6LEPALIŠKI UST
ŠTEVllRa 33
upaja oproIemje žiep. MaicEV
° ° PESTMI OPiOR UtJBUaMa ° ° ° ° oREja mam STRMila ° °
CEM PM 2-50
fr,
'' UNDERWOOD IDEAL • ERIKA
pisalni stroji.
• OPALOGRAPH • SCHAPIROGRAPH
razmnoževalni aparati so najboljši.
:: THE REX CO. ::
Ljubljana,
Gradišče 10. Telefon 268.
Spored za 33. teden.
Sreda, 24. maja Četrtek, 25. maja
Petek, 26. maja Sobota, 27. maja
Nedelja, 28. maja
Poned., 29. maja Torek, 30. maja
Sreda, 24. maja Četrtek, 25. maja Petek, 26. maja Sobota, 27. maja
Nedelja, 28. maja
Poned , 29. maja Torek, 30. maja
Drama
- Liliom.
- Ljubezen. (Zadnjikrat v sezoni.)
- Liliom.
- Peterčkove poslednje sanje.
(Otroška predstava za izven-Ijubljanske šole. Začetek ob dveh popoldne.)
- Pohujšanje v dolini šentflorjanski.
- Madame Sans Gene.
- Zaprto.
Opera
- Lakme.
- Madame Butterfly.
- Zaprto.
- Rigoletto. — Gostovanje g. Roberta Primožiča iz Zagreba.
- Tosca. — Gostovanje g. Roberta Primožiča iz Zagreba.
- Zaprto.
- Rigoletto. — Gostovanje g. Roberta Primožiča iz Zagreba.
Izven.
Izven. B D
Izven.
Izven.
C
C
Izven.
fl E Izven.
B D
Začetek ob 8.
Konec po 11.
LILIOM
Predmestna legenda v sedmih slikah. Spisal Franc Molnar. Prevel iz nemščine Osip Šest.
Režiser: OSIP ŠEST.
Liliom...................
Julka....................
Marička..................
Gospa Muškat .	.
Liza.....................
Gospa Bezeg	.	.	.
Fičur....................
Mladi Bezeg	.	.	.
Wolf Breitfeld	.	.	.
Strugar .................
Lincmann .... Policijski komisar
Berkovič.................
Policijski koncipist . Stari stražnik	.	.	.
Prvi policaj .... Drugi policaj	.	.	.
Budimpeštanski stražni Prvi detektiv	.	.	.
Drugi detektiv	.	.	.
Zdravnik .... Doktor Reich	.	.	.
Štefan Kadar	.	.	.
.	.	g. Peček.
.	.	ga. Wintrova.
.	.	ga. Rogozova.
.	.	ga. Danilova.
.	.	gna. Gorjupova.
.	.	gna. Rakarjeva.
.	.	g.	Rogoz.
.	.	g.	Železnik.
.	.	g.	Plut.
.	.	g.	Lipah.
.	.	g.	Gregorin.
.	.	g.	Šubelj.
.	.	g.	Smerkolj.
.	.	g.	Danilo.
.	.	g.	Šubelj.
.	.	g.	Medven.
.	.	g.	Cesar.
.	.	g.	Gaberščik.
.	.	g.	Kralj.
.	.	g.	Drenovec.
.	.	g.	Šest.
.	.	g.	Strniša.
.	.	g.	Markič.
Štiri hišne, dva detektiva, dva delavca, lajnar. Dejanje se se vrši v budimpeštanskem „pratru“.
Po prvi, tretji in peti sliki daljša pavza.
Začetek ob 8.
Konec ob 11.
LJUBEZEN
Tragedija v petih dejanjih. Spisal Anton Wildgans. Prevel O. Šest.
Režiser: O. ŠEST.
Martin .... Njegova žena fina Njegova mati . Vitus Werdeqast Vera .... Madame Charlotte Osiveli gospod . Sobarica . . .
g. Rogoz, gna. Wintrova. ga. Juvanova, g. Šest.
gna. V. Danilova, ga. Danilova, g. Železnik, gna. Gorjupova.
se vrši v velikem mestu, drama, izvzemši tretje v hiši zakoncev, tretje dejanje v sobi Vere v za-
^ejanje dejanje,
vodu Madame Charlotte. Med prvim in drugim dejanjem ne mine celih 24 ur. Drugo in vsa ostala dejanja se odigravajo tekom par ur.
Svetilke za prvo dejanje je posodila tvrdka „Vesta“.
Začetek ob 2.
Konec ob 5.
Peterčkove poslednje sanje
Božična povest v štirih slikah. Spisal Pavel Golia.
Režiser: O. ŠEST.
I. Jezušček obdaruje bolnega Peterčka.
. . gna. Vera Danilova. .	.	ga.	Juvanova.
Peterček
Babica.......................
Berač	I
Čarodej Grča /
Mamica.......................
Mesec, princ lazurnih dalj
Jezušče
II.	Pr
Peterček.....................
Čarodej Grča .... Mesec, princ lazurnih dalj
Mamica.......................
Kralj Matjaž.................
Kraljica Alenka .	.	.
Kraljična Alenčica .	.	.
Poveljnik telesne straže
Prvi vojščak.................
Drugi vojščak .... Tretji vojščak	....
Vratar ......................
Glasnik .
Marija, Sv. Jožef, kralju Matjažu.
g. Peček.
ga. Wintrova. g. Lipah.
Matjaževi vojščaki in vitezi, paži.
gna. Vera Danilova, g. Peček, g. Lipah, ga. Wintrova. g. Danilo, ga. Avg. Danilova, gna. Mira Danilova, g. Železnik, g. Kralj, g. Subelj. g. Strniša, g. Drenovec, g. Bitenc.
III.	Sveta noč v gozdu.
Peterček..............................
Čarodej. Grča.........................
Mesec.................................
Mamica ...............................
Oče Hrast, župan gozdov gorjanskih Čarodejka Bukva ..'....
Meglica-Krasotica.....................
Palček-Strahopetček ......
Jezušček..............................
Marija................................
Sv. Jožef.............................
Sveti trije kralji J .	.
Gašper,
Miha,
Baltazar,
Angeli Palčki, Palčice, gozdno prebivalstvo:
gna. Vera Danilova' g. Peček, g. Lipah, ga. Wintrova. g. Gregorin, gna. Rakarjeva. ga. Šaričeva. gna. Gorupova.
*
g. Daneš. g. Šest. g. Gaberščik. drevesa, živali itd.
IV.	Jezušček odpelje Peterčka k mamici.
Peterček.............................................gna. Vera Danilova.
Mamica ..............................................ga Wintrova.
Berač................................................g. Peček.
Babica...............................................ga. Juvanova.
Bog Oče, Jezušček, Marija, Sv. Jožef, sv. Trije kralji, sv. Miklavž,
svetniki, angeli.
Začetek ob 8.
Konec ob 10.
Pohujšanje v dolini šentflorjanski
Farsa v treh dejanjih. Spisal Ivan Cankar.
	Režiser: 0. ŠEST.
Krištof Kobar, imenovan Peter! . .	. . g. Kralf.
Jacinta		. . ga. Šaričeva.
Župan		. . g. Gregorin.
Županja		. . ga. Juvanova.
C>acar		. . g. Plut.
£>acarka		. . g. Wintrova.
Ekspeditorica		. . gna. Rakarjeva.
Učitelj Šviligoj	% .	. . g. Gaberščik.
Notar		. . g. Daneš.
Stacunar		. . g. Ločnik.
štacunarka . . 		. . gna. Rovanova.
Cerkovnik		. . g. Rogoz.
debeli človek		. . g. Cesar.jj
Popotnik		. . g. Železnik.
Zlodej		. . g. Peček.
*• gost		. . g. Medven.
**• gost		. . g. Lipah.
'■ sluga		. . g. Šubelj.
H- sluga		. . g. Smerkolj."
Godi se v dolini šentflorjanski ob današnjih časih.
Začetek ob 8.
Konec ob 11.
MADAME SANS GENE
Komedija v treh dejanjih s prologom. — Spisala Victorien Sardou in Emil Moreau.
Režiser: B. PUTJflTfl.
Osebe v prologu :
Lefebere, seržant narodne garde..................g.	Gregorin.
Joliceur t	(....	g.	Kuratov.
Rissout j- vojaki narodne garde	! .	.	.	.	g.	Gaberščik.
Vabontrainj	I ....	g.	Cesar.
Fouchž...........................................g.	Kralj.
Vinaigre, bobnar.................................g.	Bitenc.
Grof Neipperg, častnik pri avstr,	poslaništvu .	g.	Šubelj.
Mathurin, učenec.................................gdč. Gorjupova.
Katarina,' perica, s pridevkom Madame Sans
Gšne, nevesta Lefeberova.....................ga. Danilova
Toinon	1	i..........................gdč.	Sturmova.
Julija	. perice	....	................gdč.	Rovanova.
La Eoussotte	I	I..........................gdč.	Rakarjeva.
•
Osebe v igri:
Napoleon.........................................g.	Danilo.
Lefebere, maršal in vojvoda gdanski .... g. Gregorin.
Fouchč, bivši policijski minister, sedaj vojvoda
otranski.....................................g.	Kralj.
Savary, vojvoda Rovigo, policijski minister .	.	g. Strniša.
Brigod, ceremonijar pri Napoleonu................g.	Bitenc.
Katarina, maršalica Lefebere, Madame Sans
Gene iz	prologa............................ga. Danilova.
Karolina, kraljica napoljska) Napoleonovi |.	.	ga. Wintrova.
Eliza, princeza luška	/ sestri |.	.	gdč. Mira Danilova.
Mme de	Bassano................................gdč.	Gorjupova.
Mme de	Rovigo................. ...............gdč.	Bofilova.
Mme de	Bulow..................................gdč.	Rakarjeva
Grof Neipperg, sedaj avstrijski poslanec pri
Napoleonu....................................g.	Šubelj.
Vanouville, Napoleonov adjutant..................g.	Gaberščik.
Roustan 1 slugi pri f............................g.	Cesar.
Constant/ Napoleonu \	■	...................g.	Kuratov.
Despr6aux, plesni učitelj........................g.	Plut.
Jasmin,	Lefeborov majordom.....................g. Ločnik.
Leroy, dvorni krojač....................,	. . . g. Smerkolj.
Prolog v pralnici Katarinini v Parizu, za revolucije 10. avgusta 1792.
Prvo, drugo in tretje dejanje 18 let pozneje tudi v Parizu,
Začetek ob 8.
Konec ob 11.
LAKME.
Opera v treh dejanjih. Besedilo napisala E. Godinet in Ph. Gille. Uglasbil Leo Delibes. Poslovenil dr. Ivo Šorli.
Dirigent: ft NEFFAT.	Režiser: G. TRBUHOVIC.
\	OSEBE:
Lakme		: . . . . ga. Lovšetova.
Mallika			gdč. Kalouska.
Ellen			gdč. Thalerjeva.
Roza			ga. Ribičeva.
Benston			ga. Smolenskaja.
Gerald			gosp. Drvota.
Friderik			gosp. Bagrov.
Nilakanta		. . gosp. Zathey.
Hadži		gosp. Bratuž.
Kitajski trgovec . . .	gosp. Simončič.
Vrača r		gosp. Povše.
Kuravar		gosp. J. Drenovec.
	( qdč. Nikitina.
Bajadere		J 3 	(gdč. Vavpotičeva.
Indijski narod. Angleške dame, častniki in mornarji. Brah-	
manski svečeniki in	bajadere, prodajalci, fakirji itd.
Plese priredila ga. Poljakova.	
Nove dekoracije po lastnem načrtu izdelal gosp. Skružny.	
Nove kostume izdelala	ga. Waldsteinova in gosp. Dobry.
Prva predstava v Parizu	v Opera-Comique 14. aprila 1883.
Prvo dejanje: Zjutraj ob zori. Hadži, sluga bramana Ni-1 a k a 111 c, in Malika, služabnica njegove hčere Laktne, sta pravkar odprla vrata na vrt Nilakantovega zavetišča, kamor se je bil Bra-rnin svečenik skril pred svojimi zasledovalci, angleškimi pod-jarmljevalci, ter spustita vanj Indijce, moške in ženske, ki so prišli molit pred pagodo, da bi sc njih razžaljeni bogovi zopet potolažili radi skrunitve njili templjev od strani sovražnikov, ter da bi pozdravili svojega prvega svečenika. Ko njegova ličcrka odpoje molitev bogovom Brami, Šivi in Ganesi ter boginji Durgi, jih Nila-kanta odpusti in pove hčerki, da mora v mesto, kjer ga v še edini pagodi čakajo drugi verniki, ter jo izroči v varstvo služabnikoma. Lakme povabi zdaj Maliko, da gresta na drugi breg reke ter odpluje z njo tja. — Nastopi angleška družba, oficirji in dame pred vsem Gerald in, njegova zaročenka miss Elen, ki jih je privedla radovednost, ali je Lakme res tako lepa, kakor pripoveduje Geraldov tovariš Friderik, ki pa mu nihče, niti Gerald prav ne verjame. Dame so celo precej užaljene radi Friderikovega vzhičenja, in on mora opetovano zatrditi, da ni hotel primerjati. — Po tem prizoru vidimo Geralda samega, ki je med tem očividno Laktne že videl in je nanj napravila globok vtis, čemur pa se še ustavlja. — Ko se prikaže ona z Maliko, se Gerald skrije. Lakme reče Maliki, naj bi se šle kopat. Malika izgine za drevesi, Lakme pa poje pesem, iz katere se sliši vsa njena sladka vznemirjenost radi novega čustva, ki se jo je polastilo. Tu so ji pokaže Gerald. Lakme najprej prestrašena pokliče služabnico, a ju spet odpravi in stopi naravnost pred Geralda, očitajoč mu njegovo predrznost, da se je upal, prestopiti ta sveti kraj in zalezovati njo, hčerko bogov, ki je v očeh svojih rojakov sama boginja. Ali ne ve, da je zaslužil s tem smrt? No, 011 ji pove, da brez nje ne more več živeti in da je pripravljen tvegati celo	smrt. Šele, ko ga opozori Lakme, da	sc	je vrnil	njen
oče, se umakne. — Ves srdit opazi Nilakanta, da	je	bil med	tein
časom neki tujec tu in mu zapreti s svojo osveto.
Drugo dejanje: Javni trg v Indijskem mestu, čas sejma. Prodajalci, indijski in kitajski, ponujajo svoje blago in opozarjajo kupce, naj se podvizajo, ker bo takoj poldne in se potem morajo raziti. Med	to družbo se meša tudi nekaj angleških	matrozov, ki
hočejo biti	prvi postreženi, čez nekoliko časa	se	prikaže	tudi
Mistress Bentson, guvernanta guvernerjeve hčerke, ki se je izgubila od svoje družbe in se komaj še otepa vsiljivih ponujalcev, ko prihitita zanjo tudi še Friderik in njena gojenka Roza. Zdaj zazvoni poldan in matrozi razženejo prodajalce. Takoj na to se začne »veselica«, (o je nastopijo plesalkc-bajadcrc sredi množice drugih domačinov. Med njo se prikažeta Nilakanta, preoblečen v indijskega spokornika in Lakme. Prepričan, da sc bo skrunilec njegovega zavetišča sam izdal, če zagleda Lakme, ji ukaže braman, naj zapoje »pesem o panjskem dekletu. Prvikrat izpoje na največjo očetovo jezo Lakme
pesem sicer brez uspeha, tu pa se prikaže Gerald. Ko aekle od strahu zanj skoraj omedli, priskoči mladenič in se s tem izda, čeprav ga Friderik opominja, naj bo oprezen. Braitian pa opozori svoje sozarotnike, ki so se med tem približali, da jim bo zločinca z očmi pokazal, čim se razvije procesija na čast boginji Durgi, ki se ima zdaj takoj začeti. Brez hrupa naj ga odstranijo od njegovih in mu ga pripeljejo, ker ga hoče z lastno roko žrtvovati bogovom. Spremstvo hčerke odkloni in jo spet izroči v varstvo Hadžiju, ki ji takoj ponudi svojo pomoč, ako hoče prijatelja rešiti. Lakme namigne ljubimcu, kaj ga čaka in ga prosi, naj zbeži ž njo v kolibo, spleteno iz bambusa, onstran njenega doma, kjer bo varen pred vsem zalezovanjem. Še se Gerald bori sam s seboj, ali bi nečastno bežal, ko se prikaže Durgina procesija, pojoča molitve, ki jo gleda, čeprav s strahom, tudi angleška družba. Nenadoma krikne Gerald in pade: zadelo ga je bodalo. No, Lakme takoj spozna, da je samo ranjen in se zahvali boginji.
Tretje dejanje: Partije v indijskem gozdu z bambusovo kočo sredi cvetja. Gerald spi na postelji iz listja, Lakme mu poje vspavanko. Gerald se prebudi. Ne ve, kje je, a mu Lakme pove, kako Ra je Hadži odnesel tu sem, ona pa ga je z zeljščinimi sokovi takoj ozdravila. Tu se začuje v bližini pesem. Lakme potolaži Ge-ralda, da ju tu nihče ne iztakne in da so to samo zaljubljeni pari, ki gredo k svetemu vrelcu vodo pit: čim dva izpijeta isto časo, sta združena za vedno. Ona ne smeta iti skupaj za onimi, zato pojde sama ter prinese kozarec te vode. Naj jo počaka tu. — Cini je odšla, se prikaže Friderik, ki je v skrbeh preiskal vso okolico, sledeč krvavim sledovom in misleč, da prijatelja ne najde več živega. Roti ga naj se ne šali z ljubeznijo dekleta iz naroda, ki ni ustvarjen za bolest, pred vsem pa naj ne pozabi, da je vojak in kaj mu veleva njegova čast, ki ga kliče še danes dalje, ker jutri začne boj. Temu Pozivu Gerald ne more odoleti in svečano obeča prijatelju, da gre ž 'njimi. Pomirjen se Friderik odstrani, dospe pa Lakme s čašo svete vode. No, na mah opazi čudno izpremembo na ljubimcu. Kakor nalašč se v tem hipu začujejo vojaške trobente in petje angte-škili vojakov, ki pozdravljajo daljno domovino. Lakme spozna, da ie v Geraldu ta čut močnejši od njegove ljubezni in skrivši zgrize cvet strupene cvetice. Zdaj ve, da bo ljubimcu njegovo prisege« lahko držati: smehljaje se, srkne iz čaše in jo da tudi njemu, ki Prevzet neke tajne grozne slutnje izpije in priseže, da bo njen za vekomaj. Lakme mu pove, da so njene minute štete, a 011 je ne razume in napiva njuni ljubezni. — I u se prikaže Nilakanta, da dopolni svojo osveto. Gerald sc ne brani, toda zdaj razodene Lakme tudi očetu, da bo bogovom njena žrtva dovolj. Še enkrat se s Pojemajočim glasom zahvali ljubimcu za sladke sanje in umre, Nilakanta pa izroči njeno dušo bogovom.
Začetek ob 8.
Konec po 10.
Madame Butterfly
Opera v treh dejanjih. Besedilo po japonski tragediji napisala L. Ulica in G. Giacosa. Vglasbil G. Puccini.
Dirigent in režiser: F. RUKAVINA.
Madame Butterfly (Cio-Cio-San) .... gna. Thalerjeva.
Suzuki, njena služabnica ...... gna. Šterkova.
F.	P. Pinkerton, častnik mornarice S. (J. M. g. Kovač.
Kate Pinkerton...............................ga.Smolenskaja.
Sharpless,	ameriški konzul v Nagasaki	. g.	Levar.
Goro......................................g.	Bratuž.
Princ Yamadori............................ -g-	Terčič.
Bonzo.....................................  g.	Trbuhovič.
Yakuzide..................................g.	Simončič.
Komisar...................................g.	Zorman.
Uradnik...................................g.	Drenovec.
Mati Cio-Cio-Sane.........................ga. Lumbarjeva.
Sestrična Cio-Cio-Sane.......................gna.Koreninova.
Sorodniki, prijatelji in prijateljice Cio-Cio-Sane, sluge.
Godi se v mestu Nagasaki na Japonskem dandanes.
Zopet Puccini na našem odrji. Priznajmo, vsi radi poslušamo njegovo glasbo, ki res osvaja srca poslušalcev. Veliki mojster, ki nas je v tekoči sezoni očaral s svojo Boheme, v prošli s Tosko, nas je znova posetil. Daleč nekje so njegove misli, daleč kjer se dviguje krasni Nagasaki sredi krizantem in črešenj na divnem gričku v mali hišici.
Prelepa mala Butterfly pride, spremljana od prijateljic, pozdravit dospelega mornarskega častnika Pinkertona, ki se raduje s svojim prijateljem Sliarplessom krasote narave in vživa nje čare. Mladi Amerikanec se v šali hoče ženiti na, »devetstoindevetdeset« let kot je japonski običaj, a iz te šale nastane resnica. Komisar nastopi in naznani navzočim, da Cio-Cio-San in F. P. Pinkerton stopita v zakon, kar potrdita z lastnoročnimi podpisi. Nato sc praznuje svatba. A naenkrat se čuje iz dalje glas Bonza in sorodnikov male Butter-fly ki prihaja vedno bližje in preklinja nevernico. Vsi odidejo. Noč
- 10 -
nastane. Iz pristana vstaja megla, lučke migljajo, vse je tiho, tupatam vzblesti zvezda. Prokleta a srečna Butterfly išče v objemu svojega ženina pozabljenja in sreče.
Pinkerton odpotuje.	,
'Mnogo časa mine. Butterfly živi zapuščena s svojo služkinjo Suzuki sredi cvetočega gaja v hišici na gričku v Nagasaki. Obljube Pinkertona so pozabljene, a ona mu ostane zvesta. Roko princa Ya-tnadori odkloni. Nestrpna postaja. Tedaj ji Sharpless prinese pismo in ji pove, da Pinkerton prihaja. Cul se bo topov strel in ona bo srečna! Že ga zre pred svojimi očmi. V težkem pričakovanju, ukaže Suzuki, naj natrga cvetlic, ki jih potem natrosita po sobi da jo omami njih duh, a svatbena halja, ki jo obleče naj budi spomine na ono srečno noč.
Tako čakata ženski z otrokom -Cio-Cfo-Sanini v hišici vso dolgo noč. Kdaj pride zaželjeni?
Dani se. Zora vstaja. Vse oživlja. Butterfly še vedno čaka odkod pride 011, ljubljeni. Kaj bo rekel? Kako bo vesel ko zagleda svoje dete?
Pa Pinkerton je že davno pozabil malo Japonko in se poročil z bogato miss Kate, ki izve o razmerju svojega moža in prosi malo Butterfly odpuščanja.
Tega ona ne prenese in si konča življenje.
Začetek ob 8.
Konec krog 11.
RIGOLETTO
Opera v treh dejanjih. Besedilo po Viktora Hugoja drami-„Le roi s'amuse“, napisal F. M. Piave, preložil F\. Funtek. Vglasbil Giuseppe Verdi.
Dirigent: fl. NEFFftT.	Režiser: G. TRBUHOVIČ
Vojvoda mantovanski (tenor) .	.	.
Rigoletto, njega dvorni šaljivec (bariton) Gilda, hči Rigolettova (sopran) . Giovanna, njena varuhinja . . Sparafucile, bandit (bas) . . . Maddalena, njegova sestra (alt) .
Monterone (bas)....................
Borsa, I Marullo, dvorniki Ceprano,
Grofica Ceprano (sopran)
Paž (sopran) ....
(tenor) (bariton) (bas) .
g. Drvota. g. R. Primožič k. g.
ga. Lovšetova. ga. Smolenskaja. g. Zupan, gna. Kalouskova. g Terčič. g. Mohorič, g. Zorman, g. Perko, gna. Pretnarjeva, gna. Ponikvarjeva. Stražnik (bariton)...............................g.	Pip.
Dvorne dame in kavalirji. Godi se v Mantovi in okolici v
XVI. stoletju.
Prva vprizoritev 1. 1851 v Benetkah.
I.	Slavnost pri vojvodi. Vojvoda pripoveduje svojemu dvorniku Borsi o neki deklici, ki jo je videl v cerkvi. Všeč pa mu je tudi grofica Ceprano. Stari Monterone, čigar hčer je bil vojvoda zapeljal, ga kliče brezuspešno na odgovor. Rigoletto, dvorni šaljivec, zasmehuje Monterona, ta pa prekolne vojvodo in Rigoletta. Monterona odvedejo v ječo. — Premena. Ulica. Rigolettov dom. Gilda pre-srčno pozdravi prihajajočega očeta Rigoletta. Ko čuje Rigoletto korake, hiti gledat, kdo prihaja, med tem pa smukne skozi vrata vojvoda, preoblečen v študenta, podkupi varuhinjo Giovanno in se skrije. Ko Rigoletto odide, se vojvoda približa Gildi, ki ga ljubi, odkar ga je videla v cerkvi. Prisežeta si zvesto ljubezen, vojvoda odide. Na ulici so vojvodovi kavalirji, ki naj Gildo ugrabijo. Prihajajoči Rigoletto vpraša, kai nameravajo. Rečejo mu, da imajo nalog, ugrabiti grofico Ceprano, bivajočo nasproti. — Rigoletto naj se.
— 12 —
kakor oni maskira in naj jim pomaga. Ko lažnjivi kavalirji odvedejo Gildo, spozna Rigoletto, kako kruto so ga prevarili.
II. Dvorana. Kavalirji pripovedujejo vojvodi, da je Gilda že tu v sosednji sobi. Vojvoda hiti k njej.
Rigoletto sc dela veselega. Ko hoče k hčeri, mu kavalirji branijo. Gilda je cula očetov glas in prihiti k njemu. Kavalirji odidejo. Gilda, prizna, da ljubi svojega zapeljivca. Rigoletto misli le še na osveto, zaman prosi Gilda milosti.
III.' Ulica. Krčma Sparafucilova, Rigoletto jc najel bandita Spa-rafucila, naj umori nocoj vojvodo, ki zahaja v to krčmo zaradi lepe plesalke, Maddalene, sestre Sparafucilove. Maddalena ve o nameravanem umoru, hoče pa vojvodo rešiti, ker ji je všeč, zato predlaga bratu,	naj	umori kogarkoli,	da ne	bo	ob zaslužek. Vse to pa
čuje Gilda	ter	sklene, žrtvovati	se za	vojvodo. Nevihta narašča,
Gilda, preoblečena v moško obleko, išče zavetja v krčmi, potrka in komaj vstopi, zabodena umrje. Rigoletto zahteva mrtvega vojvodo, Sparafucile	mit	prinese zavitega	mrliča,	kar se začuje glas vojvodov. Rigoletto pogleda mrliča,	vidi svojo	hčer in se zgrudi nanjo.
Začetek ob 8.
Konec po 10.
TOSCA
Melodrama v 3 dejanjih. Besedilo po V. Sardouju napisala L. Ulica in G. Giacosa, prevel Cvetko Golar; vglasbil
G.	Puccini.
Dirigent in režiser: F. RUKAVINA.
Floria Tosca, slovita pevka (sopran)	.	.	gna. Zikova.
Mario Cavaradossi, slikar (tenor) ...	g. Sovilski.
Baron Scarpia, polic, načelnik (bariton)	g. R. Primožič k. g.
Cesare Angelotti (bas) .	.................g.	Zorman.
Cerkovnik (bariton).............................g.	Trbuhovič.
Spoletta, birič (tenor) ........................g.	Mohorič.
Sciarrone, orožnik (bas)........................g.	Vovko.
Jetničar (bas) ....................... .	.	g. Ribič.
Pastir..........................................gna. Šterkova.
Kardinal, sodnik, vodja mučilnice, pisar, častnik, podčastnik, vojaki. Cerkveni pevci, duhovniki, ljudstvo.
Godi se v Rimu leta 1800.
Nove dekoracije izdelal g. dek. slikar V. Skružny.
Prva vprizoritev leta 1900 v Rimu.
Osel in slavec.
Zagleda osel slavca in trm reče:
»Poslušaj me, prijatelj moj!
C) tebi govorica teče, da ni ga pevca nad teboj.
Zapoj mi, da jaz sani presodim, če resnično je tako silno tvoje znanje, ali nično.«
Umetnost svojo slavec kazati je jel:
Zažvrgolel je in zagostolel
na tisoč melodij, zatezal, se prelival,
zdaj nežno pojemaje glase zlival
kakor bi v dalji Koprnela kje sviral,
zdaj kakor zrnje drobno sipal bi čez gaje.
Poslušalo je vse Aurorinega ljubljenca in pevca.
Umolknile so ptice, ostavil veter drevca, polegle so ovce,
naslajal se ob petju je pastir, svoj dili zadrževaje,
in samo včasili se
nasmihal pastirici, slavca poslušaje.
Končal je pevec. Povesi osel v tla glavo in reče: »Ni bilo slabo.
Brez dolgočasja sem poslušal te laliko.
A žal, da ti še ne poznaš,
Le kakšen pevec je petelin naš.
Veliko lepše bi bilo žgolenje tvoje,
Ce bi pri njem izuril se, kako se poje.« —
Ko slišal slavec je, kako soditi osel zna, odletel naglo je za trideset gora.
Odreši, Bog, letakili nas sodba.
J. A. Krylov — B. Vdovič.
— 15 —
i
Usoda.
(Rusko spisal V. O. Korolenko, poslovenil O. Strniša.)
(Konec.)
Tako mu je prešel čas počasneje kot Darnuju, kajti bla-godušni Purana je neredkokrat prekinil zamaknjenje, da se je osvežil z vodo in sočnim sadjem. No, naposled je tudi iz črev drugega modreca pognalo steblo bambusa in napravilo 50 izrastkov odgovarjajočih letom njegovega življenja. Vrh je spet kronala Neizogibnost, toda njemu se je v megleni polu-zavesti zdelo, d>a se mu prijazno smeje in on se je odzval z ne manj ljubeznjivim smehom.
— Kdo si ti, o prijetno božanstvo? — je vprašal. — Jaz?
— Neizogibnost, opravljajoča vseh petdeset izrastkov tvojega življenja... Vse, kar si počel, nisi delal ti, a jaz, kajti ti nisi več kot list, ki ga nese potok, a jaz sem — vladarica vseh ukrepov.
-	Bodi blagoslovljena, ker nisem prišel zaman k tebi,
— je rekel Purana. Nadaljuj svoje delo zase in zame, a jaz te bom opazoval v prijetnem zamaknjenju.
In že je zasanjal z blaženim smehom na ustih. Tako je ostal v svoji zamaknjenosti, od časa do časa segel z bučo po vodo, ali pobral sad, ki my/je padel k nogam. Vsakokrat mu je bilo to bolj težavno, ker ga je dremavica zamaknjenja objemala vedno silneje, a bližnje sadje je bilo že pojedeno, da bi dobil drugega iz drevesa, bi bilo treba sile.
Naposled si je i sam rekel:
— Jaz sem ničev človek, preveč oddaljen od resnice, zato se udajam posvetnim skrbem. Ali ne hiti baš zato dobro božanstvo s svojimi odkritji? Tu pred menoj na drevesu i^ zrelo sadje, a moj želodec naj čaka... Toda, ali se mar ne glasi zakon Neizogibnosti:	Kjer je gladni želodec in sad,
— 16 —
Poslednjega neobhodno vleče k želodcu... Zato, o dobra Neizogibnost, se udam tvoji oblasti... Ali ni v tera višje blaženstvo?
In že se je poglobil v popolno zamaknjenje in videl kot Darnu, kako Neizogibnost uresničuje sama sebe. A da bi nekoliko olajšal nje nalogo, je odprl usta v smeri smokve ...
Ždel je prvi, drugi, tretji dan ... Stopnjevaje je smeh na licu zamiral, telo shujšalo, izginila prijetna okroglost, in tudi maščoba pod njegovo kožo, izstopile so kite. Ko je prišel čas, da je dozorelo sadje, je pal sad iz drevesa in udaril Purano Po nosu — a modrec ni čul padca, ne čutil udarca... Drugi Par grlic je jel gnezditi v gubah njegovega turbana, v gnezdu so skoro začivkali mladiči iin kmalu so bila pleča Purane na debelo pokrita s ptičjim blatom. Med tem ga je že bujno-rastoča rastlina tako obrastla, da že skoro ni bilo mogoče Purane ločiti od njegovega tovariša — trmastega modriljana borečega se z Neizogibnostjo, od blagodušuega modreca, ki se ji je popolnoma pokoril.
In v božjem hramu se je naselila popolna tišina, sredi katere je blesteči idol zrl oba modrijana s svojim zagonetnim in čudnim smehom.
Dozorevalo je sadje, padalo iz drevja, šuštel potok, beli oblaki so pluli po sinjem nebu, in gledali so v notranjost svetišča, a modrijana sta sedela že brez znakov življenja — eden v blaženstvu tajbe, drugi v blaženstvu pokorščime Neizogibnosti.
V.
2e je večna noč razprostrla nad obema svoja črna krila, 'n nikdo živih bi nikoli ne zaznal, kakšna resnica se je razodela dvema modrecema na vrhu 50 izrastkov trsa ... Predno Pa je ugasnil poslednji žarek, blesteč v mraku vede modrega ^arnuja — je spet začul prejšnji glas: Neizogibnost se je smejala v mraku, a to liohotanje zamolklo in brezzvočno je smatral Darnu za slutnjo smrti.... — Bedni Darnu, — je govo-rilo neizogibno božanstvo, — pomilovanja vredni modrec! Mislil si, uiti mi, ti si upal oprostiti se mojega jarma in pre-obrnivši se v nepremičen štor kupiti s tem zavest notranje
svobode...
— Da, svoboden sem — je v mislili odgovoril svojeglavi modrec. — Jaz edini tvojih slug ne izpolnjujem predpisov neizogibnosti ...
— Poglej sem, bedni Darnu!...
In naenkrat je bil pred njegovimi duševnimi očmi spet razrešen smisel vseh napisov in računov hrama. Številke so se tiho menjale, rastle in se samo spreminjale, a ena izmed njih mu je posebno silila v oči. To je bila številka 999998... In ko je zrl vanjo, sta pali naenkrat še dve jedniei na steno, in dolga vsota se je jela lahno gibati. Darnu je v notranjosti vstrepetal in Neizogibnost se je spet zasmejala.
— Ali si razumel, bedni modrec? Na stotisoč slepih mojih slug se najde vedno eden trmoglavec, kot ti, in en lenuh ko Purana... In vidva sta prišla sem oba... Pozdravljam vaju, modreca, izpopolnujoča moje račune...
Tedaj sta se iz kalnih oči modreca potočili dve solzi, tiho sta se potočili po izsušenih licih in kanili na tla kot dva zrela sada z drevesa njegove dolgoletne modrosti
A za stenami svetišča se je vse vršilo po starem. Sijalo je sobice, veli vetrovi, ljudje v dolini so se poglabljali! v skrbi, na nebu so se zbirali oblaki... Plavali so nad gorami, jih ob-teževali. V gorah je zavladala nevihta ...
In spet je kot v starih časih — prihajal glupi pastir sosednjega slemena, prignal svojo čredo, a od druge strani je prignala svojo mlada in glupa pastirica. Našla sta potok in dol-bino, iz katere ju je zrlo božanstvo s čudnim smehom, in kadar je razsajal vihar, sta se objemala in ljubkovala prav tako, kot že 999999 parov v takem slučaju. In če bi ju mogel modri Darnu videti in čuti, bi jima gotovo rekel iz višave svojo modrosti:
— Glupca — to ne delata zase, temveč na ukaz Neizogibnosti.
Medtem, je prešla nevihta, solnčni žar je spet poljubljal zelenje, še pokrito z blestečimi kapljami dežja in razsvetljeval zatemnelo notranjost hrama.
— Poglej, — je rekla pastirica, — tu dva nova kipa, ki i11 preje ni bilo. — Molči, — je rekel pastir. — Starci govore,
— 18 —
da so to častilci starodavnega božanstva. Sicer nam bi lahko škodovali... Ostani pri njih, jaz grem iskat tvoje izgubljene ovce.
Odšel1 je, ona je ostala z idolom in modrijanoma. In da bi je ne bilo strah in ker je bila še polna mlade sile ih življenja, ni mogla ostati mirna in je krepko hodila po svetišču ter pela spev ljubezni in radosti. Ko je strah izginil in so se temni oblaki skrili za gorskimi vrhovi, je natrgala še mokro cvetje in okrasila ž njimi idol. L)a bi zakrila njegov neprijetni smeh, mu je vtaknila v usta sad z vejico in listi.
Potem se je ozrl^ nanj in se gromko zasmejala.
Toda to ji ni bilo še dovolj. Hotela je s cvetjem okrasiti i modriljana. Ker je bilo na dobrem Purani še gnezdo z mladiči, se je obrnila k staremu Darnuju, katerega gnezdo je bilo že zapuščeno. Snela je gnezdo, očistila iz turbana, las in pleč starca ptičje blato, in potem omila njegovo lice z vodo iz studenca. Mislila je, da s tem poplača božanstva za njih pokroviteljstvo v njeni sreči. Toda, ker se ji je vse to dozdevalo še premalo in je bila ona še prepolna radosti se je sklonila in blaženi Darnu, ki je stal že na pragu Nirvane, je čutil na svojih suhih listnicah krepak poljub glupe ženske...
Skoro nato se je vrnil pastir z najdeno čredo in odšla sta Pojoča veselo pesem.
VI.
Medtem je iskra življenja, ki je že ugašala v duši Darnuja vsplamtela spet sHneje. Pred vsem je v njem, kot v hiši, kjer vse spi, zaživela misel in begala nemirno v temi. Modri Darnu je mislil celo uro in našel samo frazo:
— Oni so se uklonili Neizogibnosti...
Še čez eno uro:
— No na koncu koncev sem ji i podlegel tudi že jaz ...
Tretja ura je prinesla nov stavek:
— Ko sem odtrgat sad — sem izpolnil zakon Neizogibnosti.
Četrta:
Toda ko sem se mu odpovedal — sem izpolnil i nje
ukaz.
-	19	—
Peta:
Ljudje so glupi pa žive in se ljubijo, a midva z modrim Purano umirava.
Šesta:
— V tem je neizogibnost, toda nesmiselna.
Potem je vzdramljena misel pričela buditi še druge:
— Če umreva jaz in Purana — si je rekel modri Darnu, bo to neizogibno, toda glupo. Ce morem rešiti sebe in tovariša, je i to neizogibno, toda pametno. Zato se rešim. Zato je treba volje in sile.
Zasledil je v sebi iskrico volje, ki še ni ugasnila. Poskusil je dvigniti svoje težke veke.
Dnevni svit se je zagrizel v njegov pogled kot ec se odpre okno. Pred vsem je zazrl podobo tovariša brez znaka življenja z mrzlim obrazom in predsmrtno solzo na očeh. Tedaj je začutil Darnu v srcu tako žalost nad tovarišem svoje modrosti, da je v njem zaplala volja še močneje. Objela je njegovi roki in pričeli sta sc dvigati, potem sta že roki pomagali nogam ... Vse to se je vršilo mnogo hitreje kot nasprotno, ko se je poglabljal v zamaknjenje. Ze drugo jutro je zamogel Darnu piti vodo m napojiti i tovariša ki mu je v odprta usta pal kos sočnega sada. Tedaj so se čeljusti Purane same premaknile in mislil si je: »O, blažena Neizogibnost. Vidim, že pričenjaš izpolnjevati svoje obljube.« Potem je pa videl, da se ne trudi ž njim božanstvo, temveč njegov tovariš in se je malo užalostil ter rekel:
— Osem nebeških gor in sedem morij, solnce in sveti bogovi, tebe, mene, lenuha vse dviga Neizogibnost... Zakaj si me prebudil Darnu? Stal sem že na pragu večnega počitka. — Bil si podoben mrtvecu tovariš Purana. Kdor kot slepec ne vidi, kot glušec ne sliši, kdor je kot drevo brezčuten in nepremičen — o tem vedi, da je dosegel mir... Daj mi še piti, tovariš Darnu ...
— Pij, Purana. Vidim še solze na tvojih licih. Ali jih je blaženstvo pokoja iztisnilo iz tvojih oči?
Potem sta se modreca še tri tedne vadila usta v pitju in jelu in ude v premikanju, po preteku treh tednov sta spala v sve-
— 20 —
tišču, grela sta se skupno s toploto svojih teles, da so se vrnile moči.
Početkom četrtega tedna sta stala na pragu porušenega hrama. V nižini pod njima so zelenele gore in stopnjevaje klonile v dolino Daleč v dolini so se videli pasovi rek, beli
domovi kočarjev in graščakov, kjer so živeli ljudje svoje vsakdanje življenje, iidajali se skrbem, strastem, ljubezni, gnevu in sovraštvu, kjer se je radost menjavala z bolestjo, a bol se lečila z novo radostjo, in kjer sredi valovanja potoka življenja, dvigajo ljudje oči k nebu, ter iščejo tam zvezde vodnice... Modrijana sta stala in gledala iz praga starega hrama sliko življenja.
— Kam pojdeva, dragi Darnu? — je vprašal oslepljeni Purana. — Ali ni ukaza na stenah svetišča?
— Pusti v miru i hram i njegovo božanstvo, je odvrnil Darnu. — Če greva desno, bo s tem soglašala Neizogibnost, če levo je i to ž njo soglasno. Ali nisi spoznal, tovariš Purana, da to bogastvo priznava s svojimi zakoni, kar si izberemo mi sami. Neizogibnost — ni gospodstvo, temveč brezdušni računovodja naših ukrepov. On 'pač zaznamuje to, kar je bilo. Toda to, kar še mora biti — bode samo po naši volji...
— Znači...
— Znači, — prepustiva Neizogibnosti skrbeti za nje račune, kakor zna. A sama izberiva pot, ki naju privede tja kjer žive najini bratje.
In oba sta se veselo spustila iz vrha v dolino, tja, kjer Poteka življenje ljudi sredi skrbi, ljubezni in gorja, kjer doni smeh in jok...
... In kjer vaš upravnik o Kassapa, z obrunki pokriva hrbet sužnja Dževake — je pripomnil modri Darnu s karajočim smehom.
To je pravil veseli starček Ulaja mlademu obupajočemu sinu radže Ličave... Darnu in Purana sta se smehljala in nista ničesar pritrdila, ne zanikala, a Kassapa, ko je povest slišal, se je zamislil in krenil protil domu svojega očeta bogatega radže Ličave.
t
— 21 —
Mana.
Zgodaj vstala v zlato jutro je devojka Mana — zala, rožasta Gorenjka je devojka Mana.
Ko v potoku se umije, je kot limbar sred polja, zala, rožasta Gorenjka je kiot litnbar sred polja.
Vsa diši kot dan pomladni, oj, da moja bi bila -zala, rožasta Gorenjka — oj, da moja bi bila!
Mana, Mana kot molitev Tvoje sladko je ime zala, rožasta Gorenjka, Tvoje sladko je ime.
Cvetko Golar
Gradbeno podjetje
ing. Dukič & drug, Ljubljana s
Resljeva cesta 9
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela
2. KNEZ, veletrgovina
LJUBLJANA
Gosposvetska cesta
Vizitke, kuverte, račune in druge tiskovine jj izvršuje lično in poceni
Zvezna tiskarna	j
v Ljubljani, Wolfova ulica štev. 1.	H
Parna pekarna Iflknh l/avčič Ljubljana, Gradišče štev. 5
Večkrat na dan sveže
in raznovrstno pecivo.
STEGU in DRUGI, Ljubljana,
SV. PETRA CESTA 95.
Elektr. naprave za luč in moč, elektr. materijal, lokomo-bile, transmisije, stroji vseh vrst. Naprave za žage, stroji za obdelovanje lesa. Naprave za sušenje in parjenje lesa ter prenos žaganja.Parne in vročevodne kurjave. Lastna strojna, mehanična, elektro-delavnica, avtogenično varjenje.
jjiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimmmiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti|iiii|L.
ZA
d. z o. z.
1	priporoča svoje mlečne izdelke, kot surovo	j
§	maslo, razne vrste sira, zlasti pa pasterizirano	|
=	mleko, ki ga bo dostavljala v prihodnje na dom.	§
^liiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiinniiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii77
O
<
C*
O
90000000
cO
I
<
z
<
cQ
<
V
~Z.
<
Cl
O
<
r~d
v «0 £ pKO a: *
o ~ to
^ a. z:
.CO ec «9 .. C* o Q
u CK UJ
Natisnila »Zvezna tiskarna" v Ljubljani