VESTNIK ^Hmtmmmnnnnnnmtnnm))mm)mtnummn)nm)i Poštni urad 9020 Ceiovec = Veriagspostamt 9020 Kiagcnfurt tzhaja v Ceiovcu Erscheinungzort Kiagenfurt Posamezni izvod 3 šitinge E mesečna naročnina 12 šitingov = ceiotetna naročnina 120 Iiiingov P. b. b. = 5tmtt)nnnttnmmm)HmumntMHmttmmntmmtnmmtmn p ^ s § & ! poHNO 'S' ! ..M S "'g"' 4- bf k/' . s , 3 ^ ^ Ž 3 Tamburaški skupini — Siovensko prosvetno društvo „Zarja" iz Žeiezne Kapte in Siovensko prosvetno društvo „Jepa — Baško jezero" iz Loč, ki sta biii na ietovanju oziroma na seminarju ob sinjem Jadranu, sta Stovenski prosvetni zvezi in Siovenskemu vestniku posiaii razgtednici s pozdravi in podpisi, tskrena hvata za izkazano pozornost. V zasneženih Karnijskih Aipah Ker M) nekateri naši pianinci iovci na žige vrhov „poti prijateij-$tve„ (v obmejnih gorah Furlanije-Juiijske Benečije, Koroške in Siove-nijej ste nam znana mariborska pianinca Tone in Vtado hoteia v dveh dneh, ki so nam biii na razpoiago (25. in 26. avgusta) pripomagati kar k dvema takšnima ..žigoma, to se pravi, da bi ..kasiraii" kar dva vrhova — Monte Cogiians (Hohe Wartej 2780 m (najvišji vrh Karnijskih Aip) in pa Monte Peraibo (Hochweif;stein), 2693 m. Vendar dciaii smo račun brez krčmarja. V Tolmecu (Italija), kjer smo se ustavili in menjali šilinge v lire, se je zgodilo — našo kolono, bili smo z osebnimi avtomobili, je na nekem križišču raztrgala stranska kolona avtomobilov, ki se je podila proti Avstriji. Prisiljeni smo bili čakati toliko časa, da smo se lahko priključili njihovi koloni. Da bi dosegli tovariše, ki so bili prod nami, smo pošteno pritisnili na plin in se pognali za njimi. Med potjo smo že slutili, da je nekaj narobe, kajti tovarišev ni bilo nikjer. Ker je bil gost promet, se nismo mogli obrniti in smo vozili v koloni naprej do mejnega prehoda Kotiče (Plockenpass), se tam na. parkirišču obrnili in jo vžgali spet nazaj. Vendar o tovariših še vedno ni bilo ne duha ne sluha. Ker je bil naš sobotni cilj Monte Cogiians, smo računali s tem, da so naši tovariši prav gotovo v planinski postojanki Rif. Marinelli, 2120 m, kjer nas čakajo, da se povzpnemo na Monte Gog-lians. Vendar tudi tam jih ni bilo. To smo zvedeli od nekega vozača džipa, ki sc je vračal od koče v dolino (pred kočo namreč ni bilo nobenega avtomobila). Ker je bila zmeda popolna smo sklenili, da ne bomo več iskali tovarišev, temveč se bomo povzpeli do planinske postojanke Rif. Calvi, 2164 m pod Monte Peraibo, kjer smo itak nameravali prenočevati. Nekaj kilometrov pred Cimasappa-de, čudovitim letoviškim krajem ob vznožju mogočne Monte Peralbe in drugih lepih vrhov, smo končno zapazili ob cesti fičkota s posadko, manjkal pa je še avtomobil z mariborskima planincema. Po dobri uri čakanja sta se pripeljala, tako da smo bili spet polnoštevilni. Kljub nevšečnostim in zablodam pa smo bili srečni, da smo bili spet skupaj. Vrhovi gora so bili zasneženi in tudi vreme, ki je bilo zjutraj še slabo, se je v teku dneva popravilo, tako da smo se tolažili s tem, da ko smo že danes imeli smolo, bo pa zato jutri boljše. V koči Fif. Calvi sta nas oskrbnica in njen mož tako prisrčno sprejela in to celo s slovenskim pozdravom „dobcr dan", da smo biti dejansko presenečeni. Tone in Vlado sta namreč že stara prijatelja te pla- ninske postojanke in njegovega živega inventarja. V posebni sobi, ki so jo nam dali na razpolago in ob odlični jedači in pijači, smo se seveda počutili kot doma in tako smo veselo prepevali slovenske pesmi, ki so pri italijanski planinski publiki v sosednji sobi naletele na dober odmev, saj so z vidnim zadovoljstvom poslušali naše petje. Naj še povemo, da je oskrbnica z družino avstrijske narodnosti (točno tako se je izrazila), tako da smo z njimi govorili nemško. Kot večina ljudi z območja Sappade, govorijo ti ljudje nemško. Tu gre za Tirolce in Korošce iz Leške doline (Lesach-tal), ki so se pred stoletji naselili v teh krajih. Naslednje jutro nas je močno razočaralo — gosta megla in sneg. Za vzpon na Monte Peraibo ni bilo iz-gledov. Žalostno smo gledali skozi okno v snežni metež. Medtem ko smo se starejši planinci vdali v usodo, češ se bomo pa kdaj drugič povzpeli na ta lepi vrh, pa mladi niso mirovali in silili gor. To seveda naj ne bo očitek, saj smo bili v mladih letih vsi takšni. Proti poldnevu je nehalo snežiti in tudi megla se je delno razkadila, tako da smo se le odločili za vzpon. Pot nas je vodila preko sedla Pso. di Sessis (2367 m) v smeri proti bližnji avstrijsko-italijanski državni meji, od koder je samo še nekaj ur hoje do St. Lorcnzna oziroma do Logove (Lugau) v Leški dolini. Po slabi uri hoje se nam je pridružila gorska stezica iz Avstrije, tako da je možen pristop tudi iz Leške doline. Medtem časom se je vreme spet poslabšalo in začel je naletavati sneg. V megli smo zgrešili pot in zašli nekam v skale, vendar je Tone hitro izvohal pravo smer, tako da je šlo potem vse v najboljšem redu. Po strmem vendar kratkem žlebu smo dosegli greben po katerem smo nadaljevali pot še kakšnih deset minut in ored nami se je iz megle izluščil kipec Marije — vrh Monte Peralbe. Kakor imamo pri nas na vrhovih križe, tako imajo v Italiji navado, da vrhove krasijo z Marijinimi kipi. Ker v megli nismo videli nikamor, se tudi nismo dolgo zadržali na vrhu. Naredili smo samo nekaj posnetkov, žigosali dnevnike vzponov (Monte Peralba je eden izmed 30 vrhov „poti prijateljstva"), pa adijo Monte Peralba. Vračali smo se po isti poti nazaj. Na severni strani pobočja, kjer je potekal naš vzpon, je bilo skoro pol metra snega, medtem ko je bil greben in vrh zelo spihan. Toliko snega v mesecu avgustu je seveda nekaj nenavadnega. Po povratku v kočo se je kot nalašč začelo vreme boljšati in ko smo sc vozili proti domu je sonce prijetno grelo in obsevalo bleščeče vrhove zasneženih gora. Domov smo se vračali preko Ko-tiškega prelaza in skozi lepo Ziljsko dolino. Na zaključku ture smo bili vsi enih misli, da Se bomo še vrnili na ta vrh, vendar ob lepem vremenu. Posebna zahvala velja odličnima poznavalcema Karnijskih Alp Tonetu in Vladotu iz Maribora, ki sta samo nam koroškim slovenskim planincem na ljubo vodila skupino v te kraje in nam s tem naredila veliko uslugo in veselja, hkrati pa sta nas seznanila s čudovitimi ljudmi v osebah oskrbnikove družine v koči Rif. Calvi. V splošno informacijo naj še povemo, da je Monte Peralba v normalnih razmerah kljub njeni višini lahko pristopna gora. Vzpon na njo toplo priporočamo, pri tem ne pozabite obiskati prijazne in gostoljubne koče Fifugio Calvi. Udeleženec :'z/et% Legrendarnegra „,Sera/nMra" n; več Prešnjo sredo stwo spremih T z%d-njcMtK počATn na šenfja^o^s^o po^o-p'a/iščc Tojza Raamgartnerja. Rojen je M leta 1900, taTo, da F: /aT^o drago leto omajal #0-/etnico. Vest, da je antr/ Tojz Raantgartner, nas je vse, T: stno ga poznali tež^o prizadela, saj je M splošno prilja!?-Ijena osebnost ne samo doma temveč daleč pre^o meja Toroš^e dežele. Bil je aktiven na narodnem in ^altar-nem področja, Tjcr sc je posejmo odlikoval v Afišdovi Zali — sloves legendarne oseBe pa je doBil Tot „Se-rajni^". To vlogo je igral faTo odlično in to več desetletij, da taTo originalnega Serajnika še nismo videli oz. slišali na vsem slovenskem kal-*Krncm prostora. Pokojni Tojz Baamgartner izvira tz znane Primkove dražine v Gorin-čičak. Njegov pred leti amrli krat Mikej je kil aktiven narodno-politi-čen delavec in dolga leta predsednik sentjakokske posojilnice. Pred kratkim pa je amrl tadi dragi Tojzov krat v Bplita, kjer je našel svojo drago domovino, ko je po plekiscita motal zkežati pred nemškimi nacionalisti iz svojega rodnega kraja. V dragi svetovni vojni je kila Mikcjeva dražina izseljena oziroma pregnana iz rodne zemlje, Tojz pa je moral v nemško vojsko v Francijo, kjer pa je kitro navezal stike s francoskim odporniškim gikanjem. Ko se ma je nadila prilika, da je prišel domov, se je prikljačil partizanom. Za za-siage v protifašističnem koja in za repakiiko Avstrijo je prejel jagoslo-vansko in avstrijsko visoko odličje. Pokojni Tojz, ki je kil z narodnim življenjem povezan vse življenje, je tadi z veliko simpatijo spremljal solidarnostno gikanje v Avstriji in ga tadi gmotno podpiral. Čeprav je kil ,.to)t v svo)) tegendarnt vtogi Serajnika" „samo" navaden delavec, je kil izredno načitan in ratzgledan ter zvest kralec slovenskega vestnika, skratka napreden element. Nikoli ni tiščal v ospredje, vendar pa je kil tik steker slovenstva v domačem kraja ter mož, ki je tadi v najtežjem časa zgodovine koroškik Slovencev vedel, kje je njegovo mesto. To je ok odprtem groka poadaril tadi predsednik Zveze koroškik partizanov Karel Praš-nik-Gašper, ko je dejal." . . . „kot partizan in vojak proti zločinski tiraniji Hitlerjeve Nemčije, si pokazal tistega moža, ki je spoštovanje in Ijakc-zen do svojega naroda pokazal tad: v dejanjik in to takrat ko je kilo to najtežje". Zakljačno se je tovariš Gašper v svojem in v imena ostalik sokorcev, ki so ga poznali poslovil od pokojnega in okijakii, da ga kodo okranili v nepozaknem spomina. „Naj ti ko ta, od partizanskik tovarišev, ki takaj počivajo rodna zemlja, zemlja Hiklove Zale, iakka poslednja postelja počivanja po tradopoinem življenja" . Ok odprtem groka sta se od pokojnega Tojza še poslovila okčinski odkornik Mikej Antonič in predsednik domačega prosvetnega dra-štva „Rož" Janežič. Pokojnega Tojza Baamgartnerja komo okranili v častnem spomina, težko prizadeti ženi Ančki izrekamo naše glokoko sožalje. - predvajanje s!ovenskega fHnta V petek 31. avgusta) je Slovensko prosvetno društvo .Žila" v Bistrici na Zilji vabilo na predvajanje slovenskega) filma, Miška Kranjca „ Povest o dtobrih ljudeh". Pred predstavo tega) filma v kinodvorani na Čajni, je predvajalec pokazal še nZiljsko štehvanje" (film je bil posnet v Zahomcu pred več kot dvajsetimi leti). V tilmu sto prikazane priprave za štehvanje. Štehva)-nje v Zahomcu in v ostalih krajih Žile je bogat kulturen zakladi Slovencev nai Zilji, ki opisuje stare običaje Ziljanov. Nai Zilji sta „Rej pod lipo" in „Vaisovanje" še v celoti ohranjena). Mladina goji to, kar so stoletja gojili njih predniki. Ob vsa- Občina ŽeieznaKiptaza obmejna prehoda Paviičevo sed!o in Luža-Kropivna Kakor smo že poročali v našem listu je žeija prebivalstva Železne Kaple in Giobasnice ter obmejnega prebivaista onstran avstrijsko-jugoslovanske meje, to je obmejnih občin v Stoveniji, da se obmejni prehod Paviičevo sedio usposobi in prekvaiificira v meddržavnega in da se na območju Luža-Kropiv-na uredi nov mejni prehod med Avstrijo in Jugoslavijo. Ma zadnji seji občinskega odbora v Žeiezni Kapii pod vodstvom župana Joseta Lubasa so med drugim razpravijali tudi o tem probie-mu in prišii do pozitivnega stališča, da je treba želje prebivalstva upoštevati in da bodo vprašanje obeh obmejnih prehodov — Pavličevo sedlo in Luža-Kropivna posredovali mešani komisiji za obmejno sodelovanje med SR Slovenijo in republiko Avstrijo, ki bo zasedala v jeseni v Železni Kapli. kem takem štehvanju čuti človek tisto domačnost, ki je tipična z-a ziljske kraje. Pesem in plesi so opis in izraz notranjega počutja' ljudi v krajih, iz katerih je vso ta) kulturna dobrina zrasla in še raste. Ziljane poznamo kot vesele, prepevajoče, odprte ljudi. Zahvala naj velja vsem tem, ki gojijo to kulturo in s tem bogatijo kulturno plat dvojezičnega ozemlja. Glavni film „ Povest o dobrih ljudeh" pat opisuje lepote prekmurskih krajev in življenje na kmetih. Film obravnava; družinski problem, kjer ljubezen peša in nazadnje razpade. Tudi ta tilm je namenjen tako starejši kokar tudi m'ajši generaciji. Film je zelo pritegnil publiko. Saj so biili vsi zelo navdušeni nad' njegovo vsebino. Za zimske mesece ima Slovenska prosvetna zveza predvidenih še več slovenskih filmskih predstav. Obisk le-teh bo vsekakor koristen doprinos k širjenju slovenske besede med ljudstvom. Oba tilma je dala) na razpolago Slovenska prosvetna zveza v Celovcu. Ob tej priložnosti naj še opozorimo, d!a bo v nedeljo 9. septembra v Zahomcu „Zi!jskc štehvanje", na katerega sa seveda vsi prisrčno vabi je mi. Klub slovenskih študentov na Dunaju vabi študente, dijake in maturante na POČiTNiŠKO SREČANJE ki bo v petek 7. septembra 1979 ob 9. uri pri Mikiavžu v Biičovsu. Teme: priprava za jesensko kiubsko deio, pereča vprašanja siovenske narodne skupnosti, kaj pravita osrednji organizaciji! OdFor Tamburaški zbor SPD,,Zarja" na letovanju Tamburaši iz Železne Kaple so od 20. do 27. avgusta bivali v Mladinskem letovišču Pacug na morju. Spremljali so jih tajnik „Zarjc" Miha Traunik, tovarišici Štefka Vavti in Bredica Sadolšek ter glasbena učitelja Hanzi Gabriel z Dunaja in Oto Wutte. Letovanje povezano s seminarjem je omogočila občina Ljubljana Vič-Rudnik, ki že dalj časa goji uspešne stike z društvi na Koroškem. Za organizacijo in vso naklonjenost se je na poslovilnem večeru zahvali! tajnik Zarje in sicer Slovenski prosvetni zvezi v Celovcu ter tovarišem podpredsedniku KS Dobrova Otorepcu Binetu, članici občinske zveze DPM Mileni Malovrh in podpredsedniku skupščine občine Antonu Bregarju, ki je bil tudi uvidevni vodja izmene začasa letovanja Ka-pelčanov. Poleg razvedrila in kopanja so bile na sporedu tudi dnevne vaje, tako, da je tamburaški zbor v tem tednu dvojno pridobil. Zato seveda gre zahvala obema učiteljema, še posebej tovarišu Gabrielu, ki je imel z mladino veliko dela in je priskrbel tudi notni material. Teden na morju je kaj hitro potekal. Po dolgi vožnji smo dospeli v Mladinsko letovišče Pacug še pravočasno, da nismo zamudili kosila. Upravnik je naši skupini dodelil največjo hišico ..Jelovico" in vsak si je poiskal in uredil svoj kotiček. Življenje je bilo treba organizato-rično urediti in zato srno se ravnali kar po domskem redu. Bilo je časa za vse: Po vstajanju ob sedmih in zajtrku, smo ob po! devetih prvič vadili medtem je hodila po naselju komisija, ki je ocenjevala red in čistočo po hišah. Pred našo je menda stala vedno polna košara smeti in tako je bilo treba odtegniti točke. Po malici srno se kopali do kosila. Hrana je bila izvrstna pa tudi izdatna, poleg tega so pridna dekleta za nas zelo vestno skrbela. V topli morski vodi in s trebuhi na soncu je mineval popoldan, nakar je spet teknila večerja. Dan pa smo zopet zaključevali z vajami na bisernicah, kontrasicah, bračih, buga-rijah in berdah, posebej ali v zboru. Ko so v drugih hišicah že dremali, smo mi šele pospravljali naše instrumente. Tudi smo se spoznavali s številnimi drugimi otroci, na poslovilnem večeru, pa smo jim — in seveda vsem njihovim tovarišem — lepo zaigrali, kajti naučili smo se veliko novega. Ker vreme ni ustrezalo in smo itak vsi že znali plavati, smo se podali na izlet v Piran, da si kupimo spominčke in darila za O B i Š Č I T E Werner Bergovo razstavo V PLIBERKU naše domače. Zelo zanimiv je bil tudi ogled akvarija in prijetna vožnja z ladjo. V Piranu in grede domov smo seveda pridno lizali sladoled, ki ga v našem naselju ni bilo. Pa kljub temu se nam jih je nekaj prehladilo, dva pa je morala zdraviti sestra celo v postelji. Ko se je vreme konec tedna še poslabšalo, je dobro razpoloženje nekoliko upadlo. Vendar v ponedeljek je spet sijalo vroče sonce, tako da so nekateri vzeli kopalke še enkrat iz že pripravljenih kovčkov. Ta dan smo namreč po kosilu odpotovali. Za nami in za drugimi skupinami pa je prišla že naslednja izmena, živžav se je spet pričel. Nas je avtobus z malo zamudo srečno pripeljal nazaj v Železno Kaplo. Prav iepo in koristno je bilo — zato vsem, ki so omogočili to bivanje — prav lepa hvala. C%n Mutca Otija smo poznali vsi otroci. Oprt ob steno hiše je po cele dneve postajal na gornjem koncu našega trga in se dobrodušno smejal s stoterimi gubicami svojega prezgodaj ostarelega obraza. Prosil ni nikdar. Bil je iz dobre hiše, spodobno oblečen in zmerom pokrite glave. Če mu je kdo iz nevednosti ali usmiljenja ponudit kak dar, je denar vselej odklonil. Vzel je te kak priboljšek, posebno rad je jemal sladkorčke, ki jih pa ni vtaknil v usta, temveč V žepe med raztresen tobak. Sam res ni nikdar prosil vbogajme. Rad je opazovati življenje na našem trgu. Po ves dan so vozili okoliški vozniki vprege skozi mesto. Ob semanjih dneh so prihajale kmetice, kmetje so prignali živad in pričela se je živahna kupčija, katero je mutec nemo zasledaval. Poznal je po videzu skoraj vse sejmarje, ki so prazni, z verigami obešenimi preko ramen, svečano stopali po trgu, da v krčmi onkraj Krke znova potrdijo sklenjeno kupčijo. Poznal je meščane in vedel, kdaj bo pot pripeljala koga mimo. Ob enajstih se bo primajal profesor in zavil k „Turčku", ko bo na Kapitlju odzvonilo poldne, se bo iz šole vsula gruča razposajenih šolarjev, pretepajoč se s torbami, dokler se ne bo ustavila sredi trga pred Friškorjevo stojnico. Segala bo v raztrgane žepe hlačnic, da zapravi zadnji krajcar, ki ga bo staknila. Le vsake svete čase je zabredel kak tujec v mesto. Temu je Oti sledil s sovražnim pogledom, kajti ni mu bilo po volji, da bi se enoličnost njegovega mesteca le za troho spremenila. Posebno rad je opazoval otroke pri igri. Sledil jim je z očmi, ko so se šli .prfoškat", in napeto čakal, kio so preštevali: Enkati, penkaiti, cukati me, avle, pavle, domine . . . Ves čas je vneto sodeloval z njimi in trepetal za vsakogar, če bo pravočasno smuknil iz svojega skrivališča. Tako so mu potekali dnevi in mutec bi ne bil nikomur v napoto, če se ne bi razposajena mladež čestokrat spravila nadenj. Mali otroci smo se mutca na svoj način bali, ker so nas doma strašili, da nas bo .mutec vzel", če ne bomo pridni. Starejši pa so vedeli, da je mutec pohabljen in da se je s svojimi zveniženimi nogami jedvai privlekel do mesta, kjer je stal. Saj se je moral z obema rokama spotoma oprijemati zidovja, da se je stežka pomikal naprej. Prav taiko so mu večji otroci večkrat neusmiljeno nagajali. Vedeli so, dal se mutec ne bo mogel pognati za njimi. Zasramovali in dražili so ga toliko časa, dokler ga niso da kraja raztogotili. V svoji nemoči je pričel žugati s pestmi in presunjeno rjoveti. Mu, mu, mu, je bilo vse, kar je prišlo iz njegovih ust. Bolj se je mutec jezil, bolj so ga paglavci dražili. Na njegovo vpitje se je resda kaj-krati prikazat na oknih ali na vratih bližnjih Pametne misti # Laž cvete, le sadov ne daje. # Drugemu zmeraj odpuščaj, sebi nikoli. # Marljivost je mati dobre sreče. # Ne govori o svojem uspehu pred čiove-kom, ki ni uspel. # Nobena stvar ni pretežka za miadino. # Obviaduj svoje strasti, da ne bodo ob-viadaie tebe. # Kdor prizanaša hudobnemu, škoduje dobremu. # Mladost, ki je postaia modrejša z učenjem, je več vredna kot razumna starost. # Sovraštvo pogosto močnejše povezuje kot ijubezen. # Tudi ijudje s kratkimi nogami daieč pridejo. hiš jezen obraz prebivalca, ki je zmerjal podivjance in jih odganjal stran. Če besede niso zalegle, jih je potil še z vedrom vode, da bi jih prepodil. Ta je navadna zaleglo, da sa se oddaljili, a v svoji razposajenosti so ga potem od daleč začeli obmetavati z blatom in kamenjem, dokler niso ubogemu mutcu od same jeze privrele pene na usta. Zares se je mutec oddahnil šele takrat, ko se je v opoldanski sopari izpraznil razgreti trg. Bil je edini, ki je vztrajal na svojem mestu. Buljil je v prazno predse in čakati, da bo v hladnejših urah trg spet oživel. Nekega jutra pa mutec ni več stal sam na vogalu hiše. V rokah je držal vrvico z na-vezatnim psičkom. Odslej je imel zaveznika, če so go (antje dražili. Psiček je lajal in se zaganjal vanje, da bii jih prepodil. Res da ga je mutec komaj zadržal. Psiček ga je vlekel s takšno silo, da ga je neredko zvrnil po tleh. Stežka se je revež spet skobacal na noge in si z robom rokava! brisal prah s pobitega obrazai. To je bil seveda nov povod, dat sot ga pobalini pričeli znova zasmehovati. Skakali so mu pred nosom, ga cukali za rob suknjiča in ga izzivati: .Mojster mutec, mojster mutec, ati' še spiš, ati' še spiš?" so prepevali ter se skokoma oddaljevali, dokler ni pasje lajanje in mut-čevo obupno vpitje spet privabilo dobre ljudi, ki so mu prišli v pomoč. Kdo hoče? Zamenjam: sosedove mačke za znamke in značke, pohojene tepke za športne nalepke, razpraskane šipe za kavbojke, stripe, tri neme piščaike, za dobre kotaike, vse pajke z mansarde za žogo, petarde. Le cvek iz računstva odstopim zastonj, ga nič ne pogrešam, brž pridite ponj! Kljub temu ni mutec spremenil svojega življenja. Dan za dnem je prihajati na trg. V deževju je vedril pod oboki starinske hiše, ko pa je posijalo sonce, se je pomaknil na svoj običajni prostor. Vselej ga je spremljal njegov zvesti psiček. Nekoč pa je mutca zadelat nesreča. Ker je bil od rojstva tudi gluh, ni slišal, ko je neko jutro nenadoma izza vogala privozil velik kamion, naravnost v njegovega psička. Na mestu je obležal mrtev in malo je manjkalo, da niso kolesa strla tudi njega). Sprva mu je od groze okamenel obraz. Ko pa je spoznal, kaj se je zgodilo, je malodane ponorel od žalosti. Snel je z glave svoj klobuk, ga metal ob tla, ga spet dvig-niil in vrgel, in zraven obupno tulil svoj mu, mu . . . Sto in stokrat je ponovil isto in debele solze so mu v potokih polzele prek lic. Na njegovo v srce segajoče rjovenje se je na trgu zbrala množica ljudi. Tolažili so mutca, kot sto vedeli in znali. Dolgo je trajalo!, dokler ga niso ukrotili in s silo zvlekli domov. Od tega dne ni bito mutca Otija več na spregled. Šele pomladno sonce ga je spet zvabilo na staro mesto. Zdaj je bil videti še bolj zverižen in ubog. Nihče mu ni mogel brez sočutja pogledati v oči. Nobenega glasu ni dati več od sebe in nikomur se ni več nasmejal. Še otrokom se je smilil, ker so poznali njegovo žalostno povest. Niso mu nagajali in tudi kamenja niso več metali vanj. Pa tudi če bi ga — mutec se odslej ni zmenil za nobeno stvar na svetu. Stal je naslonjen ob zid kakor kip iz pradavnih časov in čakal. Verd df^re^r Nebom „Ne bom," ji reke! Janezek, ko ga je mama poprosila, naj ji pomaga pomiti posodo. „To je dotgočasno." „Ne bom," je rekta mama, ko jo je očka zaprosi), naj mu pripravi sendvič za v pisarno. „Kar sam si ga naredi." „Ne bom," je reke! očka, ko ga je mama pos!a!a v k!et po drva. „Vsega imam čez g!avo." Potem je rek!a trava: „NE BOM več ze!ena. Naj bo ze!en, kdor hoče." Tudi cvetje se je uprto: „NE BOM več diša!o. Zakaj naj samo jaz dišim, vse naokrog mene pa smrdi?" „Tudi jaz NE BOM več piha!," se je oglasi! veter. „Vsak naj se sam popiha, če mu je vroče." Stroji v tovarnah in vozitih so rek!i: „Vsega smo siti. Naj deta, komur se !jubi." Zemtja se je nehata vrteti: „NE BOM se več vrte!a. Kar vrti se mi v gtavi." „Če je tako, bom pa še jaz zaprto svoj sončnik !uči in NE BOM več greto," je rekto Sonce. „Saj nisem neumno." Tako ni bito več dneva in je nastala gtoboka noč. Nihče ne ve, kako dotgo je trajata. Sončni sistem se je spremenit v tedenik. „G)ej, je reke! prebivatec nekega daljnega ptaneta svojemu sosedu po nekaj tisoč tetih teme na Zemtji, „naši sosedje imajo zdaj tedeno dobo. Dajva, popraviva sončni sistem, namaživa mu ležaje in ga spraviva v tek." Prebivatci datjnega ptaneta so narediti, da je Sonce spet zasijato, da je zazeteneta trava, da so zapete ptice in zadišalo cvetje. Spet se je obudito življenje. „Kaj se je vendar zgodito?" so se vprašati Zemtjani, ko se je vrnilo življenje. Spoznati so, da se je vse to pripetilo zaradi besedice: NE BOM. Za kazen so jo vrgti iz družbe besed. Na vrat na nos je zteteta iz besednjaka. Uporabtjati se je smeta samo v dveh primerih. V stavku: NE BOM hudoben in NE BOM jezit mame. V planinski vasici je v samotni hiši prebival deček. Oče se mu je bojeval v partizanih, mater sa sovražnikovi vojaki odgnali v taborišče. Deček je živel sam. Mogoče nikoli več ne bo videl očeta in matere. Kadar se je tega spomnil, je sredi noči glasno zajokal. Deček je poslušal, kako je v staro streho pljuskal jesenski dež, kaka je divji veter majali hišo in stresal šipe v oknih. Potem je sanjal o materi; hrabrila ga je, naj bo močnejši od trpljenja, ki ga prinaša vojna). Spominjal se je očeta, ki mu je ob slovesu dejal: .Če bo prišel mimo ranjenec, ddlj mu vode in previj mu ralno... Če bo vojak zašel, pokaži m u po t. .." Tako je deček iz dneva v dan životaril v svoji kočici ter si sam pripravljal hrano. Cele noči ze trepetal v strahu, zavit v odejo je posedal ob ognjišču. Ko ga je premagal spanec, je zasanjal o materi, ki jo kliče v jesensko tišino: .Mama, pridi ..." Ko se je potem prebudil, je v bolečini spoznal, da je mati ddleč, daleč . .. Deček je imel dva prijatelja, ki ga nista zapustila). Stari maček mu je grel posteljo ob ognjišču in je bil njegov zvesti spremljevalec. Redno se je umival, spremjal je vsako! dečkovo kretnjo in ga božal s svojim mehkim repom. In na vogalu hiše je ležal pes Žeja, skrbni zvesti čuvaj; še ptica s planine ni poletela mimo njegovega budnega pogle- .Odpri, ne boj sel" je zaslišal slaboten človeški glas. Deček je odprl vrata. V svetlobi ognja, kti je še trepetal na ognjišču, je zagleda! partizana, onemoglega, raztrganega, s puško čez ramena in z dvema palicama v rokah. V očeh se mu je nabralo trpljenje. Pa levi nogi mu je polzela kri. .Nikogar. Ne brata in ne prijatelja ... Odloži puško, vojak. Lezi k ognju, da ti previjam rane." Deček se je spomnil očetovih besed. Zdaj se mu ponuja priložnost, da jih izpolni. .Če bo prišla mimo sovražnikova izvidnica), bova izgubljena) oba," je pripomnil partizan. .Bolje bo, Očetovo srce da. Dobro je poznal sovražnike in prijatelje. Tako ni mikali lajal na partizane, sovražnike pa je ratzločil že na veliko daljavo. In tako si je neke noči deček pripravljal posteljo, maček mu je predal med nogami, ko je nekdo previdno potrkal na vrata). Deček je prisluhnil. Zazdelo se mu je, da' je veter buta! v vrata. Trkanje se je ponovilo. Deček se je prestrašil. Kdo tava tako pozno skozi temačno vetrovno noč? .Kdo je?" je vpraša! deček. .Deček, ranjen sem. . . Sprejmi me .. . Želim si samo požirka vode in malo toplote ob ognju... Ne morem ddlje . .. Rane me premagujejo .. . Moč mi je opešala ..." .Od kod si ranjenec?" ga je pritajeno vpraša! deček. Partizanu je bila všeč dečkova skromnost, povedal mu je: .S Titovega bojišča ... A kje imaš starše?" .Oče je v partizanih ... Mamo sa odpeljali v taborišče... Sam živim ..." .Nimaš nikogar drugega)?" da čim prej odidem dalje, da se ne bi še tebi kaj zgodilo." .Ne, ne, ne boj se! Moj pes zavoha sovražnika že na daleč ... Če bi se kdo prikazal, te bom skril v jamo za krompir," je reke! deček. Ranjenec se je malo odpočil. Deček mu je previl rane. Znenada je pred hišo zavil pes, ko dd ga nekdo udarja po zobeh. .Mogoče so Nemci! Takoj se moraš skriti!" je rekel deček in potisnil partizana v skrivališče, ki ga je imel ob ognjišču. Komaij je mali gospodar zakrit jamo, že so v kočo vdrti mokri in mrki tujci. Bila je nevihta in niso hoteli dalje, pa so prenočili kar v koči. Komaj pa se je zdanilo, so odšli dalje, deček pa je pomagal ranjencu, da je spet prilezel iz jame. Dolgi mesec je deček zdravil ranjenega partizana. Ko si je opomogel, se je partizan odpravit dalje, da bi poiskal svojo četo. Ko se je poslavljal od svojega malega prijatelja, mu je pokazal uro! in mu dejal: .To uro sem dobil v dair od svojega najboljšega tovariša partizana. Bil je junak. Ko mi je umirajoč izročal uro, me je zaprosil, da jo dam samo njegovemu sinu, če ga kdaj srečam, ali pa prijatelju, ki bi mi v vojni rešil življenje.. * In ker nisem mogel najti njegovega sina, podarjam to uro tebi, ker st ti, deček, moj rešitelj ..." Deček je zmedeno pogleda! ranjenca in polglasno izgovoril: ,To je vendar očetova ura! Saij si vendar naše! njegovega sina! Hvala ti, dragi vojak . .. Naj mi odslej ta ura bije v samoti namesto očetovega srca ..." Živijenjske navade Siovencev v ogtedatu podatkov znanstvene ankete Glede zadovoljevanja materialnih potreb so raziskovalci ugotovili, da Je žeja po predmetih trajnejše rabe postala že množična. Pri tem velja "Pozoriti, da velja potrošniško za-itrnanje predvsem kupovanju gospodinjskih strojev, avtomobilov in televizorjev, veliko manj pa predmetom umetniške vrednosti. Sicer pa naj govorijo zbrani podatki: Žeja po materialnih dobrinah Pralni stroj ima med 10 slovenskimi gospodinjstvi 9 družin, 87 "/c gospodinjstev ima hladilnike, dve tretji-m imata šivalne stroje in sesalnike prah, hladilne skrinje pa si je nabavila že skoraj polovica družin. Sorazmerno redki so stroji za pomivanje Ppsode — ima jih le 7 "/n gospodinjstev. Avtomobili so postali že ?koraj nekakšni statusni simbol: 'rnajo ga tri petine vseh anketirancev in večina tudi pridno skrbi, da model ne ..zastara". 68 "/o anketirancev ima črnobele, 22 "/o pa barvne televizorje in v celoti je mogoče prav televizorje šteti med najbolj številčne predmete trajnejše rabe v Sloveniji. Veliko manj so razširjeni predmeti umetniške vrednosti: slike ima ^1 "/o anketiranih družin, pri glasbi-"n pa je odstotek še nižji, namreč 17%. Ob zadovoljevanju materialnih Potreb je treba opozoriti na močno tisrnerjenost v individualne gradnje nli obnavljanje hiš. Večina ljudi, zaletih v anketni vzorec, prebiva v ^sebnih hišah in stanovanjih (polovica v lastnih hišah), v najemniških stanovanjih jih prebiva le ena četrtina. 2a zadovoljitev želja po materialnih dobrinah je seveda treba varčevati drugod in podatki kažejo, da Varčuje Slovenec prav pri tistem, kar naj bi omogočilo pravi, popolni standard in s tem tudi kvalitetnejši mvljenjski stil. Varčuje takole: najraje (49°/c) se odreče izletom, dolgim vožnjam z avtomobilom in zabavi; 45"/o jih je pripravljenih zaradi novega avta ali stroja v gospodinjstvu stiskati pri hrani in obleki; Ptt dopustih in potovanjih varčuje 79"/o; 16"/o pa bo skušalo manjkajoči denar privarčevati z občutno manj-s*m obiskom kulturnih prireditev in manjšim nakupom knjig. V prostem času se — kakor kažejo Podatki — večina Slovencev ukvarja z gospodinjskimi opravili, in sicer kar 64"/o in od teh polovica več kot ^ ure na dan, medtem ko 57 "/o prisoja največ pomena v prostem Času "egi in vzgoji otrok. Dopolnilnemu, honorarnemu delu se posveča okrog 70"/o anketirancev. Poleg kmetov se ^ obdelovanjem zemlje in vrtov po dve uri dnevno ubadata dve petini Prebivalcev. Toda samo 14 "/o pohabi prosti čas za dopolnilno šolanje m izobraževanje. Če bi Slovenca yprašali, kaj najraje počne, kadar ima nekaj časa zase, bi povedal — kar v 94 "/o primerov — da obožuje obiske prijateljev in sorodnikov in da mu ni žal ne časa ne poti do družinskega klepeta in nekaj uric „mcd svojimi". Takoj za obiski pa so na Vrsti gostilne, kajti vanje zahaja v Prostem času več kot 60 "/o Slovencev. Zadovoljevanje kuifumih želja Svojim kulturnim željam zadovolji Večina Slovencev (87 "/o) samo tako, da zvečer sede pred televizor ali Vključi radio. Pri tem so najprivlač-"ejše oddaje, ki kulturno najmanj bogatijo: nadaljevanke, filmi in drame; ža zahtevnejše, kritične odidaje ni ne Posluha ne zanimanja. Le prvi televizijski dnevnik je tu „častna izjema"— gleda in posluša ga,redno 84% Slovencev. Tudi bralna kultura nikakor ni zadovoljiva: 44°/o anketirancev v zadnjem letu ni prebralo niti ene knjige in le 21 "/o jih je prebralo Več kot 6 leposlovnih del. Tri četrtine Slovencev sploh ne obiskuje knjižnic in tudi pri branju častnikov *n revij ne zaslužijo hvale. Med kulturne dejavnosti, ki se jim Slovenci posvečajo s ^srednje velikim deležem", je obiskovanje filmskih predstav (28 "/o) in poslušanje glasbe; po- datek, da 52 "/e anketiranih v kino sploh ne zahaja, je po svoje presenetljiv. Vsa druga kulturna udejstvovanja že sodijo med nemnožična, osredotočena so v glavnem na ozek in bolj ali manj stalni krog udeležencev. Tu gre predvsem za obiskovanje gledaliških predstav, likovnih razstav, muzejev in galerij. 44 "/c Slovencev na primer omenja, da v gledališče ne hodi; 35 "/e jih lani ni videlo niti ene predstave. Nobene likovne razstave ni doslej obiskalo 46 "/o anketirancev in 76 "/o jih ni kupilo še nobenega. likovnega dela. Stalne zbirke lastne stanovanjske hiše. Ta sloj ima tudi največ lastnikov počitniških hišic. Vsekakor pa je ta plast v največji meri potrošnik avtomobilov, gospodinjskih strojev in tudi barvnih televizorjev. Ta sloj kupuje dražje, boljše reči in tudi ne varčuje pri primarnih potrebah, hrani in obleki. Dejavnosti tega sloja v prostem času so specifične: bolj kot druge kategorije se ukvarja z vzgojo otrok, lastnim izobraževanjem in družbenopolitično dejavnostjo ter se posveča bolj zahtevnim kulturnim dejavnostim, tistim, ki jih imenujemo nemnožične — gledališče, likovne razstave in podobno. Na vprašanje, kakšen je slovenski standard oziroma živ-Ijenski stil povprečnega Slovenca, je skušala poiskati odgovor anketa raziskovalnega inštituta takuitete za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Anketa je zajela okrog 2000 ljudi, in sicer po regijah in slojih glede na izobrazbo ter kvalifikacijo. Z ugotavljanjem, v kolikšni meri zadovoljujejo Slovenci svoje materialne potrebe, s kakšnimi dejavnostmi se uktvarjajo v prostem času in kaj so pripravljeni storiti za svoje rekreacijsko in kulturno življenje, ni toliko želela prikazati opis povprečnega življenjskega stila, marveč je njen osnovni namen bil ugotoviti, v kakšnem mesebojnem razmerju je zadovoljevanje vseh vrednot in opozoriti na zgrešeno splošno prepričanje, da je dovoij, če ima človek službo, hišo, avto in vse, kar sodi zraven. v muzejih in galerijah so menda najmanj zanimive — manj kot 19 "/o prebivalcev se lahko pohvali, da redno spremlja novosti v umetniškem ustvarjanju. Tretja sestavina ..kakovostnega" življenja naj bi bilo rekreacijsko udejstvovanje. 71 "/o anketirancev navaja, da športu ne namenja svojega prostega časa načrtno, ampak da se razgibavajo le na občasnih sprehodih ali izletih. Pa še tu jih le 20 % hodi na sprehode in izlete redno vsak teden; 20 "/o jih to počne dvakrat na mesec, ostala polovica pa še manj pogosto. Zanimive so tudi ugotovitve o tem, kakšne so potrošniške želje in kulturno rekreativne navade pri posameznih socialnih in izobrazbenih slojih. Analiza je v tem oziru zajela pet plasti: srednji sloj uslužbencev z visoko in srednjo izobrazbo, sloj uslužbencev z nižjo izobrazbo, sloj visoko kvalificiranih, sloj nekvalificiranih delavcev in sloj kmetov. Srednje in visoko izobraženi uslužbenci Prva plast srednje in visoko izobraženih ima družbeni položaj pretežno določen s poklicem in znanjem in je v glavnem usmerjena v individualno napredovanje, kar se neredko kaže v materialnem obdobju, obilju, včasih celo razkošju in snobizmu. 45 "/o pripadnikov tega sloja prebiva v naje ta plast v kulturno dogajanje naj-jemniških stanovanjih, a pri večini se kaže želja po graditvi ali nakupu Na splošno je mogoče ugotoviti, da bolj vključena; pa tudi športu in rekreaciji posveča ta sloj več prostega časa kot ostalo prebivalstvo. Uslužbenci z nižjo Izobrazbo usluž-precej tem slojem in slojem nižjo izobrazbo je Med bencev razlik. Druga plast se srečuje z eksistenčnimi problemi in zato iahko zadovoljuje le nekatere potrebe, drugih pa sloh ne. Uslužbence z nižjo izobrazbo tarejo Stanovanjski problemi, pri nakupu gospodinjskih strojev so skromnejši, kot imetniki avtomobilov pa se pojavljajo na lestvici za uslužbenci z visoko in srednjo izobrazbo in za visoko kvalificiranimi delavci. V prostem času se ta sloj ukvarja največ z gospodinjskimi opravili in z dopolnilnim delom, da bi izboljšal osnovni materialni položaj. Tu se pojavlja pomemben družbeni problem: sloji, ki imajo že tako nižjo izobrazbo, se ne izobražujejo naprej, ampak ostajojo na pridobljeni ravni. Tako se tudi v kulturnem udejstvovanju posvečajo nezahtevnim dejavnostim (kino, televizija), od rekreacijskih oblik pa gojijo v glavnem le sprehode. Nekvalificiran) delavci Življenjskemu stilu tega sloja je precej podoben stil sloja nekvalificiranih delavcev, ki jim povprečno nizek materialni standard otežkoča zadovoljevanje drugih potreb. Pri večini stanovanjske razmčre niso urejene, zaradi pomanjkanja denarja pa pripadniki tega sloja tudi ne kažejo večjih želja za gradnjo hiš ali adaptacijo stanovanj. Pralni stroj in hladilnik je v družinah tega sloja redkejši pojav kot drugje, kot lastniki avtomobilov pa so nekvalificirani delavci celo za upokojenci in gospodinjami. Ta sloj tudi varčuje pri hrani bolj kot vse druge kategorije. Prosti čas porablja za dopolnilno in gospodinjsko delo, ne pa za nadaljnje izobraževanje. Nekvalificirani delavci najraje poslušajo radio in gledajo nezahtevne televizijske oddaje. Med njimi jih 64 "/o ni bilo nikdar v gledališču, 91 "/e pa jih ni kupilo še nobenega likovnega idela. Udeležujejo se sprehodov in izletov, medtem ko v aktivnejše rekreacijske oblike skoraj niso vključeni. Visoko kvalificirani delavci Visoko kvalificirani delavci so takoj za kmeti najštevilnejši lastniki individualnih hiš in z nadpovprečnim deležem tudi lastniki počitniških hišic. Z gospodinjskimi stroji razpolagajo na ravni povprečja, višje deleže od povprečja pa je opaziti pri hladilnih skrinjah in šivalnih strojih. Ta sloj daje velik pomen zadovoljevanju materialnih dobrin, varčuje pa zlasti pri obleki, zabavah, izletih, dopustih in kulturi. Svoj prosti čas porablja ta sloj z nadpovprečnimi deleži v dopolnilnem delu, precej se posveča vzgoji otrok in je nadpovprečno vključen tudi v družbenopolitično dejavnost. Visoko kvalificirani delavci najraje gledajo televizijo in se postopno vključujejo tudi že v zahtevnejše oddaje. V veliki meri obiskujejo športne prireditve, tudi v gostilne zahajajo pogosteje kot pripadniki drugih slojev, premik na boljše pa je opaziti tudi pri aktivnejšem športno rekreacijskem udejstvovanju. Kmečko prebivaistvo Način življenja kmetov je še dokaj tradicionalen, četudi doživlja nenehne spremembe. Ker je vse podrejeno proizvodni dejavnosti, je v kmečkih družinah manj predmetov trajnejše rabe. Vlaganje sredstev v zgradbe in stroje za proizvodnjo omejuje druge nakupe; kmetje prednjačijo le kot imetniki hladilnih skrinj. So na zadnjem mestu kot imetniki avtomobilov, imajo pa veliko več motornih koles kot drugi sloji. Tudi televizorjev je med kmeti najmanj. Njihove materialne potrebe so še „dokaj nerazvite, nediferencirane ali pa slabo zadovoljene", saj dajejo prednost materialni porabi, ki je vezana na proizvodno dejavnost. Skladno s tem se odvijajo tudi njihove dejavnosti v prostem času: Ni ga veliko, ker je nenehno posvečen delovnim opravilom; nekaj ga zavzame še vzgoja otrok, lastno izobraževanje in družbenopolitična dejavnost. Seveda je pri tem treba upoštevati tudi razlike med mestom in vasjo in s tem različne možnosti za kulturno ali športno udejstvovanje. Kulturne in rekreacijske dejavnosti so pri kmetih med vsemi sloji najslabše razvite — 88 °/o jih še ni bilo na nobeni razstavi. Najbolj množična kulturna dejavnost kmetov je poslušanje radia; televizijski program gledajo sorazmerno kratek čas. S telesnokulturnimi in rekreacijskimi dejavnostmi se ne ukvarjajo, ne hodijo na izlete in sprehode, pa tudi v gostilne le redko zahajajo. Poljaki se vračajo v preteklost Na varšavske ulice se vračajo trolejbusi. Ni še tes-ko dolgo, kar so jih pregnali, češ da so preokorni v vedno gostejšem mestnem prometu, da so tehnično zastarela prevozna sredstva. Zdaj naj bi mestu vrniti čistejši zrak, poceni prevoz in — kar je danes še posebno važno — prihranili energijo. Prvo trolejbusno progo v Varšavi že gradijo in pričakovati je, da jo bodo v kratkem tudi odprli. O nakupu trolejbusov so se dogovorili v Sovjetsko zvezo, tako da se bodo prva tovrstna vozila morda že konec leta spet povrnila na ceste južne varšavske četrti. Prav gotovo sta vse dražja nafta in vse hujša energetska kriza v svetu eden glavnih razlogov, da' se je Varšava odločila za ponovno uvedbo trolejbusov. Zdaj se ukvarajo tudi z načrti, da bi zgradili dodatne tramvajske proge, celo tako imenovane hitre proge zunaj mestnega središča. Tramvaja v Varšavi namreč nikoli niso opustili in tudi danes odpade nanj velik del bremena v mestnem prevozu. Seveda se v Varšavi prav dobro zavedajo, da bi bila najlepša in tudi najboljša rešitev podzemska že- leznica. Pa kaj, ko ni denarja zanjo in ga vsaj še nekaj časa tudi ne bo. Zato jim ne preostane drugega, kot da o metroju zaenkrat le sanjajo, vozijo pa se s tramvajem in trolejbusom. O ponovni uvedbi trolejbusov in tramvajev razmišljajo tudi o drugih poljskih mestih, kjer so jih pred časom ,izrinili". Tramvaje so obdržali le v štirinajstih, trolejbuse pa) celo samo v dveh mestih. Medtem pa so Poljaki že izračunali, da avtobus porabi na leto 30 ton nafte; vzdrževanje in uporaba avtobusa sta za 15 odstotkov dražja! od tramvaja. Sodoben tramvaj lahko prepelje na uro 15.000 ljudi, avtobus samo 3000; tramvaj zdrži 25, avtobus komaj 8 let. Nakupna cena tramvaja je 1,5-krat nižja od cene avtobusa, draga je edinole gradnja proge in električne napeljave. Tako kot drugod po svetu, se tudi na Poljskem nagla povečuje število ljudi, ki jih morajo prevažati ravno mestna vozila). Leta 1977 so poljska podjetja v mestnem prometu prepeljala 6 milijard in 900 milijonov ljudi, do leta 1985 pa se bo to število predvidoma povečalo na 8 milijard in 700 milijonov. I A V S T R ! J A 1 A PETEK, 7. 9.: 9.00 Za predšotske otroke — 9.30 Ruščina — 10.00 Dunaj okrog 1900 — 10.30 K!ub seniorjev — 11.00 Mož v rdeči suknji — 15.30 Vedno spet Avstrija — 17.00 Za predšoiske otroke — 17.25 Deset pujskov — 17.30 Stike naše zemtje — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Vottine — svet brez sonca — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.30 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki, kuttura in šport — 20.15 Oddaja XY — 21.25 Horizonti — 22.10 šport — 22.20 Borba za Rim — 23.55 Poročita. SOBOTA, 8. 9.: 15.30 Hčerke njenega vi-sočanstva — 17.00 Risanje, stikanje, obti-kovanje — 17.30 Pinocchio — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Muppet-show — 18.25 Dober večer v soboto ieti Heinz Conrads — 19.00 Stike iz Avstrije in Južne Tirotske — 19.30 Čas v stiki, kuttura in šport — 20.15 Cerkev naprodaj — 21.50 Šport — 22.15 Pravica moči v vetemestu — 23.45 Poročita. NEDELJA, 9. 9.: 11.00 Konfrontacija nostt-cev, tist na Tirotskem — 15.45 Poroka iz ktjubovatnosti — 17.00 lobi in Tobias — 17.30 čebetica Maja — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Ktub seniorjev — 18.30 Sporazumevanje pri iivatih — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki, kuttura in šport — 20.15 Sami pošteni tjudje — 21.45 Šport — 21.55 Nočni izbor — 22.45 Poročita. PONEDELJEK, 10. 9.: 9.00 Za predšotske otroke — 9.30 Dežeta in ijudje — 10.00 To jo London — 10.30 Borba za Rim — 17.00 Za predšotske otroke — 17.25 Jazbec — 17.30 Lassie — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Do konca sveta — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki, kuttura in šport — 20.00 Ponedetjski šport — 21.00 Serpico — 21.50 Poročita — 21.55 šport. TOREK, 11. 9.: 9.00 Za predšotske otroke — 9.30 Angteški tečaj — 10.00 Cerkvena zgodovina — 10.30 Poroka iz ktjubovatnosti — 17.00 Za predšotske otroke — 17.25 Oddaja z miško — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Očetje ktamote — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki, kuttura in šport — 20.00 Kaj sem jaz? — 20.55 Po-manjktjivosti na pretek — 21.45 Doktor in tjuba živa! — 22.35 Poročita in šport. SREDA, 12. 9.: 9.00 Oddaja z miško — 9.30 ttatijanščina — 10.00 Svettoba na temnem ozadju — 10.30 Napoten z Broadwaya — 17.00 Obupano mesto — 17.25 Rdeči avtobus — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Tony Randatt v: dvakrat premato — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije in Južne Tirotske — 19.30 čas v stiki, kuttura in šport — 20.00 Kottan poizveduje — 21.45 Mata TV igra — Pridna Greta — 22.00 Poročita in šport. ČETRTEK, 15. 9.: 9.00 Za predšotske otroke — 9.30 Francoščina — 10.00 Obraz stotetij — 10.30 Afera — 17.00 Za predšotske otroke — 17.25 Pan tau — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Prosim k mizi — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki, kuttura tn šport — 20.00 Kasimir in Karotina — 21.45 Poročita in šport. A V S T R ! J A 2 K PETEK. T. 18.00 Orienta- cija — 18.25 Beseda h sabatu — 18.30 Mirni dnevi v Mon-courtu — 19.30 Mesto na Sedmograškem — 20.15 Novo v znanosti — 21.25 Ljubtjena kratjica — 22.15 Čas v stiki s kutturo !n karikaturami tedna — 22.50 Mednarodni petkov nastop. SOBOTA, 8. 9.: 10.00 Sejemski spored „Ma-de in Austria" — 18.00 Počitnice na Satt-krokanu — 19.30 The Munsters — 20.15 Ci-ktus: Joseph Roth — Postajonačetnik Fatt-merayer — 21.45 Fatty tive. NEDELJA, 9. 9.: 13.00 športno popotdne — 17.00 Dežeta in tjudje — 17.30 Pregted sporeda — 18.00 Vesetoigra — 19.15 Fitm o Minhu — 20.00 Knjižni bazar — 20.15 Gtas-beni semenj Bertin 1979 — 21.45 Brez nagobčnika. PONEDELJEK. 10. 9.: 18.00 Tečaj za an-gteščtno — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Odprava v živatski svet — 19.30 Orientacija — 20.00 Doktor in tjuba živa! — 20.50 Vstop prost — 21.50 čas v stiki — 22.20 Duh čebetnega panja. TOREK, 11. 9.: 18.00 ttatijanščina — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Novo v znanosti — 19.30 Dektica pade z neba — 20 00 Afera — 21.35 Čas v stiki s kutturo — 22.10 Ktub 2. SREDA, 12. 9.: 18.00 Francoščina — 18.30 Botgarski ritmi — 18.50 Stari Ptovdiv — 19.20 1000 tet botgarske pisave — 20.00 Gtasba za vse — 21.00 Traiter — 21.45 čas v stiki s kutturo — 22.20 Z dežnikom, šarmom in metono. ČETRTEK, 15. 9.: 18.00 Ruščina — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Pave) in Viržinija — 20.00 V vašem interesu — 21.30 čas v stiki s kutturo — 22.05 Ktub 2. .; - JUGOSLAVt J A H PETEK, 7. 9.: 17.20 Poročita — 17.25 Usoda nekega Char- tieja — 17.40 Pritjubtjene zgodbe — 18.05 Ansambet Avsenik — 18.25 Obzornik — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.20 Kar bo, pa bo — 21.15 Junaki serijskega fitma — 22 05 Kažipot — 22.25 Dnevnik — 22.40 Nočni kino. SOBOTA, 8. 9.: 8 00 Poročita — 8.05 Z beseda in stiko — 8.20 Mata čebetica — 8.35 Vrtec na obisku: V jesenskem gozdu — 8.50 Nadobudneži — 9.20 Pisani svet — 10.05 (Dd()? M4 #. strdni) ŠT*(3RTNI VESTNIK SAK-Ve!ikovec(1:2)1:3 Minulo soboto so se igralci SAK-a pomerili v Vetikovčani. Tokrat je moštvo SAK-a imelo smolo, saj so okoliščine bite takšne, da enostavno ni što po sreči. Začetek igre je bit vzpodbuden, saj je prvi got ustrelit iz prostega streta Marjan Vetik tako, da je SAK vodi) 1:0. Po napaki vratarja Dodiča pa so Vetikovčani izenačiti. Po favtu Sommereggerja v kazenskem prostoru je sodnik prisodit Vetikovčanom enajstmetrovko, ki so jo tudi reatiziraii. Rezuttat prvega potčasa je torej bit 2:1 za Velikovec. V drugem potčasu je začet SAK igrati botj ofenzivno, vendar se je igra kmatu raztresta v posamezne akcije brez prave povezave. Prav v času ko je SAK bit v botjšem potožaju, se je situacija bliskovito spremenita in Vetikovčani so ustretiti got tako da je bito stanje 3:1. Obramba SAK-a se ni znašta (botj grobo povedano — dremata) in rezuttat je bit seveda temu primeren. Naj še povemo, da je imet vratar Dodič precej deta in da se je tudi dobro izkaza), vendar pri zadnjem gotu iz daljave petih metrov ni imet šanse, da bi ga ubranit. Tudi v prejšnji skupini je SAK večkrat zgubit igro in ktjub temu je postat prvak, zato navijači ne obupajte, kajti ravno takšni spodrsljaji so hkrati opomin, da je treba botj ptjuniti v roke. Prihodnja igra bo v nedetjo v Borovtjah proti ATUS Fertach-Borovtje. SAK pod 23 — Veiikovec pod 23 (2:1) 3:2 Mtado moštvo SAK-a je zaigralo borbeno. Strelec prvega gola je bit Kupper. Bit je fautan tako, da je sodnik prisodit enajstmetrovko, ki jo je Kupper reatizirat. Ker je obramba SAK-a zamudita napad, so Vetikovčani hitro izenačiti rezuttat. Vratar Matte, ki je v teku nadatjnje igre ubranit kar dve enajstmetrovki, tokrat ni imet šanse Po tepi podaji Rozmana Gritcu je te-ta iz kakih deset metrov z močnim stretom zatrese! mrežo. Še enkrat je Rozman podat žogo, tokrat Perču, ki je brez težav zatrese) nasprotnikovo mrežo. Rezuttat 3:1 za SAK. Igratci SAK-a so po tem rezuttatu zaigrati defenzivno. V tem času pa je sodnik Vetikovčanom prisodit kar trikrat enajstmetrovko, od katerih je Matte dve ubranit, eno pa so Vetikovčani izrabiti tako da je bit končni rezuttat 3:2. Pliberški sejem iepo uspel Letošnjega žradrcroaa/aega phLer-šLega sejma na tra^n/La, največjega in najstarejšega ijadsLega siavja jaž-niL prcde/ov Korošce, so se po/eg števi/ntL domačinov od fdiza in da-ieč in oLisLovaicev iz sosednje .Slovenije, adeiežiii tadi števiini predstavnici CorošCega Cačtarnega in poetičnega živijenja z dežeinim glavarjem Leopoidom IVagnerjem na če/a. Afed navzočimi je Cii tadi novi ja-gosiovansCi Conzai v Ceiovca, d/-jonz NaCeržniC. VeiiCo zbrano paCiiCo je na otvoritveni siovesnosti v imena oCčine v nemšCem in siovensCem jeziCa pozdravi/ re/erent za sejmarstvo in Cai-taro, mestni svetniC ^tanCo Vavti, Ci je oC tej priiožnosti med dragim z veseijem agotovii, da je toCrat po presiedCa več iet spet zastopana aradna deiegacija iz sosednje Siove-nije. Njegova izvajanja so Ciia z majC-no izjemo nagrajena z navdašenim apiavzom. Da pa neCaterim izvajanja v jeziCa soseda (siovensCoj niso Ciia všeč, je več pripisati tistim eiementom, Caterim je mir in sožitje v dežeii „špansCa vas". GLOBASKO ZEGNANJE pri ŠOŠTARJU v nedetjo 9. septembra 1979 s pričetkom ob 16. uri. igra: OBIR KVtNTET Prisrčno vaCijeni/ Dober julij V mesecu juliju smo v koroškem turizmu zabeležiti 5,743.208 nočitev, kar je v primerjavi z tonskim te-tom (istega leta) porast števila nočitev za 10.8 odstotka. Od omenjenega števita nočitev odpade na obrtna gostinska podjetja 2,542.417, na privatna 1,599.910, na kam-pinge 1,188.092 in na druge nat-stanitve 412.789 nočitev. Dosedanja) poletna sezona (od 1. maja do julija) je bila zelo uspešna, saj so našteli kar 8,115.306 nočitev, kar pomeni zvišanje števila nočitev za 9.2 odstotka v primerjavi z istim obdobjem tonskega tetaL Tudi mesec avgust obetai podoben razvoj turizma na Koroškem. K temu so med drugim prispevati tudi nemiri v Španiji (razni bombni atentati) in pa seveda potres v Črni gori. Ljudje so si rajši izbrali Avstrijo, kii ima s svojimi gorami in jezeri idealne pogoje za turizem. Siovensko prosvetno društvo Borovt)e vabi na tZLET MA GORENJSKO v nedetjo 16. septembra 1979 z odhodom ob 5.30 uri iz Ždovei) in ob 6. uri iz Boro-vetj (avtobusna postaja). Pot bo vodiia z omnibusom preko Ljubetja, Bieda in Po kijuke (obisk partizanskega spomenika) v Bohin), kjer si bomo ogiedaii novi spomenik prvopristopnikom na Trigiav ter se udeiežiii tudi znane družabne prireditve „Krav]i bat", tziet bo pod strokovnim vodstvom vodiča. Prijave do konec avgusta: SPD Borovije, Andrej Wieser, Hauptpiatz 9 ai) Posojiinica Borovije, Pfarr-hofgasse. tščemo TAJNiCO (TAJNiKA) z zakijučeno višjo šoisko izobrazbo, ki obviada strojepisje. Nastop siuibe 1. oktobra 1979. Piača po dogovoru. Prijave pošijite skupno s kratkim živijenjepisom na nasiov uredništva Siovenskega vestnika, Gasometerg. 10, 9020 Ceiovec-Kiagenfurt, pod oznako „100". T F i F V ! 7 i i A (Natfai/ffanjc s 7. sžraM:) Po sledeh napredka — 10.35 Koiipot — 10.55 Svetovno veslaško prvenstvo — 13.50 Poročila — 13.55 Svetovno veslaško prvenstvo — 15.55 Nogomet — 17.45 Naš kraj — 17.55 Konec počitnic, poljski film — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.20 L. N. Tolstoj: Ana Korenina — 21.15 Kako se oblačimo — 21.20 Žepnina — 22.55 Dnevnik. NEDELJA. 9.9.: 8.05 Poročila — 8.10 Od vsakega jutra raste dan — 8.40 Ipavci, TV nadaljevanka — 9.55 Sezamova ulica, mladinska serija — 10.55 Svetovno veslaško prvenstvo — 12.50 Kmetijska oddaja TV Zagteb — 13.55 Svetovno veslaško prvenstvo — 16.30 Poročila — 19.20 Risanka — 19.30 Dnevnik — TV Drama — 21.20 Trnova pot demokracije — 22.05 Portreti: Nev/ Swing Ouartet — 22.20 športni pregled — 23.05 Dnevnik. PONEDELJEK, 10. 9.: 8.55 TV v šoii — 17.15 7 stopnic do glasbe — 17.35 Lastovka z meglenega otoka — 18.05 Uvod v moderno umetnost — 18.35 Obzornik — 18.45 Mladi za miade — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Giuhonema, TV drama — 21.25 Kuiturne diagonale — 22.05 Dnevnik — 22.20 Mozaik kratkega fitma: Beli grobovi. TOREK. 11. 9.: 9.15 TV v šoli — 17.20 Poročila — 17.25 Zapiski za mlade: Radovan Gobec — 18.00 Pisani svet — 18.35 Obzornik — 18.45 Dokumentarna oddaja — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnev- nik — 20.00 Aktuaina oddaja — 20.55 H. Sienkiewicz: Rodbina Poianieckih — 22.10 Dnevnik — 22.25 iz koncertnih dvoran. SREDA. 12. 9.: 9.30 TV v šoii — 17.20 Poročita — 17.25 Z besedo in siiko — 17.40 Od siike do siike — 18.15 Ne prezrite — 18.30 Obzornik — 18.40 Poietni tabor giasbene miadine v Groinjanu — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Fiim tedna: Ti in jaz — 21.30 Majhne skrivnosti veiikih kuharskih mojstrov — 21.35 Miniature: Slovenski trobilni kvintet — 21.55 Dnevnik. ČETRTEK, IS. 9.: 9.10 TV v šoii — 17.20 Poročita — 17.25 Mala čebelica — 17.40 Strah pred praznim prostorom — 1835 Obzornik — 18.45 Nadobudneži — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Oči kritike — 20.45 štiri ionske — 21.40 Jazz na ekranu — 22.00 Dnevnik. SLOVENSKE ODDAJE RAD!A CELOVEC PETEK, 7. 9.: 14.10 Ceiovški radijski dnevnik — Veseio naokrog. SOBOTA, 8. 9.: 9.45 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. NEDELJA, 9. 9.: 7.05 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša dariio vam bo. PONEDELJEK, 10. 9.: 14.10 Ceiovški radijski dnevnik — Nekoroški zbori. TOREK, 11. 9.: 9.30 Pisani svet 14.10 Ceiovški radijski dnevnik — šport — Zani-maiovasbo. SREDA, 12. 9.: 14.10 Ceiovški radijski dnevnik — Komorna giasba — Koroški kuitumi pregied. ČETRTEK, IS. 9.: 14.10 Ceiovški radijski dnevnik — „Kdo je za koga?" RADtO CELOVEC PETEK, 7. 9.: 5.25 Kaj se dogaja v Avstriji? — 8.05 Ženski magazin — 9.05 Znanje za vse — 9.30 Avstrijska ijudska giasba — 10.00 Zadovoijni z giasbo — 11.05 izdežeie, za dežeio — 13.00 Dežeini raz-giedi — 13.40 Znanost pred mikrofonom — 15.00 še vedno priijubijeno — 16.15 Pogovori in giasba — 17.10 Za konec tedna — 18.00 Deieini razgiedi — 18.35 Pet čez poi sedem — 19.07 Robert Stoiz di-rgira — 20.05 „Dunajčan se ne zgubi" — 21.00 Poznaii smo R. StrauBa — 21.45 Pod svetitko za branje — 22.00 Poročita in šport. SOBOTA, 8. 9.: 5.35 Kaj se dogaja v Av striji? — 8.05 Družinski magazin — 9.00 V žarišču — 9.45 Zadovoijni z giasbo — 11.05 Zeieni magazin — 13.00 Dežeini raz-giedi — 14.00 Voščita — 15.00 Koroški roman „Hema Krška" — 15.30 Koroške pesmi in viže — 16.00 Dopustniška služba — 17.10 Pisano sobotno popoidne — 18.00 Dežeini razgiedi — 18.30 Reportaža o kuituri — 19.05 Sobotni šport — 20.05 Vašo števiiko prosim! — 22.00 Poročita in šport — 22.20 Ptesna giasba po naročiiu. NEDELJA, 9. 9.: 6.10 igra na orgie — 8.15 Kaj je novega? — 9.00 Prominenca igra svoje priijubijeno meiodije — 10.30 Radijska pravijica — 11.00 Dopoidanski koncert — 13.00 Dežeini razgiedi — 13.15 iz mestnega giedaiišča — 14.30 Voščiia — 16.00 Upanje na uspeh — 17.10 Veseiite se živijenja — 18.00 Dežeini razgiedi — 18.05 Okretnica jugovzhod — 19.00 Nedeij-ski šport — 19.30 Obisk pri koroških god- tičem gradbeno parceto v obsegu 1000 m* ati več, po možnost) v Hod. dottnt, na Žihpotjah, na Radtiah att podobno. Ponudbe na uredni-Jtvo tista pod Jtfro ..Podjun-ski interesenti". bah na pihala — 20.05 Avstrijska raiiye — 21.30 Park maiih ijudi — 22.00 Poročita in šport. PONEDELJEK. 10. 9.: 5.35 Kaj se dogaja v Avstriji? — 8.05 Oddaja za starejše ijudi — 9.05 Znanje za vse — 9.30 Avstrijska ijudska glasba — 10.00 Zadovoijni z glasbo — 11.05 iz dežele za deželo — 13.00 Dežeini razgiedi — 13.40 Pojejo koroški zbori — 15.00 še vedno priijubijeno — 16.00 „Novo živijenje" — 16.30 Vaš problem — naš problem — 17.10 Kaj radi siišimo... — 18.00 Deželni razgledi — 18.35 Z zvenečo glasbo — 19.07 Melodija za vsaki ietnik — 20.05 Upanje na uspeh — 21.05 Smeh je dovoijen — 21.30 Udarec za udarcem — 22.00 Poročita in šport. TOREK, 11. 9.: 5.35 Kaj se dogaja v Avstriji? — 8.05 Ženski magazin — 9.05 Znanje za vse— 9.30 Koroška ijudska glasba — 10.00 Zadovoijni z glasbo — 11.05 iz dežeie, za dežeio — 13.00 Dežeini razgiedi — 13.40 iz ijudskega živijenja — 15.00 še vedno priijubijeno — 16.00 „Tetefon-ski škrat" — 16.30 Vaš probiem — naš problem — 17.10 Avstrijci o Avstriji — 18.00 Deželni razgledi — 18.35 Koroški skta- Siovensko prosvetno druMvo „Bo-rovije" vijudno vabi na PEVSKt KONCERT v nedeijo 9. septembra 1979 ob 14.30 uri pri Cingeicu na Trati. Tokrat bo na naii traditionaini poietni prireditvi gostovat metanj akademski pevski zbor iz Kranja. Ljubiteijem iepega petja lahko že zdaj povemo, da pri akademskem pevskem zboru gre za enega najboijtih pevskih zborov Siovenije, saj je na tte-viinih mednarodnih tekmovanjih dosege! odiična mesta. MPZ vodi prot. Matevž Fabijan. Zato se obiskovaitem nedeijskega koncerta pri Cingeicu obeta čudovito koncertno doživetje. Prisrčno vabijenii datelji: Wilhe'm Agaton — 19.07 Ljudska glasba — 20.05 Humor ne pozna meja — 20.30 Orkestrski koncert — 22.00 Poročila in šport. SREDA, t!. P.: 5.35 Kaj se dogaja v Avstriji? — 9.05 Znanje za vse — 9.30 Ljudska glasba z Dunaja— 10.00 Mladina in glasba na Dunaju 1979 — 11.05 iz deiele, za deželo — 13.00 Deželni razgledi — 13.40 Klub seniorjev — 15.00 še vedno priljubljeno — 14.00 Otroška oddaja — 16.30 Vaš problem — naš problem — 17.10 V dunajski kavarni — 18.00 Deželni razgledi — 18.25 Veselo zaigrano — 19.07 Kjer se poje. .. — 19.30 Za prijatelja planin — 20.05 Kaj radi slišimo — 21.00 Koroško poletje 1979 — 22.00 Poročila in šport. ČETRTEK, 13. P.: 5.35 Kaj se dogaja v Avstriji? — 8.05 Ženski magazin — 9.05 Znanje za vse — 9.30 Avstrijska ljudska glasba — 10.00 Zagovoljni z glasbo — 11.05 Iz dežele, za deželo — 13.00 Deželni razgledi — 13.40 Literatura — 15.00 še vedno priljubljeno — 14.00 „Moj oče je bil šampijon" — 14.30 Vaš problem — naš prob*sm — 17.10 Zveneči operetni vodič — 18.00 Deželni razgledi — 18.35 Koroške mole skupine — 19.07 Avstrijske pihalne godbe — 20 05 furmani so tu — 21.00 Ljudska zabavna glasba — 22.00 Poročila in šport. RADtO LJUBLJANA PETEK, 7. 9.: 4.30 Dobro jutro — 8.08 Z glasbo v dober dan — 9.05 Z radiom na poti — 10.05 Rezervirano za . . . — 12.10 Z orkestri in soiisti — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihaine godbe — 14.05 G. Bizet: Arležanka — suita za orkester št. 2 — 14.25 Voščiia — 15.35 Zabavna glasba — 16.00 „Vrtiljak" — 17.00 Studio ob 17.00 — 18.00 Od arije do arije — 18.30 S knjižnega trga — 19.45 Z ansamblom Viiija Petriča — 20.00 Uganite, pa vam zaigramo — 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.30 Besede in zvoki iz iogov domačih — 23.10 Lirični utrinki — 24.00 Poročita SOBOTA. 8. 9.: 4.30 Dobro jutro — 8.08 Pionirski tednik — 9.05 Z radiom na poti — 10.05 Sobotna matineja — 11.05 Zapojmo pesem — 11.20 Po repubiikah in pokrajinah — 11.40 Domače viže — 12.10 Godala v ritmu — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Veseii domači napevi — 16.00 „Vrtitjak" — 17.00 Studio ob 17.00 — 18.00 Simfonijo poletja — 18.30 Mladi mladim — 19.00 Večerni radijski dnevnik — 19.45 Z ansam blom Toneta Žagarja — 20.00 Sobotni zabavni večer — 21.30 Oddaja za naše ii* seijence — 23.05 Lirični utrinki — 23.10 Igramo in pojemo — 24.00 Poročita — 0.05 Nočni program. NEDELJA, 9. 9.: 4.30 Dobro jutro — 807 Radijska igra za otroke — 8.37 Skiadbe zo Siovemko prosvetno druJtvo „Obir" na Obirskem prireja in vabi na večer : ansambiom ..HANZiJA ARTAČA" v soboto 15. septembra 1979 ob 20. ur) v gostiini „ Kovač ' na Obirskem. Miadi ansam-bei, katerega vodi domačin Hanz) Artač in ga 3e3tavija Je pet čianov iz raziičnih krajev Podjune, je v svoji kratki dobi deiovanja žei že veiiko uspehov tu in onstran meja. Obeta se nam iep kuitumi dogodek. Prisrčno rra/djcnp miadino — 9.05 še pomnite tovariši ...-*** , 10.05 Panorama iahke giasbe — 11.00 Voščila — 13.20 Za kmetijske proizvajate^ — 13.50 Pihaine godbe — 14.05 Humoresko tega tedna — 14.25 S popevkami po Ju* gosiaviji — 15.10 Listi z notesa — 15.30 Nedeijska reportaža — 15.55 Pri nas domo — 16.20 Gremo v kino — 17.05 Popularno operne melodije — 17.50 Zabavna radijsko igra — 19.00 Večerni radijski dnevnik 19.35 Lahko noč, otroci — 19.45 Giasbene razgtednice — 20.00 V nedeljo zvečer -** 22.20 Skupni program JRT — 23.05 Lirični utrinki — 23.10 Mozaik meiodij in piesnih ritmov — 24.00 Poročila — 0.05 Nočni program — glasba. CMc&rsM žtzbcr 13. oktobra bo v Ceiovcu Oktobrski tabor. V času 10 -oktobr-skih nemikonccionaiističnih prosiav bodo tudi ietos znane osebnost) ii avstrijskega nemJkogovorečega demokratičnega tabora skupaj s koroškimi Sicvenci nastopiti in svoje prispevat) za ustvaritev demokratičnega jevnega mnenja, ki je v prid manjJinam in zavrača nacio-naiizem in potvarjanja zgodovine. V okviru tabora bo sodeiovaia tudi znana skupina „Schmetteriin-ge". Čeprav so se vsi sodeiujoči odpovedati honorarju, je prireditev ie povezana z veiikimi stroJkt (propaganda, vozni stroJki itd ). Zato pozivamo vse rojake, da po svojih možnostih finančno podprejo organizatorje Oktobrskega tabora, s tem da nakažejo svoj prispevek na konto Jtev. 3047 pd ceiovJki Posojiinici. Prijateij) nogometa pozor! Vabimo vas na prvenstveno tekmo ZVABEK proti GLOBASNiCi ki bo v nedeijo, dne 9. septembra 1979 ob 15.00 uri na nogometnem igriJču v Žvabe-ku. Izdajatelj, založnljk i" lastnik: Zvem slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 902* Celovec/Klagenturt, Gasometergasse 10, telefon 32550 -Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. Nogomet Sicvenski atietski kiub vabi na prvenstveno tekmo SAK-ATUS Borovije .s <.n ^ SAK pod 23 — ATUS Borovije pod 23 ob 9.30 uri ki bo v nedeijo, dne 9. septembra 1979 na igriJču v Borovtjah. (ATUS Feriach). Navijači pridite v čim večjem Jteviiu na tekmo in podprite SAK.