na takih krajih pogosto manjše mladike, ktere se morajo nekoliko nazaj porezati, da potem iz z njih močne lesne veje izrastti, iz kterih pozneje zopet višje krone nastanejo. Vrh tega še se pri obeh imenovanih drevesnih podobah nahajajo zlasti pri peščičastem sadji dolge, tanke k tlam viseče veje, ktere branijo, da svitloba in toplota ne more med vejevje vdirati, kar je potem vzrok, da postanejo spodnji deli vej goli in ne-plodovitni. Take veje se morajo prikrajšati in na njih izraste potem rodoviten les. Da se mora vse staro suho šumevje odstraniti, je samo ob sebi umevno. »! Kako imenitno in basnovito da je izrezovanje, trebljenje drevesnih kron, to bode vsakdo kmalo spoznal, ki ima priliko drevesa primerjati, kterih krone so bile od časa do časa razredčene in iz-trebljene, s takimi, ki te dobrote nikdar ne okusijo. Pri iztrebljenih drevesih je krona dostikrat prav gosta in košata, pa večina vej je na spodnji tret- t, jini svoje dolgosti golih in nerodovitnih in še le njihovi vršiči imajo listje, cvet in sad. Na vršičih se vsako leto narede kratke mladike z malimi -listki in drobičkim sadjem, ktero nikdar do ua-ravne debeloste ne doraste in je kislega okusa, redko, nepopolno listje ne zadostuje potrebnih redivnili tvarin za sad prirediti in pripraviti. Vi h tega se cvetje takih dreves po vremenskih ne- i zgodah dosti prej pokvari, ker je ravno na koncih posameznih vej. Pa tudi viharji, sneg in druge nezgode takim drevesom krone prej in laglje polomijo. (Konec prib.) Bramor je kobilici podobna, ponočna, podzemeljska žuželka, ki vzlasti zadnji dve leti na izredni način nagaja našim gospodinjam, ker jim po vitih spodjeda mlade sajenice. Marsikaj svetujejo, kako naj bi se škodljivec pokončeval. Pravijo, da bi menda največ koristilo to, če bi se zapravljala gnezda, kamor je bramorka iznesla jajčica. Nek tukajšnji vrtnar mu, kakor trdi, s uspehom prihaja do živega s tem, da zjutraj s prstom odrahljava novo razrovano površino, dokler ne zasledi torišča, kjer hodnik vodi globlje v zemljo; tukaj vlije v luknjic' kakih 5 kapljic laškega olja. potem pa vode. Voda „štorkl jasto živalico" prisili na dan, a olje jej je strup, zatoraj se čes nekoliko trenutkov raztegne — mrtva. M. K. Dopisi. Iz Ptuja. (Graška „T a g es p o š t a") govorila je nedavno o daei: kolika je v pojediuih okrajnih glavarstvih Štajerske zemlje bila do se-dajna dača od zemljišč in kolika bode nova, ter pravi med drugim: V okrajnem glavarstvu ljutomerskem bila je cesarska dača dozdaj 66060 fl. po novem pa bode 73877 fl. tedaj za 7317 fl. večja; v okrajnem glavarstvu ptujskem pa je bila dozdaj 155.633 fl., po novem pa bode 203.299 fl. 'tedaj za 47.586 fl. večja. Jaz pa sem pred desetimi tedni v „Slov. Gosp." djal: „V okrajnem poglavarstvu ljutomerskem plačevalo bode se po novem 73 377 fl.; v glavarstvu ptujskem pa 203.299 fl." Do sern se tedaj številke, ktere sem si jaz takrat zračunil v Tagespoštnimi, ktera je dobila svojo razpravo kakor se hvali „von sehr geachteter Seite", popolnoma vjemajo. Glede stare dače pa sva si s Tagespoštnim poročevalcem precej navskriž, jaz sem namreč dalje tako pisal v „Slov. Gosp.": „Dozdaj se je v celem ljutomerskem okrajnem glavarstvu plačevalo 72.395 fl. namreč v gornjeradginskem 36033 fl. v ljutomerskem pa 36.862 fl. Iz tega je razvidno, da bo zauaprej celo ljutomersko glavarstvo 982 fl. več plačevalo, ako se po reklamacijah čisto nič nebi znižati dalo. Da Tagespoštni podatki niso zmišljeni, nego iz dotičnih izvorov ali matic zajeti, ni dvojbe, pa tudi moji so do pičice in popolnoma resnični. Kako to? Od kod tedaj razloček? Omenjena „velecenjena starka" pravi, ka je predpisana cesarska dača od zemljišč za celo Štajersko dozdaj bila 1,967.759 fl. nova pa bo 2,479.765 fl. tedaj, pravi, bo nova za 512.006 g. večja. Temu ni tako. Nova sicer bo, ali še le čez 10 let popolnoma 2,469.765 fl., dozdaj predpisana pa je bila 2,041.000 fl. Toda teh 2,041.000 fl. se nikoli popolnem ni vplačalo, kajti vsako leto se zavoljo elementarnih nezgod: toče, mraza, povodenj itd. več ali manje odpiše. Primer-jevajoča novo s staro, imela je Tagespošta 2,041.000 fl. za celo Štajersko proti 2,479.765 fl. v oziru imeti, ne pa taisti broj, ki se po odbitku zavolj toče itd. dejanski plača. Razloček med staro in novo ni tedaj 512.006 fl. nego 438.765 fl. Ravno tako je razloček kakor sem rekel za okrajno glavarstvo ljutomersko 982 fl. ne pa 7317 fl. Na dalje sem takrat v 13. štev. „Slov. Gosp." pisal: „V okrajnem glavarstvu ptujskem ho se po novem mnogo več plačevalo kakor dozdaj"— sicer ne kakor Tagespošta pravi 47596 fl. na leto — No itak kakor sem rekel 39.010 fl. Dozdaj se je namreč plačevalo 164.219 fl. v celem glavarstvu in sicer je odrajtaval okraj ptujski 98.250 fl., ormožki 50.177 fl., rogački 15.702 fl. Od onih 39.000 fl. zadelo bo rogački okraj okoli 2000 fl., ormožki tudi samo toliko, vse drugo pa bo nosil okraj ptujski. Nadejamo se sicer, ka bo se po reklamacijah nekaj dalo popraviti kaj se v pravem trenotku zgrešilo. V ptujskem okiaji ni bilo v cenilnej komisiji nejednega kmeta kot zve-denca, kajti gg. Filafero, Leskošek, Sohler, Ztirn-gast itd. itak niso prav za prav navadni kmeti. J. Žitek. Iz Ponikve. (Strašen ogenj) je bil v nedeljo 19. t. m. ob 1. uri popoldne tukaj v vasi „Verteče", kteri je v malih urah 8 poslopij uničil. Pri tej nesrečni priložnosti si je naš splošno spoštovani občinski predstojnik Franc Podgoršek veliko hvalo zaslužil, ker je, ko zasliši, da zvon ogenj oznanjuje, svoje konje pripregel in občinsko brizgalnico do gorišča zapeljal, tam neutrudljivo z vso močjo delal, branil, gasil, zapovedoval in s svojim zgledom navzoče ljudi k marljivosti spodbujal, ter na pogorišči ostal do noči. On in žandarji so na redili, da ni cela vas zgorela, ker so branili, pomagali rešiti, kar je še za rešiti bilo in nektere lene ljudi k delu gonili in silili. Slava in hvala tedaj gospodu Podgoršek-u in izvrstnim gospodom žan-darjem! Ubogi pogorelci so zdaj v veliki revščini in zadregi, posebno zato, ker je tukaj uže 10 slabih letin bilo. Mraz in toča je skoraj vsako leto delo in trud kmetovalca uničila, tako, da nekteri še davka plačati ne morejo. Kaj bodo zdaj nesrečni pogorelci začeli? Vse jim je zgorelo — tudi obleka, ves živež in tudi vsem sviuje. O ko bi kakšen usmiljeni človek se najdel, kteri bi revežem v istej veliki sili s kakim milim darom pomagal I Bog, ki vsako usmiljenje in vsak dar stoterno poplača, tudi takega dobrotnika ne bode pozabil. Revščina je tako velika, da se ne da popisati in ako bi kdo hotel ubogim pogorelcem pomagati, naj blagovoli ta mili darek, če je denar, obleka ali živež, poslati občinskemu predstojniku na Ponikvu (Ponigl a. d. Siidbabn). Povrnil po vsemogočni Bog! Od Kapele pri Brežicah. (Slabo gospodarjenje.) Dopisatelj je nekdaj od 1. 1853—57. hlače trgal po klopeh meščanske glavne šole v Mariboru pa Bogu bodi potoženo: naučil se ni veliko, ker ni nemščine umel, v katerej je se vseskozi pred -našalo. Edini učitelj Mirt v 3. razredu je časih kaj slovenski spregovoril; v 4. razredu bila je sicer dovoljena vsaki teden ena ura za slovensko berilo, ali te nam učitelj Furegg ni hotel privoščiti. Tako je prišlo, da je pozabil, kar so mu nemški v glavo zabili, druga pa ni znal. Zato je moral doraščen začeti s samoukom, s prebiranjem slovenskih knjig in časopisov. Zato pa so obžalovanja vredni starši pa otroci, kder v ljudski šoli tem nerazumljivo nemščino v glavo pšejo, na to pa pozabijo, da je treba otroka najprvlje v materinščini podučevati, izobraževati. Povsod delajo z deco tako, na Nemškem, Italijanskem, Francoskem. Materinščina je podlaga vsej na-dalejšnjej odgoji človeka. — Za kmetijski stan prišli so res žalostni časi. Pod napravimi in vsled postav, katerih so nam liberalni poslanci naložili, skoraj omagujemo. Vrhu tega se nam mladina hoče zelo spriditi. Kdor se kaj izuči v šolah, neče doma delati. Hoče biti gospod, dekle pa vsaj „frajla". Izšolanega otroka vzamejo po nekolikih letih k vojakom in starši zopet pogrešajo podpore. Kateri doma ostanejo, tem pa stara nošnja ni povoljna, vsak če biti oškriban po „soldački", hlače nosi po francoski, črevlje pa „meksikajnarje", in kadi cigare. Jednako gizdijo se tudi dekleta. „No, vsaj si kupim, kaj to komu mar?" Res, pa pogosto so le starši, ki v štacunah jemljejo robo ua „porgo" ali ,,puf", a naposled štacunar po dobtarjih dolge iztiruje. Huda napaka je tudi ta, da starši — pogosto prisiljeni — zraven vžitka še drago izročijo gospodarstvo sinu ali hčeri. Nekaj časa se novi gospodar še drži, naposled pa ga obresti in dolgovi uničijo vkljub temu, da je grunte na kose prodaval. Konečno so vsi vkup berači. J. P. Iz Obriža. Letos utegnemo še precej dobro letino imete, ako nam ljubi Bog prizanese s točo. Kazni smo sicer vredni, ali usmiljenja močno potrebni. Naj ga toraj pravični prosijo, da nam prizanaša zaradi številnih hudobij, ki se po svetu godijo. Opomnim samo na nekaj malega! Kako in koliko delavci govorijo, kedarjib je več skupaj? Preklinjanje, ogovarjanje in klafanje, tega je skoraj povsod. Kako hočemo blagoslova božjega nadejati se pri delu, kder je zraven toliko greha! Srce zaboli človeku, kedar kde naleti na več fantov vkup, posebno ob svetkih. Pokregati razbrz-denega paglavca ni varno, ako nečemo najnesram-nejših psovk slišati! — Naše občinske ceste so hudo zanemarjene, posebno ena sred vasi. Kriv je temu župan in njegov prvi svetovalec. Ako ga kdo nagovarja, naj da steze popraviti, odreže se rekoč: „meni tega ni treba, jaz sem dozdaj vse dopeljal, drugi pa naj vozijo, kakor hočejo, če bodo živino iz blata vlačili. Tako ne moremo priti do boljših stez. Marljivejši je naš župan s pisaiijami pa tudi drag. Potni list za kako kravče velja skoraj toliko, kakor kaka knjiga. Iz Koroškega. (Razne novosti.) Novi knezoškof bili so 26. jun. v Salcburgu posvečeni in bodo 3. julija v Celovci vpeljevanj. — Procesijo na sv. Telovo so vodili 801etui stolni prošt preč. g. Adam Pichler. — Kamenski župnik, č. g. Kronik so ogledovali železniški most črez Dravo, in tako nesrečno pali, da so v nekolikih urah bili mrtvi. — S vitli cesar darovali so srenji Tunel 200 fl., Waidegg 200, za šoli v Grafensteinu 300 in v Trebesingu^300 fl. — Pogorelci v Vrbi dobili so 7000 fl. več podarovanib, kakor je škoda bila vcenjena, oni v Lačanah pa menje. — Za popravljanje mestne cerkve v Beljaku so napravili tombolo in spečali 800 fl. — Beljaška hranilnica ostane zaprta do 7. jul., celovška pa do 20. jul. — V okolici Slov. Pleiberškej delal je nek Anton Ongriž bankovce, pa je pobegnil, ko je zapazil, da ga žandarji iščejo. Do sedaj ga še niso dobili. — Celovški mestni zastop je prošnjo sklenol zoper polajšanje 81etnega šolanja poslati gosposkej zbornici na Dunaj; meščani se vtikajo v reči, ki jih nimajo brigati, kajti v mestih naj pošiljajo otroke v šolo, kakor hočejo, a kmetom je treba postavnih olajšav, da ne bodo kaznovani, če 131etnega dečka ali 141etno deklico doma potrebujejo. — V Celovci imajo nemčurji zopet nov list: „Freie Stimmen". Ta list je kar vse koroške Slovence v Dravo zatopil, kajti od salcburških in tirolskih planin tje doli do kranjsko-koroških gora so mu sami Nemci doma in na Kamnu, Golici, Stolu, Ljubelnu, Obirji čepijo mu sami nemški „Wacbterji" in stražijo nemštvo. Kaj še? Od 332.000 katoliških Korošcev je 120.000 slovenske krvi. Od 353 župnij je 117 čisto slovenskih in 13 mešanih. No, in čeravno Slovence na papirji kar zobljejo in požirajo, požrli in pozobali jih še vendar niso in jih tudi ne bodo! Politični ogled. Avstrijske dežele. Kakor Slovenci na Kranjskem, tako so se Cehi borili, da bi zmagali pri volitvah v trgovsko zbornico v Pragi pa niso, kajti judovski trgovci potegnoli so z Nemci. — Nemški liberalci tudi na Češkem ščujejo kmete zoper ministerstvo sedanjo in zoper Slovane; toda kmetje so v Tečenu zbrani liberalcem brco dali rekoč: liberalni profesorji in advokatje pustiti nas pri miru, mi bodemo uže sami povedali, kder nas črevelj žuli, a zoper slovanske sodeželjane se ne damo ščuvati. — Zastran 81etnega šolanja so rekli, da je treba kmetom šolska bremena polaj-šati, 8 letno trdno obiskovanje šol sodi le za mesta. Liberalci sc jezijo, da so kmetje sami začeli pravo spoznavati, in da se ne dajo liberalnim kričačem za nos voditi. Jednako spodletelo je liberalcem na Štajerskem nemškega kmeta zvabiti na svojo stran, kajti zbrani „bauernverein-leiji" pri gornji Kuugoti zunaj Maribora so tudi sklenoli hranilnice prositi, naj dajejo dolžnikom dopisovati po svojih uradnikih, a ne po ad-j vokatih, kajti slednji gospodje preveč računijo. Ta sklep je liberalce zelo splašil — Koroški deželni zbor je sklican v Celovec na 15. sept. Slovence zastopa ondi edini g. Einspieler. — Na gimnaziji v Sučani na Bukovinskem priredijo uže jeseni za rumunske dijake vštritna 2 razreda, kder se bode rumunski prednašalo. Slovenci pa še zmiraj ne dobimo nič. — Kranjski nemčurji se bahajo, da bode nedavno obsojeni Vestenek v '/a leti Kranjske dežele glavar. Ni verojetuo. Jeseni bodo okolo Radolice veliki manevri; udeležijo se regimenti štev. 7, 17, 27 in 28., lovska bataljona štev, 33 in 35 in ulani iz Celovca. — Na Oger-skem se bližajo volitve svojemu koncu, minister Tiszajeva stranka je pridobila okolo (20) sedežev, v Medjimurji pa je njeni kandidat Podmanicki propal, čeravno so ga judje podpirali in 30.000 fl. potrošili, zmagal je Urvari-Lajos. Obetal je Slo- vanom, da jim hoče biti pravičen. Čudno pak je to: kakor pri nas nemčurji ob času volitev slovenske volilne oklice razpošiljajo, jednako na Ogerskem magjaroni slovanske; po izvolitvi se pa nobeden ne briga več za Slovana. — Hrvatom hočejo Magjari vzeti mesto Reko, italijanski Fiume. Vnanje države. Nemški cesar, 841etni Viljelm, baje močno boleha, jednako tudi njegova žena. Po vsej Nemčiji pripravljajo se na nove volitve, katoličani obhajajo meseca septembra v mestu Bonn sijajen shod, kder bodo zopet ugovarjali zoper kruto preganjanje sv. katoliške Cerkve; skoraj vsi škofi so ali prognani ali so umrli pa vlada brani izvolitev novih pastirjev, okolo 1200 župnij nima fajmoštrov. — Ruskega carja obiskal je srbski knez Milan pa tudi črnogorska kneginja Milena. Slednjo je spremljal vojni minister Pla-menac. Tega obišče črnogorski potepuh Džuraš-kovič, mahne s sabljo po njem. Plamenac odbije udarec z golo desnico, a z levico potegne revolver in ustreli sovražnika, da je k priči mrtev. — Bolgarski knez hudo razsaja in zapira svobodoljubne Bolgare. — Turški sultan je ukazal Grkom prepustiti Tesalijo in Epir, mesto Arta je od turške vojske uže zapuščeno. Pri potresu na Kijskem otoku je smrt storilo okolo 4000 ljudi j, vsa poslopja so zrušena ali vsaj hudo poškodovana. — Italijani so na Francoze močno hudi, ker so ti vzeli Tunis, prišlo je med delavci obojega naroda uže do hudih tepežev; v Marseille na Francoskem bilo je mnogo ubitih. — Arabi v Afriki začeli so pod vodstvom Bu-Amane grozno razsajati zoper evropske nasel-nike; blizu Sajde je Bu-Amana napal španjolsko naselbino, okolo 200 ljudij poklal, vse vropal in 400 otrok, žen in deklet v sužanstvo odgnal; f> au-coska vojska pritiska za njim. — Irski najemniki nečejo grajščakom angleškim plačevati prevelike najemščine. Grajščaki jih toraj izganjajo iz hiš, najemniki pa ubijajo grajščake, logarje, policaje in vojake. Bati je se, da se ne vzdigne ves za-tirovaui narod zoper angleško nasilstvo. — Velika nesreča zgodila je se v Mehiki v Ameriki, železniški most črez reko Antonio se je pod vlakom podrl, 200 ljudij je utonilo. Za poduk in kratek čas. Svarilen vzgled tistim, ki četrte božje zapovedi ne izpolnjujejo. Za dober klicaj od cerkve sv. Mohorja v Rodnah je bila pred kakimi 40. letmi lepa kmetija, vsa v dobrem stanu. Gospodaril je stari mož Janže Z. ... in njegova žena A ... a. Imela sta 6 otrok, kateri razven najmlajšega, Tončeka namreč, bili so jima vsi v pomoč pri gospodarstvu in ker še nobenih dolgov nista imela, vzdrževala sta dobro svoje gospodarstvo. Za naslednika izvolil si je Janže svojega najstaršega sina Andreja, kateri je k temu tudi lepe sposobnosti kazal. Toda osoda je stvar celo drugače zasuknila. Andrej je bil za vojaka sposoben spoznan in je toraj celih dolgih 8 let od doma odločen bil. Da se pa v tolikih letih rado veliko spremeni, to je gotovo. No, in tako se je tudi tukaj zgodilo. Med tem časom umerje stari oča Janže in zapusti priletno ženo vdovo. Andrej domov vračajoč se iz Lombardije in dosluživši svojih 8 let umrje v Ljubljani. Sedaj mati sama s hčerkama gospodari, dokler ne do-raste najmlajši sin Tonček. Uže med tem časom, ko je še mati gospodarila, Tonček ni hotel delati, pač pa je to, kar so drugi pripravili, rad spod-mikal ter nabiral za sebe nek postranki zaklad, iz katerega si je dal napravljati izredno čez svoj stan imenitno obleko. Kar je pa še ostalo, o tem dejal je poznej, da mu je ukradeno. Mati je sinu vse te in druge napake skozi prste gledala, ter mesto, da bi bil sin mater lepo vpraševal, kako in kaj, je le mati od sina dovoljenja beračila. Ker toraj mati sama ni bila modro izgojena, je tudi sina tako rekoč samemu sebi prepuščala in brez prave omike izgojevala, a ravno s tem za sebe najhujšo šibo vzredila. Prevzamši gospodarstvo je Tonček, podpihan od svoje še slabše sopruge, vedno bolj in bolj preganjal svoje sestre in mater. Slednjič je spravil mater ob vso pravico pri hiši. Jednako je tudi svojega tasta spravil na beraško palico; nesrečna mati je slednjič morala od hiše do hiše si stanovanja iskati in tudi umrla pri tujih ljudeh na Hrvaški zemlji. Mladima pa je na neobdelanih njivah osat in pirnica rastla raji, kakor da bi se bilo materi par ogonov pustilo, na katerih bi si bila reva vsakdanjega kruha pripravljala. Vkljub temu, da je materni vžitek bil združen s kmetijo, se je pri hiši vedno slabše kazalo. Pa kako nebi? Saj je še vedno četrta zapoved božja v veljavi, čeravno so ljudje dostikrat rekli: ,.no, če tega ne bo Bog kaznoval na tem svetu, ki je tako s svojo materjo delal in svojega tasta spravil na beraško palico, takrat ni več resnična četrta zapoved božja." Da pa Bog je in ostane neskončno resničen in pravičen, se je tudi tukaj pokazalo. Čeravno ju Bog ni očitno kaznoval, je pa pripustil, da sta se sama sebe kaznovala. Zapravila sta na različne načine svoje gospodarstvo s krivičnimi in nepotrebnimi tožbami, se v dolgove zakopala, kmetijo kos za kosom prodajala in slednjič se je oguljeno posestvo po dražbi prodalo. Ker pa je še toliko sreče imel, da je pri razdelitvi zmeknil par stotakov, bi si bil še lehko toliko kupil, da bi bil pod svojo streho prišel, pa tudi ti so šli navadni pot. Ni se še zgoraj omenilo, da je bila pred nekaj leti tudi hiša s tremi gospodarskimi poslopji zgorela, za kar je bil na sumu, kar se v sedaj-nem času rado zgodi. Bil je pri nekej zavarovalnici zavarovan in se je zopet nekaj denarja prejelo, pa ni teka imelo. Hiše in gospodarskega poslopja | ni več bilo; v borni bajti je moral bivati, dokler ni bil prisiljen, seliti se od enega stanovanja v stanovanja v drugo, kakor nekdaj njegova mati. Potem je skoraj poldrugo leto bil na preiskavi zavoljo ponarejanja bankovcev, pa izvil se je srečno. A ves drugačen izid je bil drugič. Začela sta s sinom izdajati ponarejene desetake, petake in goldinarje. Ker pa neki Šmarijčani posebno dobro poznajo take bankovce, ki niso izdani od „pravega cesarja", zato so ga tudi bitro zasačili. Šinarijska sodnija je djala oba v zapor, pobrala dotično orodje ter ju izročila v preiskavo. Slednjič je porotna sodnija v Celji letos 23. maja obsodila, očeta na 7 let, sina pa na 8 v teško ječo. Tako tedaj, ljubi starši, odgojujte si svoje otroke v strahu božjem in vadite jih od kraja pošteno služiti si svoj vsakdanji kruh. Drugače si spletate najhujšo šibo za stare dni. Vi, ljubi otroci, pa spoštujte svoje starše in ljubite jih, ker le tako zamorete časno in večno srečni biti. Ako pa tega ne storite, vedite, da si spodkapavate svoja lastna tla, na katerih mislite trdno stati. Kmet. Smešničar 26. Iz Idrije bil je dalje prestavljen glasoviti nemčur g. Onderka. Slovenci bili so tega prav veseli in „Brencelj" je zabeležil šaljivo sledeči pogovor: A. „Ondrka!" — B. ,,Kam drka ?" — C. „Proč drka !" — Vsi: „Naj le drka 1" Razne stvari. (Svitli cesar) so za stavljenje nove šole v Brezji mahrenberškega okraja darovali 300 fl. (Mariborska hranilnica) dobi nova pravila. Ministerstvo jih je uže potrdilo. (Na koroški železnici) vozijo od 25. junija naprej brzovlaki, ki se v Mariboru vjemajo s po-nočnimi vlaki južne železnice. (Zastrupil) se je posestnik Kupler pri sv. Primonu na Muti. (Strašna toča) obiskala je v Smariji 7 občin dne 16. junija. (Na opeklinah umrl) je pri sv. Trojici v Slov. goricah J. Kos. Opekline je dobil, ko je Potočnikov goreči hlev branil. (Novej cerkvi Srca Jezusovega v Gradci) so škof dne 24. junija položili temeljni kamen. (Za god sv. Cirila in Metoda) je v našej škofiji naročena dne 5. jul. slovesna sv. meša z blagoslovom in „Te Deum". (Zakrament sv. mešnikovega žegnovanja v Mariboru) se bo delil letos samo dvema bogoslov-cema dne 18., 20. in 22. jul. Tako malo še ni bilo primicijantov, odkar imamo lastno bogo-slovnico. (Nagla smrt) ugrabila je vsled bolezni „difteritis" 251etno Gabrijelo in 241etno Karolino gospodično baroninjo Ilakelberg pri njunem strici baronu Hakelbergu na gradu Pragwald v Savinjski dolini. V enem tednu ste obedve umrle. (Goličev gradič pri Konjicah) kupila je gospa baroninja Julija Kunde. (Zvezda repatica) je videte proti severnemu tečaja. Rep je dolg in svetel. („Kres11 celovški) ima meseca junija sledeče: Pesen za 10. maj. Pomladanski vetrovi, Ostavljeni siroti, Blagodejna zvezdica, Šege pri Srbih, O potresu, Stolica slovenska na graškem liceji, Pa-peška pisma, Josip Jurčič, Zgodovinske črtice, Nekaj domačih besed, Književni pregled, Drob-nosti. Cena za pol leta 2 fl. (Iz Dobrne) se nam poroča, da je 25. jun. zjutraj ob treh strela udarila v neko zidanico cerkvi sv. Nikolaja nasproti. Oguja sicer ni bilo, veudar je poslopje znatno razdrapano, šipe po-trupane, ostali predmeti razmetani in poškodovani. Prebivalca, en starček s hčerjo, sta strah prestala brez posebnih nasledkov. (Mestni Šolski svet) v Celji je dobil nekoliko spreminjeno, toda Slovencem bolj sovražno lice, kakor ga je imel do sedaj. S zagrizenimi nasprotniki našega naroda se ne bo dala doseči sprava. (Všel) je g. Vagrandelnu v Mariboru učenec potem, ko je 73 fl. 92 kr. na pošti vzdignol. Ne-porednež je notarjev sin v Brezah na Koroškem. (Vnuk) slavnega generala Laudona, baron Laudon, je umrl 84 let star, jednako tudi vnuk slovitega Tirolca Andreja Hofferja, namreč plem. Hofer, 45 let star. (Toča) je klestila strašno ob Dravi na Tirolskem in Koroškem do Sachsenburga, okolo Pečuha na Ogerskem, dalje dne 26. jun. po Dobravi, zgornji Hudinji pri Celji; tukaj je vihar s strehe nad velikimi vratami nemške cerkve vrgel novo Marijino podobo in zdrobil na male kose. (V okrajni Šolski svet v S o Stanji) izvoljeni so gospodje: dr. Lipold, Ivan Vošnjak, Franc Skubic, Franc Steblovnik, Miha Tajnik. Več pri-i liodnjič. (V Rogozi pri Mariboru) je^ pogorel Pavel Cvikelj. Nek hudobnež je užgal. Škode je 300 fl. zavarovanščina pa znaša 800 fl. („Brencelj") edini naš slovenski šaljivi list je zaradi mikavne tvarine vsakako podpore vreden. Dober dovtip več zda, kakor pet resnobnih vvodnih suhoparnih člankov. Zadnja številka ima tudi prav „žalostno" pesen, kako je bilo ,,v tistem tajč-kazin', da je Vestenek bil hin." Velja za pol leta 1 fl. 50 kr., za četrt leta 80 kr. (C. g. Ivan Ramor) je imenovan za župnika pri sv. Mihelu nad Mozirjem. (V Grižah za Celjem) je bil v nekem štepihu mrtev najden Matija Razpotnik od Št. Pavla. Dražbe. 2. jul. Matija Kranjčak v Jazbinah 650 fl. 7. jul. dolgovi zapisani v trgovskih knjigah Wundsamovih v Mariboru 32912 fl. 8. jul. Julij Wundsam 12000 fl. Sejmi na Koroškem. 2. jul. v Kapli. 8. jul. v Paternijonu. Loterijne številke: V Trstu 25. junija 1881: 58, 1, 56, 85, 40. V Linci „ „ 75, 65, 52, 33, 18. Prihodnje srečkanje: 9. julija 1881. T ržua cena preteklega tedna po hektolitrih. Mesta ¡ Pšenica i >N « Ječmen Oves Turšica Proso Ajda fl. |kr. fl. kr. fl. kr. H. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr Maribor . . 8 90 6 60 5 90 3 40 5 40 5 90 5 40 Ptuj . . . 8 60 6 70 5 60 360 5 70 — — 580 Gradec . . 8 77 7 42 5 — 380 4 80 — — b1 7 Celovec . . 10 8 7 80 4 20 3,30 5 12 — — — Ljubljana . 9 72 6 49 4 77 3 47 5 65 5 60 5 90 Varaždin 8 60 6 75 5 20 3i- 4 80 6 50 4 80 Dunaj Ig ^ 12 82 11 50 9 85 6:70 6 90 8 85 -20 Pest > ~ 5 12 85 10 45 9 75 6 85 6 35 6 25 6 30 Gotove smrti rešen ju 1 mož v mesteci Schawforth. Živel je od prislužka v rudi. Bil je močen in krepek. Delal in pretrpel je veliko. Pred 2 letoma zboli na bolezni, ki mu poruši ves život. Do sedaj je zaslužil dovolj kruha sebi in svojej obitelji in si še nekaj prihranil. Sedaj mu je vsega zmanjkalo. Postal je slab, da je komaj po hiši taval. Beračiti ni I j hotel in zato si je omislil ' t dela, kakoršno le deca opravlja. Trpel je mnogo zavoljo atshme in rbeu-matizma. Naposled še je želodec obolil, a lečniki mu ne vedó pomagati. V tem žalostnem stanji mu pošlje skrben prijatelj drobno knjižico, v kateiej se je hvalilo novo zdravilo : Shákerekstrakt imenovano. Priporočeno je bilo kot pomoč zoper dyspesijo in sorodne bolezni. Kakor se utapljajoči popreme za vsako slamico, tako zgrabi bolenik za ponudeno mu zdravilo. Akopram je bil uže sama kost in koža, ozdravi vendar in se ukrepi s pomočjo Shaker ekstrakta ter se reši gotove smrti. Rheumatizen in asthma, nasledki slabega želodca prenehajo. Za nekaj mesecev mogel je zopet opravljati svoje dolžnosti in se lotiti težkih poslov. Res čuden uspeh! Poštar in vsak znan mož v Schafvvorthu zamore resnico popričati. Mož se piše Tomaž B:iggs, in stanuje: „Peel Terrace, Schafworth, blizu Rochdale-ja na Angleškem. Povedano ni osamljen slučaj. Imamo jih na stotine na razpolaganje. Pretečenega leta so samo na Angleškem prodaji 1,000.000 flašk pa se ni veliko po novinah hvalisalo. Večjidel je prišlo to po priporočbi onih ljudij, ki so sami z zdravilom poskusili bili. Težko bo kde zdravilo, katerega bi se bilo v tako kratkem toliko flašk prodalo. Zdravilo se samo priporoča. V zalogi na štajerskem, Koroškem, Kranjskem, Istriji imajo v IVIariboru: Jožef Nos, V. König. X Olji: Josef Kupferschmid, Baumbachovi dediči, A. Marek. Deutseli-landsberg: H. Müller. X Gradei: Gšihaj v Miinz-grabnu. Orminji: F. Illing. IJ|iniei: O. Russheim. Adiiioiitu: G. Scherl. Olovei: P. Birnbacher, Jos. Nussbaumer. V Beljaku: Kumpfovi dediči. V št. Mohorji: Jos. Richter. X LJubljani: Jul. pleni. Tro-koczy. X Kamniku: J. Močnik. V Terbiii: Jos. SiegelJ V Novem mestu: Dom. Rizzoli. X Goriei: J. Christofoletti. X Trstu: Farmacista al Camello 25 Corso, Giov. Foraboschi, Farmacia grande, Pavlo Rova. 4—6 V Zadru: Androvič. V lastnik J. White. Na debelo prodava JT. Ifarna na Dunaji II. Rafael-gasse 10 in G. K. O i t/.. Droguist, I. Briinnerstrasse 5. V ItiKlimpcšti: Jos. plem. Török, Königsgasse 12. Sesal jke solidne izdelave za različne potrebe: pivovarne, fabrike, rude, vodnjake, dalje vodotočne cevi, sesaljke in spravo za kletarstvo, angleške cevi iz kovanega železa, cevi iz ko-nopnine in gumija, kovinsko blago vsake vrste, pipe za vsakojake potrebe in in razne podobe, vretenice, ventile zaporne, pozračne ventile vsake vrste, poprijemače železne za razne cevi, spravo za kopališča, izlijavnike, kotlje za narejanje plina, varovalno orodje, posode za kolomaz, hollanderje, pipe za narejanje pen na pivu naposled blago iz lite kovnine in mednine po obrazcih priporoča po najnižjej ceni in s poroštvom za dobro robo ALBERT SAMASSA e. k. dvorni zvonar in fabrikant strojev in gasilnega orodja v I j \ it 1> 1 j a ii i. Podrobne cenilnike dopoŠilja brezplačno in franko. 1—4 || KnjiioTejM Uurzl na Dunaji. Papirna renta 78 55 — Srebrna renta 79'— — Zlata renta 84.35— Akcije narodne banke 849 — — Kreditne ak«»je 639,— 20 Napoleon 9.32 — Ces. kr. cekini 5.55 — 2-2 Oznanilo zavoljo sprejetja večjega števila učencev v kmetijsko deželno šolo štajersko v Grottenbofu po-četkom šolskega leta 1881, t. j. 1. oktobra 1881. Prošnje se naj pismeno ali ustno predložijo ravnateljstvu vsaj do 3 tedne pred začetkom. Več pove štev. 24. „Slov. Gospodarja". ommmmmmmra&o | " Josefa Nolli | X kleparica (špenglarca) v Celii, w v ktera je v občno zndovoljnost krila s kot- /\ lovino zvonike na Frankolovem, v Kalob-^ jem, v Grižab, v Smariji itd. potem želez- ^ ^ nična poslopja na Zidauem mostu itd. novo ^ ks> dekliško šolo v Cel ji, se priporoču je pre-vft častitim farnim predstojništvom, županst-m vom, stavbarskim podvzetnikom itd., ter ^ A& obljubi svoje delo, kakor do zdaj po ceni ^ in pošteno izvrševati. I Oznanilo« Ces. kralj, okrajna soduija v Slov. Gradci daje na znan je: dedičem Elizabete Pustinekove v gornjem Doliči se dovoli v Doliči nahajajoče se posestvo, imenovano Cvetersnikovo posestvo, cenjeno na 1953 fl. 38 kr. po javni diažbi prodati Den za ovo prostovoljno licitacijo je odločen iitS. julij 1881 predpoldnem ob 10. uri na posestvu samem v gornjem Doliči. Dostavi se, da se posestvo proda le po nastavljeni ceni ali više. Cenilni zapisnik, dražbenski pogoji, ckstiakt iz gruntnib knjig je pri tukajšnji sodni ji na ogled. Ces, kralj, soduija v Slov. Gradci dne 23, junija 1881, 2-3 lin na prodaj! Novo postavljen, umetalen mlin blizu večjega mesta spodnje-štajerskega in blizu južne železnice na stalnej močno nagne-nej vodi, zraven lepo stanovanje, gospodarsko poslopje, velik vrt, pekarija z dobrim razprodavanjem. Vse to je zaradi družbin-skilt razmer na prodaj po jako ugodnih pogojih. Več pove administracija lista: „Siid-steirische Post" v Mariboru. 1 ozori? < Na večjo priličnost svojim naročnikom v Avstriji smo pod firmo: VOGEL & C o m p. Eia E>iui«y£. II., Uiatcrc Aiigarteiastrasse lili osnovali podrnžno zalogo, majhno razstavo in prodajalnico Lokomobilov, mlatilnic na plin in drugega gospodarstvenega orodja, ter prosimo, da si p. n. občestvo ondi naročevati blagovoli. Izdelki tekmovajo z vsemi enakimi podjetji, so izvrstno sestavljeni, nspešno rab- ^ ljivi, solidno delani iz najboljše robe in po jako nizki ceni za dobiti. g Ilustrirani obrazci in ceniki pošljejo se brezplačno. " Na Dnnaji I. maja 1881. VOGEL Comp., J fabrikant, železne livarne in kotljarije posestnik 4~5 v Nensellerhansen-Leipzig. ^ JPriloga ,.Slov. Gospodarju" 30. 52. Računski sklep e. k. priv. vzajemne zavarovalnice proti požarni škodi v Gradci za upravno leto 1880, A. Stanje: Oddelek za poslopja. 31. decembra 1879 je bilo stanje.......... Leta 1880 je narastlo: po povišanji vrednosti......'...... po zopetnem sprejetji, oziroma po preklieanji odpovedeb Skupaj .... Odpadlo pa je: po izstopu in nazajvzetji zavarovanja........ po znižanji vrednosti............. po ex offo izključbi vsled dolžnih doneskov...... po izbrisanji vsled požarov........... po preteklem začasnem zavarovanji......... Število Zavarovalna vrednost Število Zavarovalna i vrednost deležnikov poslopij deležnikov poslopij gold. gold. 1.078 10.221 929 2.538 6,282.894 2,031.940 1,036.300 91.220 5.410 207.687 13.688 110,163.556 9.351.134 1 104 1.418 395 173 2.708! 1,682 220 229: 267.020 3.270 i 1,258.959 1.034, 445.870 64411 2,086.722 96.630 3.090 221.375 7.885 119,514.690 5,749.791 Tedaj stanje 31. decembra 1880 ............... 93 540 213.490 113,764.899 Oddelek za premakljivo blago. 31. decembra 1879 je bilo stanje ............... Leta 1880 je narastlo po novem vstopu in povišanji vrednosti...... Skupaj...... Odpadlo pa je: po izstopu, znižanji vrednosti in izbrisanji vsled požarov in po preteklem začasnem zavarovanji.................... Tedaj stanje 31. decembra 1880 .............. Število listov 12.419 7.662 Zavarovalna vrednost 20,472.008 16,962.444 20.081 6 214 37,434.452 15,264.823 13.867 22,169.629 Oddelek za zrcalno blago. 31. decembra 1879 je bilo stanje ............... Leta 1880 je narastlo po novem vstopu............. Skupaj...... Odpadlo pa je: 71 75 19.629 17.843 146 39 37.472 10.407 107 '¿7,065 B. Gospodarjenje. Oddelek za zavarovanja poslopij, premakljivega blaga in zrcalnega stekla. 9 10 11 12 13 3 4 5I 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Dohodki Rezerve doneskov in premij Predpisanje društvenih doneskov, premij in postranskih pristojbin za zavarovanja v tekočem letu 1880 novo sklenjena in za povišanja Prepisanje repart društvenih doneskov za leto 1881 ...... Deleži pozavarovalcev pri požarih Deleži pozavarovalcev pri preiskavanji škode ........ Deleži pozavarovalcev pri darilih pomaganje pri požarih Deleži pozavarovalcev pri stroškili za sklicavanje in gašenje . Povrnjene škode od potrupanega zrcalnega stekla........ Pozavarovalni storni...... Pozavarovalna provizija..... Obresti premoženja...... Brutto - dohodki posestev . Rezerva pozavarovalnih premij Stroški. Odpisanje doneskov, premij in postranskih pristojbin....... Likvidirane škode pri požarih in zrcalnem steklu...... Neodločene škode..... Stroški za preiskavanje škode . Darila za pomaganje pri požarih Stroški za sklicavanje in gašenje Provizije...... Pozavarovalne premije Upravni stroški .... Splošni zavarovalnični stroški Inventarialni stroški . Pristojbinski namestek . Poslopijski davki Popravni in drugi stroški za posestva Rezerve doneskov in premij Tedaj ostane Oddeiek za poslopja 509.640 62 38.473 516.173 150.053 2.590 169 240 1.668 27.736 44.817 10.044 2.062 8.717 422.996 7.850 8.820 915 491 27.870 146.316 57.939 18.108 103 4.023 3.701 1.629 527.140 Oddelek za premakljivo blago 1,303.671 52 1,236.626 67.045 17 35 48.279 37 17.404 13 11.63351 27531 42.114 51 1.698 98 7.528 36: 1.05462 10.980 26 2.456 32 26.011 66 1.089 20 573 34 4 791 26 41.833 03 6 963 66 2.177 72 12 66 42.978 20! 140.969 128.887 Oddelek za zrcalno steklo 489 520 12.082 — 23 47 30 223 577 82 92 1021 52 Skupaj 943 07 78 45 552.244 87.272 533.577 161.686 2.866 169 240 4 3.367 35.265 45.879 10.044 13 043 11.204 449.232 8.939 9.394 915 491 32.702 188.149 64957 20.302 115 4.023 3.701 1.629 570.696 36 1,445.662 09 1,366.456 79.205 29 80 C. Bilanca. letiva. Gotovina v denarjih...... Vrednostne reči pokurzuodSl.dec. 1880 I) na račun zavarovalnice: a) sreberna renta nora. gld. 48.000 — a 74 20 gld. 35.616- b) lotr. posojilo 1. 1860 nora. gld. 10.000— a 131— .... „ 13.100- c) posojilo grašk. mesta nom. gld. 59.000 — a 105-50 ..... 62.245-- d) 40 delnic avstrijsko-ogrske banke a nom. gld. 600— skupaj nom. gld. 24.000 a 823 „ 32.920,- II) na račun penzijske zaloge: a) avstr.zlata renta nom. gld. 6000 a 88-20 . gld 5.292' b) zastavniška pisma zavoda pismo - zastav-niškega štaj. hranilnice nom. gld. 5000 a 104 ....... 5.200,— Založeni kapital: I) na račun zavarovalnice: a) v štaj. „Escompte-bank" v Gradci. . gld. 3J.30145 b) v zalogi zastavnice. „ 30.000-— c) v hranilnicah na Štajarskem in Koroškem .....„ 675.815-32 II) na račun penzijske zaloge: a) v občinski hranilnici v Gradci III) na račun zaloge za podporo požarne straže: a) v občinski hranilnici v Gradci Posestva........ Dolg reprezentancije ljubljanske Dolg okrožnih komisarjev . Dolžni doneski in premije: a) za nova zavarovanja gld. 5.065-41 b) za zavarovanja na nedoločen čas in sicer za prejšna leta do leta 1879..........9.169*73 c) ravno to za leto 1880 " e!001-35! 8 ! Predpisani doneski za potrebe !. 1881 i): Dolgi pozavarovalnih društev in raznih! dolžnikov........ 10 ; Rezerva pozavarovalnih premij . Opomba. Inventar, ki se nahaja pri ravnateljstvu , reprezentanciji ljubljanski in okrožnih komisarjih, vsled polagoma odpisavanja v premoženje ni več vštet Znesek 16.043 143.881 10.492 737.116 24.335 4 235 174.668 170 828 20 236 533.577 49.064 13.043 1,727.694 Znesek 11.035 23.550 290 310 265 50.000 25.000 6.301 34.181 4.235 570.696 10.153 991.674 Passiva. Rezerva za požare...... Ne potegnjena odškodnina za požare Ne potegnjena darila..... Ne potegnjene podpore .... Meseca prosinca 1881 plačljive pristojbine za vinkuliranje . Vsota, ki jo imajo poslopijski deležniki dobiti od ostatka leta 1879 . od ostatka leta 1880. Razni upniki........ Penzijska zaloga zavarov. uradnikov Zaloga za podporo požarne straže . Rezerve društvenih doneskov in premij Rezerva za kurzne diference od vrednostnih reči zavarovalnice fl. 9.495 75 „ penzijske zaloge „ 658 -— Rezervna zaloga...... D. Rezervna zaloga. Stanje rezervne zaloge 31. decembra 1879 .......... 954.038 85 Novi dohodki. 1 Po pravilih rezervni zalogi pripadajoče postranske pristojbine iz oddelkov 32 za premakljivo blago in zrcalnega stekla......... 3.393 2 Delež pozavarovalcev neodločenih škod lanskega leta....... 3.321 38 3 Odpisane neodločene odškodnine............. 343 10 4 Ostali znesek dobitka poslopijskih deležnikov leta 1878, kateri ni prišel v 5 porabo................... 1.932 58 Rezervni zalogi oddelka za zrcalno steklo pravilno pripadajoče obresti 17 38 6 Rezervni zalogi pripadajoči del dobička, ki se je leta 1880 podal v oddelku za poslopja z..........fl. 42.045 35 v oddelku za premakljivo blago z......... 12.082-— v oddelku za zrcalno steklo.......... 78 45 54 205 80 7 Drugi dohodki................... 80 39 63 293 95 Skupaj . — — 1,017.332 80 Od tega 1 So se izbrisale pristojbine in starejši doneski do inkl. 1879, kakor drugi nepridobljivi ali negotovi zneski............ 4.369 47 2 Izbrisalo se je od konta posestev............. 1.764 33 3 So se prenesle kurzne diference vrednostnih reči zavarovalnice od 31. dec. 1879 na rezervno konto kurznih diferenc......... 6.135 75 4 Donesek k graški razstavi leta 1880 ............ 1.500 — & Penzije, odgojevalni doneski in konduktni kvartali....... 11.236 99 6 Pristojbine za prepisanje in kolek pri prepisanju 40 banknih delnic na ime zavarovalnice................. 190 — t Pozneje dovoljena odškodnina iz lanskega leta......... 6 82 8 Razni stroški rezervne zaloge.............. 454 50 Stanje rezervne zaloge 31. decembra 1880 .......... — — 991.674 1 94 j Opomba. Kot garantijska zaloga v oddelku za premakljivo blago je po § 10 pravil tega oddelka kapital v znezku gld. 50.000.—, in kot garantijska zaloga oddelka za zavarovanje zrcalnega stekla je po § 22 pravil tega oddelka kapital v znesku gld. 1000'—, iz rezervne zaloge poslopijskega oddelka podarjen. Gradec, mesca prosinca 1880. Anton vitez Spinler 1. r., Franc Doser 1. r., generalni tajnik. knjigovodja. Franc grof Meran 1. r., Dr. Franc Jlwof 1. r., generalni ravnatelj. ravnateljski predsednik. Račun se je pregledal in se s knjigami zavoda zlaga. Gradec, 7. aprila 1881. Dr. L. Sigmundt 1. r., Dragotin Ohmeyer 1. r., Kranz 1. r.