.Gorica' iihaja vsiiki torek in soboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej.5 Urednistvo s<- nahaja v .Narodni Tiskurni", ulica Vetturini št. 9, kanior je naslavljati pisma. Nefrankirana pi um a bo ix- sprcjemajo, enako sc ne uvažujojo pisnia broz podpisa. BokopiKi dopisov se ne vraeajo. GORICA TBLBFON it. 201. uane na leto 10 K, za pol let» b K. zz četrt leta 2 50. Upravniitvo it nahaja v „Narodni Tiskarni* jiica Vetturini it. 9. L& nelaHf se plačuje ud čveterostolpne petit vrste po 14 vin.. za večkratni latis pnmeren popust PoMamezne itevilke sianejo 8 vin. in se prodajajo » raznih gorBkih trafikah. St. 72. V Gorici, v soboto dne 1?. septembra 1913. Leto XIV. Humanisfična in realna gimnazija. (ioriški »Novi cas« je bil ^hui uiucl slovenskimi listi, ki / uovo gnriško tflo- vensko ginmazijo ni zadovoljcu. \ es drugi sluvciiski svet jc povdarjal va/.- nost in poinen tega dejstva, da si no dobili v < iorici cnkrat samostojiio gim- nazijo s popolnnma sloveiiskini luiiim jczikom. Tudi po drugili slovenskih po- krajinali so se razvcsclili tc ustanovit- ve, ker znajo ceniti tako vazno priü«¦- bitcv. ki pomeiii za goriške Slovenes novo kulturno dobo. I >o scdaj sino sc izobraževali posredno potom nemškega jczika in potom iicmške kulUirue, sedaj pa stojimo na lastnili nogali in sedaj lahko pokazemo tujeem, da se na pod- lagi naše kulture doseže ravno tako lahko ono stopinjo oniikc in olike ka- kor pa ua podlagi iieinške. »Novi cas- pa iz raznili vzrokov / novo slovensko giniuazijo ni zadovo- lien. Kar se lice oprave in stavbe sino že pojasnili, kako stoic stvari in misli- nio, da bo tudi -No\i cas« scdaj poto- la/.cii. Moleg tega pa jc sr»ra\ i 1 No-, i Cas« sc en >vo ni. In se nckai! lo zadnje nas pa se pra\ posebno zaiiima in upamo. da nam bo to ločko -Novi Cas" ^rotovo pojasnil. \ko bi se z^odilo po zelii No\cjia -1^- <„!" bi ::;:i!ireC' seda.1 \ < iorici nc ini'.ii iiobenc imnianiMiCne ^imnazije. anrpak tri rcaluc ^imnaziic in cno realko. l<*i- do\cdni sino scdaj. od kic hi dobili na ta iiačin potrehni duhoxski naraščai na (ioriškum, kicr ic dulio\ niko\- \eiid." se dosti preinalo. kcalnc ^iiniiaziie ven- dar niso /a\'odi. ki so podla^a za teolo- ^ičnc študijc. to tin mciida \cdcl tii'b \o\ i Jas-. Torci /c s tc^ra stališča. ki hi iiioralo biti pri No\eni Jasii na vs-tk uaJin /uano. je ^ >to\o bolj.se. ako inia- mo Slo\eiK.i popolno klasijno ^'iinna- ziio. Nh koncu hi '»po/orili ^osjiode P"i Aovui! jasir na Clanke. ki iih ic ^\'<-i Cas napisal Slo\ euec 'srlcde idriiskc realke. Na Kranjskem iniaio štiri s|o- \'en^kc u'iniuaziic in nobenc realke ra- zun idniskc. in \cudar ie bil S!o\e- nee protj rcalki \- Idriii in je zahtc- \al ^nina/ijo. jes. / ^ininaziiskinii štu- dijanii ie dijaku odprtili dosti veC poi do krulia kot pa z realko. Cc so hotcli na Kraniskcni inicti sc celo peto tfini- naziio. /akaj h\ mi ne imeli pr\ c in cdi- nc. Na \ sak uaCui ie pisanie N. \ eija časa- skraino ncosno\ano in brez pra- vc pi ullage. (ios|i()dc jezi seveda. ker m'majo oui pri lein niti črhniti in zato uckako nalasč pišejo tako \vne\ oljem da se milo izrazinio o novein /a- \(k\\\. Mislimo pa, da »Novi čaS" ne bo nikogar premotil, da bi re dal svoicvrn otroka \" slovenski zavod. kakor jc to dol/nost \ sake^'Li za\ ediie^a <0c!a. Kdor pn ima dejka. ki na^iha hoi' do. realnih študii. ta nai u"a poslje minio v realko. ne jia \ neinsko realno vrinma- /ijo. K'ealka in ^rimnaziia uaj cveteti in sc ra/viiati. Tako bo j'aiboli \ strcženo slo\e-iskemu soKkcmu \prašauiu v <1o- riei. Pesem nemških pete- linov. \ sa s|o\eiiska ia\ nost se vjotovo se |>ra\ doT;!o s|)oniinia, kako so ncin- ški listi od uckdai sum bobnali radi na patriiotičcn hoben, kakor znajo saino oni. Nobeden narod v Avstriji ni imel nikdar niti za trohico patrijotiznia ra- zun Neinci. ki .so se imenovali •• cdno stclu'e države in edina opora a\ Mniske misli. Mi sino že večkrat povdarjali. da ta sanioli\ala ni urcdna niti piškasc^a oreha. ker Neinci so bill kot politiki po veliki večini \ cdno Ie Nemci, ki so tfle- dali na s\oje posebne ueinškc koristi, malokdaj pa so bili ti gospodje tudi Av- stnjei. ki bi ^ledali na skupne državne interesc. Oni se nckako istovetijo z državnimi inicresi, v resnici pa so iiaj- bolj saniogolmi scparatisti, ki jini je la- sten žep edina skrb v njih politiJnein dclu. \ koliko so n. pr. priniorski NciiKi, kolikor jib splob ie \' naših krajih, do- bri in si;srurni stebri države. to so po- kazali najbolj z velikansko gonjo proti c. kr. namestniku v Trstu in pa s ti- stini Ijubimkanicin z laško liberalno stranko ua Tržaškem. Prej so \edno pisali. da oni so z vlado, pa naj pride kar hočc. a komai se ie nekai malega zgodiio. /e so skočili \ nasprotni tabor. tiraška Tagespost', ki se peča lirecci obsirno s tern vprasanieni. pri- naša due 11. t. in. Jlanek iz tržaških krog(>v. ki zopet povdara potrcbo zveze med Nemci in Labi seveda proti Slovanoni. Ne zato. ker bi to bilo na korist državi. ampak kcr bi to znalo škodovati avstriiskim Sloxanotn. zato uaj sc združiio. Clankar / vcscliem powlaria. da se ie \ /adnjein C'asu niar- sikai uhlažilo nied tržasko kamoro in pa neinškimi meščani in oba kulturna naroda sta spoznala. kje tiči vclika ne- \arnosi za njih obstanck. Sicer pravi Clankar. da ukiiub raznim /blizanjem iz zadnjih dni kakor n. pr. tržaske volit- ve. vendar stvar o zvezi se ni tako trdua. da 'ni se laliko brcz skrbi zidalo Nehvaležni otroci1). i. Stefan hernik je bil priden mesir in mestni ^vetovalec. Obrt jcšla dobro. Iezkc tire |)a sta urn napravljala d\a domisljava, razbrzdaua sinova: eden inesarski, drugi tru'ovski poinoenik. Starši niso vedcli, kaj |)oecti, da bi ii- ma zopet uravnali nerodni glavi in zde- lo se jc, da jiin vzrasteta nad glavo. Ni-'kega lejiega spomladansketfa due se spomni Ikrnik, da bi bilo dobro, ko bi pogledal spet na deželo ter sc malo razvedril in si sree olajšal. Cc slisijo starši Ie slabo od otrok in sc vidi |)o ") Po sviearskem Ijudskem pisate- lju A. Bitzius-u ((jotthclfu), ki je iimrl I 1S54. Celovski .»Slovenec ga jc Ictu 1S65 pohvalno oinenil (ec tudi jc protc- stant). Onde je rcecno: »Kdor je pri- povesti slavncga švicarske^a ...lercp'ija (iotthclfa« bral, inogel sc je podne.ti, kakšno zanimive, izvrstnc in koristne iMavljice, da sc dajo iz kineekega živ- ljcnja osnovati----- Iz narodnega bola in vesclja snujte izvrstnc, |)reproste ni'avljicc, izbujaje mili narod, uaj da je darljiv, gospodarčen, hranljiv, cist, vc- r^n, domoljuben in prijatel drugirn kre- Postcn!« ra\iiaujii. da to ni la/uiivo ^(norienje, ic lo za iije luul udarec. /e \ Mihoi i /vecer ie poxedal ženi. da poide /. do- ma. C'e ho \ iciiie, d;i sc malo oddaliue ;n da &[ Ijudic ne po/ahijo. /eua mil ic pritrdila; nienila pa je. naj hi tie liodil pcs. ampak uaj bi se pelial; kaiti preic- /ka ic lioia za mo/a, ki ni vcč iiilad, in zdaj se itak \oz.i \ sak i;'ospodič in ne liodi k uogam kot rokodeski iičeue.;. Ali mo/, ie ineiiil. da urn ui za ljudsko menitcv. Naj grc |ics, ali sc peljc. vediui ostanc Stefan ISernik; ko bi sc bil ved- no Ic vozil. bi nc bil tak kot ic. Pa tudi je rabil konjc Crez tedeu, in nedeljo jc lioeitck tudi za živino. Hobro inn bo de- lo, da spet prcliodi stara pota. Po- tcm je povedal žcni \cs potni uaert. Ko se jc pa driiRi dan po opravljcnih svojili dolžnostib odnravil od doma, nui jc prišlo drujjo v glavo in obruil sc je na uasprotno stran. Krepko je stopal ecz hrih in plan. vedno bolj jasneKa obraza je bil. 1Jrcj jc bil sain kmet, in zato je opazova! z zauiiuaujcm polje, in vcsclilc so ga lepe sctve in dobro gojenc scno/.cti. In pri- šlo mil jc na urn. kako je bilo pred tri- desetiiui leti in da se je obrnilo od tedaj "iiiogo na boljc. In kjcr jc vstopil, c<> kra sprcjcli lepo in s častjo. Stari in mla- di so mu prišli naproti tcr tun dajali ro- ko in :^a valMli \- izbo. Kmet mu ic po- muli! ko/arc \ iua. :4os|iodinjt; pa kavo. Cc inalee poCaka. Pred vseiu pa ie vo- U'ledal \' hle\. prcsodil /ivino. pohvalil jo po mo/nosti in dejal: - Zdaj jc til dru- ii'acc kot pod rainim oectom. Mil jc pri- J ^\cu ii'ospodar \ sa cast mu ali r.i vedel pra\. uoliko lahko prercdi njego- \'a doiuačija. Kaj je imel? Tri štiri kravc in par volov, in zdaj vsi n>%- tcki! Koliko imatc: desct krav, dva para volov. to ie /c nckai!, Ko ;c odhaial. so mu rckli. naj zopet pride, da iih \ eseli, ec ^a vidijo Ic od dakv; mi cc bodo imeli kaj opitaucga ,da ne ilobi drug kot on, ee bo Ic hotel. Otrokom ic dcjala mati: Hajtc roko gospodu; to k gospod svetovalec, o katerem je očc tolikokrat pravil, da ima tako lepo hiSo in ilobro vino in \eliko premoženie.'. Tako je bilo pri marsikateri his:. To ga je vcselilo in skoro pouosen ic bil. Saj to je pravieno placilo, ki ga dobi postenjak na stara lcta; in tu sc vidi. d.i spostuicjo vriega moža in nc bahaea vcfrnjaka. Potoval jc dolgo in ntrudil sc ic ua lAoti; kajti vroec jc bilo postalo in spo- mla.li se liodi nckako tezje. Pozno po- poludne je stopil v gostilno kaki dve mi od domaciie; tu jc hotel na povrat- ku pocivati in nričakati liladu. On til je. da ni vcč dvanajstletcn mladcnič. Tudi tu so sc ga /Acsclili. Prisla sta gostiln;- C-ar in /ena in mu podala roki in dcjala: kako sta mislila. da ne pride več k uiini in da se jiin je tožilo po njem. Pcljala sta ga \ mično sobo in ga vprasala. kaj si /cli: ob cnem sta tudi rekla, naj se odpocije na blaziniaku. Tako sc mn je spet godilo kot ticu v prosii. Saj. cc mo/a povsod tako sprc- jemajo. sc mu žc zdi. da jc nckai; in to jc veliko, če koga sprcjemajo povsod kot oceta ali brata. Nekateri niso nikjer domaci in rajsi jib gledajo \- -hrbctM nc- go v ohraz; posebno doiuisliavini otro- čajeui, ki sc jim zdi. da so vzrastli mid hoga in ljudi. Krčniar mu jc delal družbo z ženo, kar mu ie bilo vseč. Njih misli so se srecale in raz^ovarjali so se o raznih stvareh kot razumni ljudjc. l.e omejeni ljudjc imajo razuni in cut Ic za svojc rc- ci in vodijo misli Ie po euein |>oljn; in če ui \sak njih misli. pa se jim zdi, da je globoko pod njim; zanieujejo ga in prc- zirajo in zdi sc jiin dolgoeaseu, nespa- mctcn starokopitnež. Ko je Bcrnik tako priietuo scdcl \' driržbi med gospodar- skiini pogovori. sc pripelje lepa kočija. la to je Stcfana kar vzdignilo z blazi- njaka. (Palje prih.) naiijo. /adnje tržaške volitve so gotovo mnogo pripomogle k teinu, da so se približali kulturni Nemei ravno tako kulturnim Lahom /a skupen boj proti — nekulturnim Slovencem. Sieer je tisto bobnanje na staro laško ali nem- ško kuliuro že skrajno sinesno, kajti ob- nasajo se ti gospodje navaduo pre^ej nckultunio, tudi ined seboj, ako si sko- čijo v lasc. üpozarjaniü saino na znane poboje v Inoinostu, na krvave demon- stracije na graški univerzi itd. Povsod sama kultura s kolom in pištolo v rokali! '. Posledice tch vclikih približevauj pa tudi niso izostale. \ Trstu so imela laška in neimka veslarska društva letos že \ eselico, kjer ni prišlo do nikakiti rabuk in pobojev. To dejstvo se vidi člankarju tako važno, da ga prav iz- recno onicnja in pri tern povdarja, kako razveseljive politične vezi se bodo sc- daj dale na tem še razplesti, seveda ako bo šlo Neiuccm v korist; za Lahe na Nemci nimajo nic, prav čisto nič, kakor smo mi že veekrat nasim laškim sos-.- doni pripoveiovali. Vsakdo. ki količkaj pozna razmere in želje naših Italijanov, si bo takoj mislil, da sedaj Lahi gotovo dobe svojo univerzo, ker so se znali ta- ko spoprijazniti z Nemci. Toda — stvar je drugačna. Clan kar v »Tagespos r < pride sicer tudi na vseueiliščno vpraša- iij. a pravi, da sedaj. ko so se raziix-rc med Lahi in Nemci tako ublažile. pai ne kaže, da prineso vseučiliško vpra- šanje na dan, ker bi ta zadeva gotovo škodovala tetn »dobrini« razineram. Nas ni ta stvar prav nic razočarala, a za Lahe je nialo oster poper. Nemci sc lepo rincjo na njih in zalibog tudi na naše — stroske v deželo, jim obetajo prijaznost in podporo, a dajo jim zato ne nic. Zdaj so jiin cdrekli iz same pn- jaznos'ti še pravico do univerze. Zato da bi se zopet ne sprli, zato da bodo le- po v rniru in slogi. zato naj pa laškii u- niverza gre med zaprašene akte. Radovedui smo. ako bo kdo izmed Italijanov ^azumel to pesem. ki jo pnio nemški peteüni? Za Lahe je pač do\\)lj žalostna. kajti kaže le, da bodo plesali lepo po nemskih notab. če se tudi tega §e morda ne zavedajo jasno. Za nas pa tiči v teh dogodkih mar- sikak koristen nauk, ki si ga je trcba za~ pomniii. Previdnosti je treba na vse slrani. posebno pa proti nemškim kri- čačern. ki prihajajo v deželo s trebu- honi za kruhom. se delajo za naše do- brotnike in varuhe. Naj nikogar ne pre- motijo njih vabljive pesmi in melodiie. kajti oni iscejq le svojih osebnih in na- cijonalnih koristi. Pollfični pregled. Sklicanje deželnih zborov. Panüsuja »Wiener Zeitung" je pri- obeila cesarski patent, s katerim se sklicujejo k zasedanju sledeei deze!%n zbori: solnograški 17. t. m., nižeavstrij- ski, tirolski in predarelski 23. t. in., kri- njski due 24. t. m., goriško-gradiščanski dne 1. oktobra 1913. Glede na gališki deželni zbor odločitev še ni gotova. (irof Berchtold ne odstopi. »Fremdenblatt« poroča, da je z me- rodajue strani pooblaščen izjaviti, da so govorice o odstopu zunanjega minisfa grofa Berchtold-a, ki so zašle tudi v časopisjc popolnoma neosnovane. Nova spravna pogajanja tued Cehi in Nemci. »Prager Tagblatu poroča, da uvc- de vlada nova spravna pogajanja med Cehi in Nemci koncem septembra uli pa začetkom oktobra. \odil jili ne bo Thun, marveč niinistrski predsednik grot Stiirgkh; pogajanj sc pa udelezita tudi notranji minister Heinold in namestnik knez Thun. Novi bolgarski poslanik v Peterburgu. Za bolgarskega poslauika v Peter- burgu je imenoval bolgarski kralj sjanka bosta inicla od tega korist. Me- sto liruljenia. naj gre magistrat raie /. godbo po slovenske študeute in srariše na kolodvor, gotovo z večjo dolžnostjo kot po nemske »Säugcrje«, ki so tuici za naše mesto. »Con'iere« naj livaü l?oga, da imaio Slovenci v (Ioriei tako trdno stališee, ako se enkrat ukr.-rcnin.ijo tukaj razni ^kulturniki« s sevirnih kr;i- iev. poteni bo konee ^CoiriereičCf in šc i'oga drugega po vrhu. Bridke solze pretaka nekov nemški rcdoliub, ki je ze več let na (loriškem, po i'Tagesposti« in toži, kako lepo je bilo svoj čas na (lcriškem. Še pred ^ leti, pravi ta nemški narodniak, so \s\\\ i:a (loriskeni skoro vsi uradniki sarni Nemci. sedaj, pravi, so postali že bo!j redki. To je res nekaj groznega, kaj! V ciezeli. ki pozna siovenski in laski de- želni jezik, ni vec dosti Nemcev! I-otre- b:: jih seveda ui nie. kajti za posebno rabo niso, ker ne poznajo jezika tie Ijr.- dstva, drugič pa imamo svojih ljudi dovolj, katerih bi Nemci nikoli ne ^pre- jeli v svojih krajih v službe. Če oni odbijajo nase ljudi, ki poznajo vsi do- bro nemški jezik, zakaj naj bi mi spre- jemali Nemce, ki znajo edino nemško, naših deželnih jezikov pa ne. Dve stva- ri nasvetuje poteni ta eislani gospod nemski rodcljub: Prvo hoee imeti v Oo- rico kakih 30 nemskih obrtnikov, čcš da jih Nemci rabijo: drugo pa /e'i, c!i bi imeli v Oorici Nemci svoj list, da bi potem lazjc razpravljali o tezki ni'Jogi, kako se izpodriva domačine /. k'stnili tal. Mi svetujemo Nemcem, naj raje re- \idirajo svoie proti avstriiski \r!adi na- perjene izja\T in proteste radi tržaških odlokov, ki."- (''-ugače niso dosti boliši knt tisti Lair, ki so v istern srnislu de- rno'"strira!i v Rimu. Potrjjen zakon. Cesar je potrdil v našem deželnern zboru sklenjcni zakon o vodnem pravu. V »Slov. dekliškem zavodii'< v Oo- rici, ulca Ponte Isonzo M. 1-odo gojenke dobivale tudi pornoe pri ucenju. Mej č. šolskimi sestrami, ki so prevzele vod- stvo, je tudi ena i z p r a š a n a ucite- ljica in dalje tudi ena i z p r a š a n a uciteljica z a roč n a d e 1 a i n z a i z d e 1 o v a u j e c e r k v e n i h p a r a- \\\ e u t o v. Zato se v zavod sprcjmejo tudi že soli odrasla dekleta, ki hi se rade izvežbale v roeuih delih, v siva- nju pa tudi v u in u e m g o s p o d i n j- s t v u. Druzba sv. Woliorja. I )i uzba sv. Mohorja v Celovcu je ravnokar pričela razposiljati družbene knjige za leto I1'13. Ccnjeni udje prejmejo letos . ua- sleduji književni dar: 1. Koledar za I. l'JU. 2. l'ravljice. 3. Mlada ISreda. 4. Zgodovina slovenskega naroda, 3. zve- zek. r>. X tem ziiainetiju bos zinagal. (.». KrsC-anska mati (molitvenik). Kdor je doplacal ()l) vinarjev za broš., oziroma 1 krone za vezan izvod, prejme: Zori- slava. Druzba se bo portudila, da prcjr mejo castiti udje knjige fcolikor mogoče hitro. Letošuje knjige se bodo razpo- slaie po sledecein redu: 1. Amerika, \fiika in Azija. 2. Krška škofija. 3. Ra- ziii kraji. 4. Ljubljanska skofija. 5. Oo- riska imdskofija. d. Tržaško-koprska skofija. 7. La\antiuska skofija. N'sak družbeuik naj sprejuie svoje knjige v tisti dekaniji ali župniji, \ kaieri sc je , vpisal. Na poznejše- izpremembe stano- \alisca se !>ri tolikem stevilu tlru/.beui- kov ni moglo ozirati. Cenjene gospode lK)\erjenike inijno |)rosimo, naj po pre- jeniu »avizacc pošljejo takoj po knjige na železnisko postajo, da ne bo situih re- klamacij, ki povzročajo družbi samo /amudo in nepotrebuih stroškov. \ sa- kemu zavojti so tudi priložcue v|iiso\-al- ue pole in potrdilni listki za prihodnje leto. Stroske, katere so imeli čč. gg. po- vcrjeniki za odposlatev denarja in prc- iem knjig, moiaio jim posamezui udje !'io\rniti. One ee. gg. povcrjeuike, ki dobivajo svoje knjige ueposredno v druzbiui tiskarni, prosimo, naj ciin preje pošljejo po nic. da nam zavoji ne zastavliajo prepotrebnega prostora. — Hruzba sv. Mohorja v Celovcu. Za cepljenje koz. Ha se poda udoni bolniske blagaine in njihovim družiu- skini članom mogočnost eepljenja koz, določilo ie podpisano \ uradih bolniske blagajne (ulica Morelli stev. H>) v to- rek, dne 16. septembra t. 1. od 10. 12. ure predpoldan brezplacno cepljenje koz vsein, ki se hoeejo varovati ualez- Ijivosti osepnie, kojih nekaj slučajev se je žalibog tudi že v naši pokrajini pri- petilo. Podpisano upa, da je udorn do- brodelnost ccpljeuja koz že znana, ter se nadeja, da jo bodo znali ccniti. \rde- ležeč se v obilnem številu ob zgoraj do- ločeni uri in dnevu. Okrajna bolniška blagajna. Oorica, 9. sept. 1913. Vodstvo. Kazensko postopanje proti sodniku dr. A. Medvesu je ustavljeno. Svoj'eas je zhudila obeo pozornost okolnost. da je prišel sodnik v Ajdovscini dr. A. Me- dveš v preiskavo radi obdolžitev po §§ I22a, 303 in 3,05 k. z. !Jreiskava se je vlekla na ciolgo, končala pa z ustavit- vijo kazenskega postopanja proti imc- novaucmu gospodu sodniku. Izpred sodišča. Minolc dni se je vr- šila sodnijska obravnava proti uCcncu VII. razreda tukajsnje realke Miroslavu Božič iz Cepovana, ki je koneem leta 1°I2 in začetkotn I. 1913 izmakni! iz fi- zikaličnega kabincta realke ter iz labo- ratorija Medvedovega kinematografa nekc motorje, zice itd.. vse seveda z painenom, da bi delal poiskusc v štu- uijske nainene. Obravnava ie trajaia dolgo časa in koneeno je bil Hožič opro- SJCll. Če hočete imeti dobro, lepo novomodno in po ceni jesensko obleko in sploh manufakturno blago, obr- nite se zaupno do tvrdke TEOD. HBIBAR v Gorici Gosposka ulica štev. 6. Trgovci pozor! Odkar je prevzcl) ¦c. kr. okrajno glavarstvo posit* prun«.1- šencga dclokroga, je bilo vcč trgoveev in obrtnikcv že ovadenili, kcr se niso držali c.diedb gledc zapiranja in odpi- ranja trgovin. I >a se izognejo globam in drugini sitnostini, opozarjamo trgovce in chrtmke, naj sli iiatančno drže dolo- eenili ur za odpiranje in zapiraiijt* svo- jih lokalov. V bolnišnico usiniljenih bralov so prcpcljiili iMetnega Miho Zbogar iz Baujsic, ki si jc pri delu pridobil vce notraiijili poškodb. Služba Ickarn. ()d 14. do 21. I m. bodete imeli ponoeno slir/.bo lekanii- (j i r o n c o I i - Pon t o n i. Za Narodn'i iniizej je daroval g. .los. Balie, učitelj na Yrliu sv. Miliaela, kol 35. dar: 1 stcuski zcinljcvid lstrc, Ma- nuale di (iografia Storia c Statistica del Litorale, Teatro seelto italiano ami- eo e modenio (12 zvcz.), Allgemeine (lescliiL.ile (10 zvcz.), Coiiipcndiiiin liistoriae ecelesiastieae, Volitve ziina- njih občin Koperskega okraja I. 1 »S3, Okrožnica Leona XIII. o dnižbi frarna- zonski, Aestetisclie und philosophische Miseellen, Letno poroeilo c. kr. ghmia- zije v Trstu I. 189,}, Pagliaruzzi, i-'oezüe, Kiitin, Opis St. Mavra, (ivozdenovič, 0 kobilicah na goriškein Krasu. Volkov. Dela sv. Cirila in Metoda, (kmgl, Slava Prešernu! Požrtvovalni g. darovatelj bodi v vzgled vsakcinu rodoljubu. Vzlasti gg. dijaki bi lahko mnogo storili za liaš inuzej. Torcj pridno na delo, da nam prinesetc obilo zanimivega s po- eitnie! Odbor. Knictijsko drušlvo v Vipolžah bode illicit, izvanredni nbeni zbor due 2\. stpt. t. I. v društvenih prostorih. I >nev- ni red po pravilili. Odbor. Nov list na Gorisketii. Kakor po- roeajo listi ustancvi takozvaua laška neod\ isna stranka, ki se je odeepila od liberalne, v Tržiču svoj tednik z imi- tioiii "La roeca« (skala). Yoditelj le stranke je dr. Rebulla, ki je bil izvoljen od i"ajduttije\ e stranke v deželni /b.ü v veleposestvu. . Prva številka novega lista ho izšla baje že 20. t. in. Tiskal se bo v Trz'icu. Groztia železniška nesreča bi se bi- la kmalii pripclila sinoči na juzni želez- nici med postajania Ronki in Tr/;ičcn,. Brzovlak, ki odliaja iz (lorice ob 7.40 uri zvecer se je uahajal med postajania Ronki— I ržič, na istem tiru, po katereiu je vozil brzovlak,ki pride iz Trsta v Oorico ob N..W uri in odliaja s tržTske postajc ob 8. uri zvecer. Obadva vlaka nahajala sta se seveda v največjem di- ru. K sreci se je posreeilo še pravoča- sno ustaviti vlaka, ki sta se pribli/.ala drug drugenui na 100 m razdalic. Da je zavladal velikansk strali med potniki, ko so izvedeli, v kaki nevaniosti so se nahajali, razunie se sanio ob sebi. Qrozna noč na morju. V nedeljo po- poldne se je odpravilo sedeni niladeni- eev iz Devina z barcico na pies k Sv. Križu Vesljali so za obrežjem mimo Se- sljr.na, a dalee pod Sesljan si niso upali, kajti bližala se je huda ura. Obrnili so torej coin in veslali nazaj. Morje pa je postalo nevarno in stemnilo se je že tudi popolnoma. Bili so v velikem strähn h nevarnosti, zlasti ker so trepetaje opa- žali, da jih nese vedno dalje od obrežja. Ze kake štiri lire so se borili z elcmen- tom, ko so jini valovi naenkrat prepla- vili ladjico. Bili so naenkrat vsi v vodi. Kni so skušali s plavanjem doseči pol kilonietra oddaljeno obre/Je, drugi pa so sc kreevito dr/.ali za rob prevržene- ga eolna in so klie-ili na poinoe. Na ob- režje pa je prispel le Heniiinij Zuliani |)o dveb urali obupnega boja z niorjem, doeini so se vsi drugi morali vrniti in se oprijeti prevrnjenega eolna Slaba bi bila z niladinii i/Jetniki, da ni eul njih oncnioglega vpitja rcs|)icijent finanene straze iz I )evina, ki je bil slueajno v slu/.bi blizu devinskega pristana. Moz je takoj tekel po pomoe, a ker je bilo že polnoci, je komaj nasel dva moža na ee- sti, ki sta od.pela prvo barko, s katero sta odjadrala v snier, od koder je priha- jalo vpitje. Na razburkanem morju so rešitelji res našli obupane mladeniee in jih rešili. Poroeilo pogozdovalne komisijc v-a (iorisko (iradiščansko prinaša uradiii list AViciier - Zeitung" z dne 11. sept. IU1.1 () tem poroeilu bomo še obširiiejše govorili o nriliki. Pr(ulr«jia grozdja. \' nedeljo, dne 21. t. in .ob 2h popoldne se bo v drzaviiem tituem nasadu \r Mitrovici pri Žminjii, \ toi ek dne jM. t. in. ob .ill popoldne pa v drža\'iieni trlnein iiasadn \r Tržiču (MontaLone) iirostovoljuo prodalo dra- žbeniiii poiom löim kx lepega grozdja za uaiiravo vina boljsih vrst. Nalezljive bolezni na Primorskem. Uradni list liazuania sledeec nalezliivj bolezni \r nasi dezeli. Kuga na iiarkliih in gobeu je razširjena v Klanen, v Ma- teriii in \' Trstu. Sviniska kuga divja :ui Cresu, \r Diiijanu in \r Kasi\u. Roža i'üa |)a \r vccili kraiili pazinskega. poreskega in voloskega okraja. Novo vino. Obrina oblast \ Trstu je prepoN'edala prodajo novega \ iiui. dokler se ne doioei rok, od katerega ve l.o sii'L'io novo vino toeiti. Pozor pred sleparskimi zdravili. Nainestiiišt\o naznanja, da se \' raznih listih priporoea neki "Manii-ov zavod" iz Pariza, ki zdravi baje vse niogoce in neinogoce bolezni. Nainestništvo ja\Tia \p tem pogledu, da ta zavod skusa osk1- pariti obeinstxo s tem. da si pusti mi\- eati prevejsnjc >vote denarja. za katere pošlje iiotem brosure brez nikake vred- uosti Tore] pozor! Skivenska trgovska sola v Trstu (s pravico javnosti). IV. šolsko leto. — Vpisovanje se vrši v novih prostorih ui. Stadion 21.. I.. ^ 10. in 17. septein- bra t. 1. od °. do 12. lire in od .\ do (•. lire. \ pisnina zuasa 5 K (za novo \s'»- |)ajoCx* licence). |)rispevek za ueila 4 K (plačajo vsi ueenei). Ako se oglasi vsai 20 deklic, sc otvori tudi dekliska trgov- ska šola. Šoluina zuaša za trgovske !et- nike 200 K. placljivih v niesecuüi obro- kih po 20 K. za pripravljalni letnik MO K. Reviii učeiici se lahko deloma ali po- vsem oprostc, ucenke se sploh ne opro- ste. Nadaljnje infonnaeiie daje šolsko ra\ natoljstv o. Sokolski cvetiični dan prepovedt.u. Ker se razteza nameravana zbirka za Sokole \- obliki »cvetlicnega dne\a« na več upravnih okolišev., je kranjska dc- želna vlada predložiia tozadevno na- znanilo ministerstvu za notrauje stvari v pristojuo uradovanje in razsojo. Navcdeno c. kr. ministerstvo je na to z ukazom z dne 9. septembra 191.?, st. 10.225/M. .1., razodelo dezclucimi predsedstvu, »da ni v položaju dovoliti namtravaue javne zbirke, ker pri tjj zbirki negre za take namene, zaradi ka- terili bi bilo upravičeno, od prebiva!- st\a nabirati darila s tako javno prir> ditvijo." Nova hrvaška sola v Pulju. Z ieto- šiijiiii solskim letom se otvori v Pulju iirvaška sola za deklice in pa otro.šKi vrtec za otroke obojega spola. Solo bodo vodile Aolske sestre sv. Križa iz Djakova. Pozneje se bodo otvorili na tej Soli tudi gospodiiijski leeaii. Tridesetletnica hrvaškega jezika v istrskem deželneni zboru. Te dni je po- teklo ,M\ let, odkar se je v istrskem de- želnein /born izpreg(;voril:i |)rva hrva- ška beseda. Bil je dr. .Matko Laginja. k; se je kot prvi v lirvaščini oglasil proti krivicam, ki so sc ob tedanjih volitvali godile pod italijansko krutovlado hrvaš- kemu narodu. Cesarjev dar za ponesrečence na puljskem streljišču. Cesar je daroval .-noil K, ki se iniaio razdeliti med so- rodnike treh pri nesreei \ Pulju ubitih niornarie1,' ter med ranjene. Nasi iantje v Aibaniji. Minolo so- boto je pod vodstvom nadporočnika A. Martina iz Belovara odpotoval \<;i On mož 97. pešpolka, ki so namenieni za varnost komisije, ki inut urediti sever- ne ii. vzhodiie ilbanske nidi. \ juzno Albanijo je v isto svrho prispela itali- ianska vojaška eeta. Prestolonaslednik uadvojvoda Franc Ferdinand je odpoinval vceraj \" i^eiu- schau na Ce-kem. da se udelez: veliki^i vojaskih \ai. Odlikovanje dunajskcga knezonad- škofa. Cesar je imenoval dunajskega knezonadskofa Piffla za tajuega svet- i;ika. Znirzni! je n:; üoehtornu- aviat- ski kaudidat dr. .lulii Periis z Dunaia. Ob^odba Kunschaka potrjena. Ka- saciiski dvur je i;d\ mil nienosino pri- lo/.bo. ki jo je vlo/.il Pavel KuMschak. morilee sociaideinoraskcga poslanea Selniluneierja, proti ob>odbi. s katero je bil na sinn obsoien. Na glasbenih šolah »Kaiser« na Du- naju se sprcjme s prihodniim solskim letom. ki se prične 1. oktobra več na- darjenih. ubožnih prosilcev brezplačno ali le s polovieno solnino v učnili teeajih za glasovir in gosli ter \- uJnih in nada- ljc\ alnih teeajih za orglje. cello, kon- trab.is. za vse pihalne inštrumente ter za teorijo. Prošnje z ubožninii spricevali ter / izkazoni prcdizobrazbe so uaslo- \iti na ravuatcljstvo: Ihinai. \1 1. Halbgasse 9. Sionistični kongres na D'unaju. Dne in. t. in. je bil inviio v noči zaključen 11. kongres Sionistov na .Dunaju. Sklenilo se jc ustanoviti ne'0 prašičev ter prodaje njih ineso po kupni ceni. Ali bi ne bilo pri nas dobro kai enakega. Lek za blaznost. Pariški zdravnik Toulouse je iznašel sredstvo, ki bo na- pravilo v psihiatriji ogromen prevrar. Ker ie prepričan, da ie blaznost vcjji- del posledica prevelikega telesnega in dusevnega napora, je napravil na neka- terih umobolnih poizkuse s kisikovimi injekcijami. Uspeh je bi! nepričakovan: starije umobolnih se je naglo izboljšalo jr v kratkem času so bili odpuščeni iz blaznice. K županski volitvi v Tridentu. Oh- som lista »Neue Tiroler Stimmen« ie namesto nepotrjenega grofa Manci za hovega župana v Tridentu doloeen se- danji podžupan Zippel, ------------------—*¦" j^-* i Gospodarskc. Vinski pridelek raznih dvžav znaša okroglo sleüfce svote: francosko ri milionov hl, Italija 3.3 milj. hl, Spaniia 17 mili. hl. Avstrija 7.8 milj. hl, Nemčiia 3.9 milj. hl. Kusija 2.8 milj. hl, Združene Države 1.4 milj. hl, Orško 1.3 milj. hl. Šviea \.2 milj. hl. Popije pa se na ose- bo: na Krancoskem 126 1, v Italiji 120 1, na Orškem 109 1. na Španskem 95 i. v Svici 71 1, v A v striii 2 0 1. v Netn- Ciji 6 1, v Rusiji 3 1, na Angleškem 1.8 1. v Združenh Pržavah 1.4 1. Kako se določi starost pri perutnini. Tako gotovih in zanesljivih znakov za določanje starosti pri perutnini ne iiaj- demo. kakor n. pr. pri konjih (po zo- beh) in pri govcji živini (po zobeh in rogovih). Vendar pa moremo tudi pri perutnini vsaj približno določiti sta- rost. Pri petelinu opazujemo njegovo rast na ostrogi, ki jo ima na nogah. Pri 4—5 mesecev starih petelinih se ostro- ga še jako malo vidi, pozna se kot ne- kakšna brdavica. Leto star petelin pa ima ostrogo 11 —15 mm dolg. Vsako naslednje leto mu zraste približno za 10 mm (1 centimeter). Ta ostroga se na- vadno od 3. do 5. leta zakrivi navzgor. Mlade kokoši spoznatuo po tem. da še niiuajo popolnega perja. da imajo mehko, svežerdečo rožo, fine, gladke ušesnice in ravno tak podbradek; iio^j so gladke in so take, kakor da bi bile pokrite z majhnimi luskami, kremplji so špičasti in ostri. Noge starih kokoši imajo velike lusle, tope kremplje, ro/.a. usesnice in podbradek pa so nabrani v gube. Barva nog ie pri starih kokosiii nekako bleda in uerazlocua. docim imajo nilade kokosi mesnobarvne no- ge. Kniet. .1. Kako veliki naj bodo svinjaki? Na- vadno imajo pitalne svinje prevelike. plemenske pa premale hleve. Piemen- ska svinja z mladici potrebuje 3 in pol do 4 kvadr. m velik koc. in če je svinja i/redno velikega plcniena. tudi do 4% kvadr. m prostora Za velike pitance se racima 2 kvadr. m. za plemenske mer- jasce 3 in pol do 4 kvadr. m in za mla- de svinje l\ do V\ kvadr. m premera. Yisokost sviniaka bodi 2 in pol do 3 m. Moka se bo pocenila. Nesreče na Ogrskem, ki so vsled poplave opusto- sile žitna polia po Ogrskem. so v prvem hipu neznosno dvignile cene žitu in mo- ki. Kapitalisti so racunali. da bo vojska na Ualkanu še dolgo trajala. \ rente se je na Ogrskem zjasnilo in pokazalo se je, da ie povišanje cen žitu ueprimerno, ker se je kljub nesrecam se vendar na Ogrskem pi idelalo zelo veliko in prav lqpega žita. Tudi balkanske razmere se bli/.ajo mirni razrešitvi in umljivo ie, da kapitalistom psenica ne gre po \olji v klasje. In prav ie tako. Najvec kruha se porabi \- prehrano Ijudstva in prav ie, da je vsaj kruh po primerni ceni. (loto- vo bo ta vest razveselila posebno ubo/.- nejse ljudstvo. Prodaja jelovega, smrekovega in bukovega lesa. Pe/.elna vlada v Saraje- jevu proda iz gozdnega okolisa Kaso\r dol (okraj Sarajevo) približno 87.(MM) m! jelovega in smrekovega ter pribliz- no 1350 m:! bukovcga lesa. Sprejemajo se !e pismene, na celo razpisane muo/i- ne se glaseee ponudbe. ki jih je vlo/iti naikasueje do dne 21. oktobra 1913, 11. ure dopoldne pri deželni vladi v Sara- jevu. 17 main Hiinbn sprejme dobradru- -L mdlÜ QIJQnU žina na hrano in stanovanje. Svitla soba, vrt, vestno nadzo- rovanje. Cena 44 K mesečno. Naslov pove upravništvo .Gorice". ODVF.TN1K D/STANIČ se je preselil V SOSEDNJO HIŠO. Pisarna je sedaj v prvem nadstropju nad glavno pošto. Lepa zraena soba se oddä v najem na lepem kraju mesta v Gorici, primerna za dva dijaka. Več se po- izve pri upravi našega lista. Lepa zraena soba i. dvemi okui in s pečjo se oddä v na- jem dijakom ali pa uradriiku. Soba je meblovana. V h'si se dobi lahko tudi hrana. Naslov: Fani vdova Petrič. ul. Trieste št. 51. pritličje. Zdruviiik dr. J. Bačer ordinira v ulici Tre Re St. 9 v GORICi. Priporoča se, pod iiovini vodstvoni, na novo urejeni hotel »Pri Zlateni Je- lenu». Istotam se sprejemajo abonenti po dogovoru po zelo ugodnih cenah. Asbejini cementni j skriljevecfirmit < jeumetcn kamen < najboljše vrste J FIRNITQVE TDVARNEzadrioz WEI//ENBACH0&TRIE/TINGI /PODNJE AV/TRIJ^KO 69X3 ZA/TOP/TVQ IN ZALOGAW * B.GREGORICGORICAozKAuucA/r.i Najboljši eeški dolmvni vir! Perje zablazlne po zelo nizklh cenah. 1 k<: razcepljpnc^a iN, sivesia pcrjii 2 K; y bo!,|Sr- vrstc i K 40 v: polubclo najboljše K2 (SO v: čisto bclo 4 K: belo. puh 5 K 10 v: 1 kg najiinrjšc bi-lo razc<»pljfno 6 K 40 v, 8 K ; 1 kp puh-pcrja. sivo K (5. 7; bclo iino 10 K; najfinojšo prsno 12 K. Pošiljatcv 5 kg, poštuin«* prosto. Izgotovljena postcljna oprava i/. gostcjiit. ril<'či'j.ra, plavcga. lie|i'g;i ali rumt'n- \:asttsra nankinga.: 1 pcrnica i'olga 180 cm. si- roka 120 cm tor '1 blazini vsaka pn 80 cm dolga ter 60 en» široka s t'inirn, trp<*/.iiirii puhoni K 16 s pol-puhoni K 20. » i'iniiTi puliom I. vrstc K 21; posamoznc pcrnice 10 K, 12 K. 11 K, Hi K ; blazine za pod glavo K 'A, K 3 50. K 1. iVr- nice 200 cm dolge in 140 cm širokf K KJ>, K 14-70, K 1780 in "K 21. Pomati nnulraci iz mof- nega križastcga (iradliia 189 cm dolgi in 1H> cm široki K 12'5U in 1 i 80. Ka/.pošilja sc proli povzetju, in siccr <>d K 12 pdštninc prosto Neu^ajajoec so zaincnja ali pa se vzanif nazaj t»*r si' vine denar. CiMiiki za- ston.i in poštnine prosto. S. Benisch, Deschenitz št. (to*, (cško. ^upujte samo dvokolesa i „ALTENA", francoske vrste.j ki so najtrpežnejši i in na boljši bodisi za na- j vadno rabo ali za dirke Sivalni strojiOriginal „Victoria* so laipraktičncjži za vsako hišo. lsti siužijo za vsakovrstno ši- va nje in štikanje (,v»'zenje).Stroj tec»* brczšiinino in jo jako trpe- žen. lJuško, saiiiokresc, slamo- reznic c in vsc v to stioko spa- k dajoct! predniett' se dobi po to- r varniški ccni pri tvrdki Rerševoni s Cuh, G O R I C A - Stolni trg št. 9.J Junta Wrtm Us pMca i M Central? LiUbllöHö pmlmžnice : Celje, Olovec. Sarajevo, Solit, Trst. 'ninšii« alavnlca K 8,000.000. * Vloge na knjizi.ee po 4t%\, v tekočem raf.unu po dogovoru. Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst. deviz - valut. s =^=- Eskont menic == Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje. Borzna naročila. — Staxheni krediti. — Safes. Promese /a vsa žrebanja. j Predujmi na vrednostne papirje. Nakazila v inozemstvo. Vnovčenje kuponov in i/žrebanih vrednostnih papirjev. ii Srečke na obroke. | Krcditna pisma. lzdajateij in ou^uvuim uuuu.n ^..v^.. —.__!''_________________________________________^__._______------------------------------------- <--------------------------- ¦¦¦-