V sedanjem obdobju priprav na* voli-tve v stndikalnih organizacijah in SZDL končujejo prvo in najpomembnejšo fa-zo stalnih kadrovskih priprav - eviden-tiranje možnih kandidatov. Čeprav vse Čaka do volitev še veliko odgovomih nalog, ki bodo zahtevale angažiranje vseh družbenopolitičnih organizacij. zavednih posameznikov. občanov v kra-jevnih skupnostih in deiavcev v tozdih, lahko trdimo, da je bila sedanja faza priprav najpomembnejša, saj je od do-bro zastavljene akcije največkrat odvi-sen celotni in končni uspeh izvedene naloge. NajpomembnejSa pa je bila ta etapa tudi zato, ker so morali v tozdih in kra-jevnih skupnostih evidentirati nepri-merno vefi možnih kandidatov kot ob prvih volitvah delegacij leta 1974. In prav od uspešno opravljenega evidenti-ranja možnih kandidatov bo v veiiki meri odvisen uspeh vseh ostalih nalog. Evi-dentirani možni kandidati so namreč osnova, \z katere bomo po demokratič-no sprejetth in dogovorjenih kriterijih izbrali kandidate za funkcije v defegaci-jah in za pomembnejše funkcije vdruž-benopolitičnih in samoupravnih intere-snih skupnosti. Ob zaključku prve faze je prav gotovo najpomembnejše vpraSanje ali smo evi-dentirali ne samo dovolj možnih kandi-daiov pač pa predvsem ali smo evidenti-rali dovolj takih kandidatov, ki bodo pripravljeni in sposobni prevzeti vse od- ŠE DVA MESECA DO VOLITEV Odštevanje seje pričelo! govorne naloge, ki jih bodo opravljali po marčevskih volitvah. Delegacije bodo namreč v bodoče Še bolj kot doslej pomemben dejavnik v razvijanju samoupravnih in delegatskih odnosov, takovtemeljnihorganizacijah združenega dela, v krajevnih skupno-stih kakor tudi na ravneh občine, mesta, republike in federacije. Prav gotovo bo-do v temeljnih samoupravnth skupno-stih, poučeni z izkušnjami dela doseda-njih delegatov, izbrali take kandidate za člane delegacij, ki bodo opravičtli zau-panje, ki jlm ga dajejo delavci in občani s tem, da jih bodo izvolill za svoje dele-gate. Priprave na volitve novih delegacij, kt bodo predvidoma 9. in 12. marca, pa prinašajo tudi vrsto novosti že v pred-kandidacijskih in kandldacijskih po-stopkih in pozneje ph oblikovanju dele-gacij. Poglavitna novost, ki smo ji v začetku pnprav posvečalt vse premalo pozornosti, je možnost oblikovanja ra-zličnih delegacij: posebne, združene in splošne delegacije. Pri odločanju o tem, kakšnedefegaci-je bomo v prihodnje oblikovali, so nas preveč zanesle dosedanje tzkušnje in stara praksa, zato so v večini temeijnih samoupravnih skupnostih šli po poti najmanjšega odpora in se odločili za dve splošni delegaciji - eno za DPS in eno za SIS. PolitiČni dogovor v Sloveniji pa je, da je potrebno povsod tam, kjerso le možnosti, oblikovati za SIS posebne delegacije, izjemoma združene in te tam kjer ni drugih možnosti, sploSne delega-cije. Če bi v temeljnih samoupravnih skup-nostih opravill analize dosedanjega de-legatskega sistema dovolj temeijilo, bi se prav gotovo odtočifi za oblikovanje čim večjega števila posebnih delegacij. Osnovna ugotovitev dosedanjih analiz namreč kaže, da ena sama delegacija nikakor ne more pokrivati dejavnosti vseh 11 SJS.saj bi moralitakšnidelegati biti univerzalni, da bi se vsi spoznali na vse probk^Tie - io pa je danes skoraj nemogoče. Takšne delegacije bi se mo-rale skoraj vsakih 14 dni udeleževati raznih skupščin in neprenehoma študi-rati in preučevati že tako preobsežno gradivo. Nasprotno pa se bo vsaka posebna delegactja lahko posvetiia samo eni SIS Nadalj. na 3. »tranl NadalJ. s 1. strani in bo 2 lahkoto opravila svoje dolžnosti. Z posebnimi detegacijami bomo torej v veliki meri razbremenili defegate in s tem dosegli. da se bodo z mnogo večjo vnemo vključevali v delo delegacij. Po-samezni delegati se bodo dejansko lah-ko ukvarjali s tistimi probiemi. ki jih neposredno zanimajo. V manjšth tozdih ati KS pa bt lahko izjemomaoblikovalitudizdruženedele-gacije za dve ali več samoupravnih inte-resnih skupnosti, splošne delegacije pa bi oblikovali res samo tam, kjer nikakor ni možno oblikovati prvih dveh. Tako v tozdih kot v KS morajo način oblikova-nja delegacij opredeliti tudt v svojih sta-tutih. ki jih marsikje. pravkar sprejema-jo. Na ta problem je treba še posebej opozoriti, da ne bo kasneje po nepo-trebnem prišlo do sprememb že spreje-tih statutov, kar bi pomenilo tako za tozde kot za KS veliko dodatnega dela. V obdobju priprav na volitve, ki je neposredno pred nami, nas čakajo predkandJdacijsk) )n kandidacijski po-stopki, ki so prav tako nekoliko drugač-ni kot dosle/. Predkandidacijski postopek po no-vem sproži izvršni odbor sindikata ali krajevne konference SZDL, ki iz eviden-tiranih možnih kandidatov sestavi listo možnih kandidatov za posamezne dele-gacije ter jih posreduje v razpravo vsem delavcem. Pri tem jetrebazagotoviti.da bodo o kandidatih za člane delegacij razpravljali po vseh Sindtkalnih skupi-nah, po delih delovnega procesa, po delovnih izmenah itd. O možnih kandi- ŠE DVA MESECA DO VOLITEV Odštevanje seje pričelo! datih mora razpravljati tudi delavski svet in DPO v tozdih ati KS. Predkandidacrjski postopek v občini se je začel s sejo predsedstva občinske konference SZDL, ki je sprejelo sklep o sklicu skupne seje občinskega sveta Zveze sindikatov in občinske konferen-ce SZOL. Skupna seja bo 25. januarja, na njej pa bodo obravnavali: poročilo o poteku priprav na volitve, dogovor o merilih in sestavi družbenopolitičnega zbora občinske skupščine. sklep o po-stopku delegiranja delegatov SZDL v družbenopolitični zbor občinske skup-Sčine. rokovntk za izvedbo predkandi-dacijskih in kandidacijskib voiilnih opravil, razpravljali pa bodo tudi o evi-dentiranih možnih kandidatih za dele-gate družbenopolitičnega zbora obfiin-ske skupščine ter o nosilcih votilnih funkcij v občinski skupščini in skupšči-nah SlS. Predlog možnih kandidatov bodo posredovali v obravnavo vsem ob-činskim vodstvom družbenopolitičnih organizacij in vodstvom družbenopoli-tičnih organizacij v temeljnih samou-pravnth skupnostih. V razpravi bodo tudt evidentirani možni kandidati za družbenopolitični zbor republiške skupŠČine, delegati za zvezni zbor in delegacije zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ ter možni kandidatizavodilnefunkcijevrepubliki. Takoj po skupni seji občinske konfe-rence SZDL in občinskega sveta Zveze sindikalov opravijo izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata in kra-jevne konference SZDL svoje seje, na katerih sprejmejo sklep o sklicu temelj-nih kandidacijskih konferenc ter iz evi-dentiranih možnih kandidatov oblikuje-jo predlog možnih kandidatov za člane detegacij za skupščine družbenopolitič-nih skupnosti in skupščlne SiS in ga posredujejo v obravnavo tozdom in kra-jevntm skupnostim. Stedi razpts vofitev in vsi kandidacijski postopki, o katerih bomo podrobneje še govorili. Osnovna naloga vseh koordinactjskih odborov za volitve v temeljnih samou-pravnih skupnoslih vlem Irenutku je, da do potankostl preštudirajo rokovnik opravil do volitev in po njih ter vse ostalo gradivo. ki jim ga bo posredovata občin-ska konferenca SZDL že v prvi polovici januarja. Roki za izvedbo posameznih nalog so namreč zelo kratki, treba pa se jih bo brezpogojno držati. Kot je bilo pričakovatj, v temeljnih samoupravnih skupnostih evidentiranja še niso zaključili; do 5. januarja pa je bilo evidentlranih skupaj 9725 možnih kandidatov, kaie pa, da bo ob koncu evidentiranih več kot 10.000 možnih kandidatov. LOJZE ŠOSTER