Poštnina plačana v gotovini Izhaja v pendeljek in perek popoldne. vSt;;ne me^ečno Din 7'-~, ?.a inozemstvo Din 20"—. fr.'acun pri poštno -čckovnem zavodu št. 10.666. Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vra^ajo Ogiasi po tarifu. Telefon int. St. t»5. Predpisi tfleck prostora in dneva objave ogiasov se uvažujejo le po možnosti. — Štev. 86. V tekstnem dc-iu uvrščcne notice s številkami so plačljive. Celje, pondeljek 26. oktobra 1931. Leto XIII. Nadaljne sreske kandida- ture v dravski banoviiai Srcska sodišča v dravski baiiovini so potrdila še te-le kandidature: srez Maribor-levi breg: dr. Ljude- vit Pivko, profesor v Mariboru; na- mestnik Janžekovič Ivan, posestnik v Košakih; srez Ljubljana-okolica: Jarc Ev- flen, profcsor v pokoju v Ljubljani; naincstnik Petrovčič, župan na Viču; srez Kamnik: dr. Potoknr Ivan, odvotnik v Kamniku; namestnik Pančur Franc, posestnik v Zgornjili Tuhinjah; srez črnomelj in MeÜikn: Lovšin Evgen, posestnik v Ljubljani; na- mestnik šmalcelj Josip, trgovec in posestnik v Prcdgradu, občina Stari trg ob Kolpi; srez Krško: Majcen Ivan, mesar in posestnik v Št. Janžu; namestnik Globevnik Ivan, posestnik v Škoci- janu; srez Krško: Vale Maks, trgovec in posestnik v Št. Jerneju; namestnik Bučar Lavoslav, posestnik v Kosta- njcnici; srez Krško: Grebenc Anton, po- sestnik v Brezju, občina Krško; na- mestnik Hcrvatič Martin, posestnik v Krški vasi; srez Krško: Brmelj Alojz, posest- nik in župan v Boštanju; namestnik Polane Anioi'j mlinar in župan v Ra-" dečah; srez Liiija: dr. Zorec Vinko, od- vetnik v Beogradu; namestnik Ko- vačič Anton, kmet in gostilničar v Solu, občina Bukovica; srez Novo mesto: Kline Anton, žu- Pan v Gornjein Polju; namestnik Matko Davorin, upokojenec v Novem niestu; srez Ncvo mesto: dr. Zupanič Ni- ko, bivši minister v Ljubljani; na- mestnik Belovsky Klement, posest- nik pri Sv. Heleni, obci.ua Mirna; srez Maribor-desni breg: dr. Vauh- nik Miloš, odvetnik v Mariboru; na- mestnik Volk Matija, posestnik in župau v Pobrežju pri Mariboru; srez Celje: Pikl Franc, posestnik in gostilničar v Gotovljah; namest- nik Sreboinjak Ivan, posestnik in veletigovec z lesom v Št. Petru v Sa- vin jski dolini; srez Ptuj: Petovar Lovro, poštar v pokoju in posestnik v Ivanjkovcih; namestnik solar Franjo, posestnik v Zlatoličju; srez Ptuj: Vuk Štefan, župan in posestnik v Cirkovcih; namestnik Čeh Jožef, gostilničar in posestnik v Ločiču; srez Eonjice: Gajöek Karol, notar- ski kandidat v Konjicah; namestnik ] dr, Mejak sirvin, odvetnik v Konji- j cah; | srez Ljutomer - Radgona: Zemljič j Jakob, posesInik in župan v Raden- cih; namestnik Skuhala Franc, po- sestnik in župan v Križevcih; srez Sloven] gradec: dr. Vcšnjak Bogumil, poslanik v pokoju v Beo- gradu; namestnik dr. Bratkovič Alojz, odvetnik v Sloven jgradcu; srez Šmarje: Zdolšek Anton, po- sestnik v Hotunju; namestnik Debe- lak Simon, posestnik v Kristan vrhu; srez Dravograd: inž. Pahernik Franc, posestnik v Vuhredu; na- mestnik Geršak Ivan, posestnik in župan v Črni; srez Dravograd: dr. Rapotec Vin- ko, odvetnik v Mariboru; namestnik Topolovec Anton, okrožni nadzornik konzumnega društva v Prevaljah; srez Murska Sobota: Hartner Fer- dinand, posestnik v Murski Soboti; namestnik Kočar Matija, župan in posestnik v Skakovcih; srez Murska So'jcia: Vezh1 Geza, posestnik in gostilničar v Martjan- cih; namestnik Hodošček Franc, po- j sestnik v Venkovcih; I srez Dclnja Lendava: Faflik Fran, župnik v Kančevcih; namestnik Oš- laj Jožef, občinski tajnik v Dolnji Lcndayi; srez Dolnja Lendava: Hajdinjak j An ion, posestnik v Odrancih; na- mestnik Križanič Nikolaj, župan in posestnik v Kotu; srez Konjice: Goričar Maks, du- hovnik in posestnik v Moziiju; na- mestnik Kcšir Anton, župan in clan banskega sveta v Žičah; srez Masribor-desni breg; Kirbiš Ivan, posestnik v Prepolah; namest- nik: Kajšp Josip, posestnik v Spodnji Polskavi; srez Ljubljanska-okolica: Pavčič Pavel, tesarski mojster in posestnik v Mostah pri Ljubljani; namestnik Kušar Jakob, posestnik v Notranjib goricah, obeina Brezoviea; srez Ptuj: Petek Franjo, posestnik v Cvetkovcih; namestnik Rojc Ivan, posestnik v Ormožu. DOMAČf VEIf I d Volilno gibanje. V nedeljo 25. t. m. se je vršilo v dravski baiiovini nacl sto zelo dobro obiskaniii volil- nih shodov. Min. dr. Kramer jc imel veČ shodov v Prekmurju, min. Ivan Pucclj pa v litijskem in laškem sre- zu. Prisrčno so bili sprejeti kandi- dati nit. dr. v logaškem in kamniš- kem srezu ter v ljubljanski okolici. Tudi v vseh ostalih srezih so kan- didati izkoristili predzadnjo nedeljo pred volitvami, da stopijo v stik z volilci, ki so v pravilnem pojmova- nju položaja izjavljali, da bodo Šli 8. noveinbra na voliščc in da se ne bodo dali slepiti od nasprothikov. Tudi Slovenci hoeejo neizpodbitno dokazati, da je njih bodočnost le v vcliki, cdini, moeni in urejeni Jugo- slaviji. d Povečanje zlatega in deviznega kritja obtoka bankovcev. Pravkar objavljen izkaz Narodne banke od 22. t, in. kaže zaradi doto'ka deviz iz francoskega posojila 300 milijo- nov frankov znatnejše sp^emembe. Zlata in devizna podlaga se jc pove- čala za 1304 na 2302 milijonov Din. Za prejet devize iz francoskega po- sojila jo Narodna banka vpisala dr- žavi v dobro odgovarjajoCo proti- vrqdnost na državnem žirovnem i"a- čunu, tako da se je razpoložljivo do- broimetje clržave pri banki povečalo za. 053 milijonov Din in znaša sedaj (J77 milijonov. Zlata in devizna pod- laga je dosegla najvišje stanje, od- kar je zakonsko stabiliziran dinar. OLtok bankovcev se zaenkrat ni dvig- nil, temveč je celo nazadoval za 45 na 5172. milijonov Din. Zlato in de- viz no kritjc samega obtoka bankov- cev znaša skoi-o 40%, kritje bankov- cev in takoj zapadlih obveznosti ix 38.2%. Za zboljšanje situacije na de- narnem trgu je značilno, da so se privatne žirovne vloge pri banki zo- pct dvignile za 30 na 244 milijonov dinarjev. d Enotne vozovnice za avtobnse. Banska uprava dravske banovine je izdala enotne vozovnice, ki se bodo uporabljale na vseh avtobusnih pro- gah v dravski banovini. Dočim je dozdaj vsak podjetnik imel svoje po- sebne vozovnice, opremljene s pcča- tom pristojnega sreskega načelstva, bodo po 15. novembru t. 1. dopustne le one vozovnice, ki jih je izdala kraljevska banska uprava. Avtobus- ni podjetniki bodo prejemali vozov- nice, ki se glase na 0.50, 1, 2, 5 in 10 dinarjov, pri pristojnih sreskih na- čelstvih proti plačilu 10-odstotnega izrednega cestnega prispevka in pcK sebni otlškodnini 1 Din za blok. (1 Velik napredek Sokolstva v drav- ski banovini. Po najnovejši statisti- ki je v Sloveniji nad 50.000 pripadni- kov sokolske organizacije in sicer okrog 30.000 Clanstva in preko 20.000 mladine. Vseh pet sokolskih žup v Celju, Kranju, Ljubljani, Manboru in Novem mestu izkazuje v zadnjein letu izredno lep napredek. Sokolskih domov je v Sloveniji 50, gradijo pa še sokolske domove v 10 krajih. d Otvoritev Doma grafikov v Ljub- ljani. Včeraj dopoldne so slovesno otvorili moderni Dom grafikov na - oglu Miklošičeve in Masarykovc ce- ste v Ljubljani, ki ga je zgradila ljubljanska podružnica Saveza gra- fičnih delavcev in delavk Jugoslavi- je. Gradbeni stroški za to lepo stav- bo so znašali okrog 4 milijone di- narjev. d Novi ocenjevalni listi za uČiielj- stvo so izšli v zalogi Učiteljske ti- skarne in jih je dobiti v knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. d Letošnji tujski promet v dravski banovini. V lctošnji tujski sezoni od maja do septembra je posetilo Slo- venijo 90.555, lani pa 90.953 tujcev. Nazadovanja tujsk. prometa je kriva gospodai'ska kriza. Izmed tujcev je bilo letos največ Jugoslovenov in si- cer 72.402, Avstrijcev je bilo 11.043, Nemcev 8.570, Cehoslovakov 4.845, Italijanov 3248, Madžarov 2187, Po- ljakov 340, Francozov 295 in Angle- žev 24(5. V večini letoviških krajev j6 tujski promet letos nazadoval, v nekaterih pa je celo znatno napredo- val. V posameznih krajih je bil tuj- ski promet nasleftinji (v oklepajih Stevilke iz leta 1930.): Bled 15.522 go- stov (18.819), RogaSka Slatina 0821 (7720), Ljubljana 37.742 (44.504), Ce- 1 j e 8.958 tujcev (12.407, velik padec!), mod njimi 0712 Jugoslovenov in 1171 Avstrijcev, Bohinj 1507, Kranjska go- LAFCADIO HEARN: Mrtva skiiviiost (Japonska povest.) Pred mnogimi leti je živel v pro- vinci Tomba bogat trgovec z imenom Inainuraja Gensuke. imel je hčerko, ki ne je zvala O-Sono. Ker je bila ze- 0 Painetna in lepa, si je mislil, da hi bilo škoda, prcpustiti jo slabi uče- hosti vaških učiteljev. Z varnimi sPremljevalci jo je poslal v Kioto, da ki se ondi naučila dovršenih vljud- nosti dam iz glavnega mesta. Ko so jo bili tako vzgojili, so jo poročili s pHjatcljem očetovske rodbine, z ne- kim trgovcem, ki se je zval Nagara- ja. üba sta srečno živela skoro štiri c-^toln M^ °trOk» - deCk^ A V cetvtein letu zaknn., • ^ r, lela in umrla. °na J° °-Sono zbo" V noči po 0-Soninih pOf?rebnih sye_ canostih je povedal njen ma]. sin da se je mama vrnila in da je v zgornji sobi, da se mu je nasmehnila, a ni hotela z njim govoriti, tako da se je zbal in zbežal. Nekateri Clani rodbi- ne so Sli gori v sobo, kjer je prej pro- bivala O-Sono. Prepadeni so bili, ko so opazili v luči majhne svetiljke, užgane pred omarico, prikazen mrt- ve matere. Izgledalo je, da stoji proti tansuju, ali omarici na predale, ki je vsebovala njen nakit in obleke. Glava in ramena so se dala prav do- bro razločiti, a od pasu navzdol se je postava razblinila do novidnosti. Bil je kakor njen nepopoln odsev, pro- zoren liki senca na vodi. Ljudje so se bali in zapustili sobo. Spodaj so se znašli in posvetovali. Mati O-Soiiiiiega inoza je rekla: »Žen- ske ljubijo svoje male zaklade in O- Sono je imela zelo rada vse, kar ji je pripadalo. Mogoče se je vrnila, da bi gledala nanje, mnoge mrtve osebe tako prihajajo — dokler se stvar ne da v tempelj. Ce takoj pošljemo 0- Sonine obleke in pasove v tempelj. se bo njen duh najbrže umiril.« Sklenili so, da bodo čimprej take storili. Takoj drugo jutro so izpraz- nili predale. Ves nakit, ki ga je no- sila O-Sono in vse njene obleke so pustili v templju. In vendar se je vr- nila to noč in gledala na tansu kakor prej. in tako je prišla prihodnjo noč in še prihodnjo — sploh vsako noč, in hiša je postala hiša groze. Tedaj je mati O-Soninega moža šla v tempelj. Povedala je vrhovnemu svečeniku vse, kar se je zgodilo, in ga prosila duhovne pomoCi. To je bil tempelj Zen-sekte in vrhovni sveče- nik je bil ucen star mož, znan pod imenom Daigen Oso. Rekel je: »Ne- kaj mora biti v ali pri tansuju, nekaj kar jo ski-bi.« — »a izpraznili smo vse predale,« je odvrnila stara žena, I — »tansu je prazen.« — »Dobro,« je rekel Daigen Oso, »ponoči bom pri- šel k vain in bedel v tcj sobi, da bom videl, kaj morem storiti. Ukazati mo- rate, da naj ne pride nihee v to sobo, razen če pokličem.« Po solnčnem zatonu je Daigen Oso piišel v hišo in je našel sobo priprav- ljeno zase. Ostal jc sam in čital su- tre; nič se ni prikazalo do podgani- ne ure*). Tedaj se je nasproti tansu- ju nenadoma prikazala postava O- Sonc. Obraz ji je imel željan izraz in stalno je gledala tansu. Svečenik je izrekel sveto formulo, | ki je predpisana v takih slučajih. ¦ Nato je ogovoril O-Sono z njenim kai- mijo**) in rekel: »Prišel sem, da vam pomagam. Mogoče je v tern tansuju kaj, radi česa se upravičeno skrbite. Ali naj poskusim, da vam to po- iščem?-« Izgledalo je, kakor da sen- ca daje pritrdilo z lahnim naklonom glave. Svečcnik je vstal in odprl naj- višji predal. Bil je prazen. Zapore- doma je odprl drugi, tretji in četrti *) Podganina ura (Nč-no-koku) je prva ura po starem japonskem nači- nu merjenja časa. Odgovarja c-asu od polnoči do dveh zjutraj. Stara japon- ska ura je bila dolga za dve naši. **) Kaimijo je posmrtno budhistič- no ime ali religijozno ime, dano mr- liču. J prodal, — skrbno je gledal za in pod njega; pozorno je preiskal notranjost j omarice. Ničesar ni našc-1, a prikazen je gledala tako željno kakor prej. »Kaj le hoče?« se jc vprašal duhoven. Nenadoma mu jo prišlo na misel, da bi inoglo biti kaj skrito pod papir- jeni, s katerim so bili predali oblc>- ženi. Odkril je oblogo prvega preda- la — nič. Odkril je oblogo clrugega in tretjega predala — še vedno nič. A pod papirjem najnižjega predala jo našel — pisino. »Ali je to reč, ki vas je skrbela?« je vprašal. Ženina senca se je obrnila k njemu — njen bledi pogled je počival na pismu. »Ali bi ga sežgal za vas?« je vprašal in priklonila se je pred njim. Oblju- bil je: »Še to jutro ga bom v templju sožgal in nihče ga ne bo čital razen mene.« Prikazen se je nasmehnila in izgi- nila. Ko je bil napoCil dan, je svečenik odšel po stopnicah doli in je našel rodbino, ki ga je strahoma pričako- vala. »Nikar se ne skrbite,« jim je rekel, »ne bo se veL prikazala.« In ni se veČ. Pismo je sežgal. Bilo je ljubavno pismo, pisano za O-Sono v času nje- nega učenja v Kiotu. A edino sveče- nik je vedel, kaj je bilo v njem in skrivnost je z njim umrla. (Iz angleščine — Fir.) Stran 2. »Nova Doba« 26. X. 1931. Stev. 86. 1ADNJE NOVOSTI češkega in angleSkega blaga za obleke in plašče od priproste do najfinejše kvalitete. Kupite vedno le okusno in dobro, kcr to je štedljivo. — Priporoča se Anton Brumec manufakturna in modna trgoviua „Pri Antonu", Celje, Gosposka ul. 2 ra 4.271 (3.315), Jezersko 7GG (59), Dovjc 1074 (kakor lani), Begunje 74 (kakor lani), Catež 114Ü (1298), Bre- zovica 391 (323), Lesce 254 (262), Ra- ! teče-Planica 1620 (678), Laško 1169 ! (76U), Brcžice 532 (422), Kočevje 2958 I (16.082, lani je bil zelo velik obisk ; ob proslavi 600 letnice Kočevja), Ko- stanjevica 211 (284), Kranj 1362 (1764), KrSko 292 (142), Litija 24, No- vo mesto 1514 (1947), Radovljica 375 (272), Rajhenburg 176 (85), Sevnica 465 (418), Sv. Krištof pri LaSkem 1050, Škosja Loka 275 (331), Tržič 688 (967), Višnja gora 34. Podatki o Rim- skih in Dolcnjskili toplicah, Kamni- ku in nekaterih manjših krajih se niso znani. d Telesno zaprtje, si aba prebava: abnormalno razkrajanje in gniloba v črevesu, pomnožena vsebina kisli- ne v želodčnem soku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih, čerma- sti turi, marsikateri kätari, motnje sluznice, preidcjo z uporabo narav- ne »Franc Jožefove« grenčlce. Šte- vilni zdravniki in profesorji. uporab- ljäjo »Franc Jožeicvo« grenčico žc desetletja pri odraslih in otrokih obeh spolov z največjim uspehom. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijali in specerij- skih trgovinali. d Dunajska vremenska napoved za tcrek 27. oktobra: Sevcrnc Alpe: Zaenkrat še veeinoma oblačno s pa- davinami, mrzlo, severni vetrovi, pozneje zmanjšanje oblačnosti. Juž- ne Alpe: Večinoma oblačno, pada- vinc, paclec temperature. Celje in okolica c Zanimivo predavanje na Ljud- skem vseučilišču. Drevi ob osmih se bo vršilo v risalnici meščanske Sole predavanje »O delovanju ln organi- zaciji srbskega kulturnega društva Prosvele v Sarajevu«. Predavala bo- sta znana nacijonalna delavca pred- sednik društva g. dr. Sava Ljubibra- tlč in glavni tajnik g. Vasilije Grgjič iz Sarajeva. Predavatelja sta bila meci vojno obtožena vcleizdaje in sta morala okusiti vse trpljenje in po- niževanje narodnih mučenikov. Pre- davanje bo zelo zanimivo in se bo vršilo s skioptiCnimi slikami. Vstop- nine ni. Naša narodna in moral na dolžnost je, da posetimo to preda- vanje. c Predvajanje film a o sokolskem župnem zletu v Celju. V ciklu pre- davnnj, ki jili je začelo prirejati So- kolsko društvo v Celju, bo br. Kra- mar v Cctrtek 29. (. m. ob 20.30 v ri- salnici rneščanskc sole predvajal film o sokolskem župnem zletu 28. in 29. junija t. 1. v Celju. Vabljcno je Clanstvo in naraščaj ter vsi pri- jatelji Sokolstva. c Tekmovalno streljanje Strelske družine v Celju se je vršilo v nedeljo 25. t. m. od 9. do 15.15 na vojaSkem strelišču v Pečovniku. Tekmovanja se je udeležilo od celjske družine 24, od štorske pa 41 strclcev. Agilna gtorska družina je bila Castno zasto- pana, udeležba Ccljanov pa bi bila lahko boljša. V celjski skupini sta bili dve tarči in 3 nagrade, v skupini Pazimo na pravilno nego naših otrok Dojenček se le počasi navadi na mcnjajočo se temperaturo sveta in se ga zato že od nekdaj povije v to- ple plenice. — Plenica varuje otro- ka, ovira pa istočasno izdihavanje koži in izločanje pota. — Da se te neprijetnosti ublažijo, se uporablja prašek za dojenčke. — Dober prašck posuši mokroto in pot, ki bi sicer po- vzročila rane, in varuje kožo, da se ne odrgne v plenicah in oblekcah. Tak prašek je Palmira-Baby prašek za posipanje, ki učinkuje higijensko in prijetno. Je tudi štedljiv, ker so ga dobi y škatljicah za posipanje. za Celje in store pa 3 tarče in 5 na- grad. Rczultati v celjski skupini so bili naslednji: 1. poručnik Rajko Vujanovie (43 krogov), prejel kot na- grado uro budiljko; 2. poručnik An- te Miletid (42 krogov), prejel kristal- no vazo; 3. Anton Fister (40 krogov), prejeJ kadilni servis. V skupini za Celje* in Store so odnesli člani iz Štor vseh pet nagrad in sicer: 1. Vin- cenc Veronik (37 krogov), prejel slo- bertovko; 2. Ignac Gorjup (36 kro- gov). prejel pisalno garnituro; 3. Iv. Štor (36 krogov), prejel srebrnega divjega petelina; 4. Ivan SlepaiičiC (32 krogov), prejel servis za črno ka- vo; 5. Ivan Pristovšek (30 krogov), prejel knjigo »Savinjske Alpe«. c Vijolinski koncert našcga odliČ- nega vijolinskega virtuoza g. Karla Rupla in pianista gosp. Marijana Li- povška se bo vršil v sredo 4. novem- bra v mali dvorani Celjskega doma točno ob pol 9. zvečer in ne 14. no- venibra kakor smo že poročali, kajti 14. igraia gospoda v Splitu. Po do- vršonem vijolinskem solanju na ljub- ljanskem konzervatoriju se je K. Ru- pel izpopolnjeval v vijolinski igri še leto dni pri znamenitem pedagogu prof. Otokaru Ševčiku in na to kot francoski Stipendist še dve leti v Pa- rizu, odkoder se je vrnil v domovi- no, da se posveti izključno koncer- tiranju kot vijolinski virluoz. Pred- prodaja vstopnic od 20 Din navzdol v knjigarni Gcričar & Leskovšek. Koncert bo posebnost, ki bo nudila izreden umotrmki užitok. c Celjsko pevsko društvu ima od- slej redno pevsko vaje v tern le redu: ob torkih za ženski, ob sredah za moški in ob potkih za mešani zbor. — Pcvovodja. c Pevci CPD, bivši pevci CPD in vsi oslali pevci, ki ne sodolujejo v nobenem celjskem pevskem drustvu, se naprošajo, da se sigurno udeleže nocojšnje pevslie vaje, ki bo ob 8. v Narodnem domu. Vcžbali bomo no- vo nagrobnicc. — Pec Šegula. c Podporno društvo za uboge licen- ce na drž. realni gimnaziji v Celju bo imclo svoj redni letni občni zbor v četrtek 29. t. m. ob 2. poijol- dne na gimnaziji. c Uradni dan Zbornice za TOI v Ljubljani za Celje in celjsko okolico se bo vršil v torek 3. novembra od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici gremija trgovcev v Celju, Razlagova ulica St. 8., pritlifje levo. c V imenik Zdravniške zbornice za dravsko banovino je bil vpisan g. dr. Jan Mamlil, upravnik vojaške bolnice v Celju. c O veliki poneverbi, ki jo je za- gi'csil knjigovodja Miroslav Gobec na škodo svojega gospodarja, lesne- ga industrijea g. Blaža Sodina v Ce- lju, smo izvedeli še naslednje po- drobnosti: Miroslav Gobec je pone- vcril v zanjih dveh letih skupno 113.000 Din s tern, da je s ponareje- nim poilpisom svojega šefa dvigal v nekaterih celjskih denaiMiih zavodih veCje zneske in si jib. prisvajal. Prva poneverba znaša 5000 Din, druga 8000 Din, dalje jih je več po 10.000 dinarjev, zadnje pa so že po 15.000 dinarjev. V nekem celjskem denar- nem zavodu je dvignil 103.000 Din, v nekem di-ugem pa 10.000 Din. Po- neverbi so prišli na sled, ko je hotel Gobec še v nekem tretjem celjskem denurnem zavodu s ponarejenim še- fovim podpisom dvigniti vplačilo neke stranke v znesku 6.029 Din. Go- bec trdi, da je moral svojega očeta vedno zalagati z denarjem, kar pa oče, ki so ga tudi aretirali, taji. Za vilo pri Sp. Lanovžu, ki jo je začel Miroslav Gobec letos poleti graditi, je bajc v neki podeželski posojilnici najcl posojilo 120.000 Din. Gospod Sodin je celo prispeval k gradnji vse vožnje in mu prodal po zelo znižani ceni les in pesek, njegov brat g. Fr. Sodin pa je dobavil po nizki ceni opeko. Zaupanje in dobroto, ki jo je g. B. Sodin izkazoval Gobcu, je ta zelo slabo poplačal. c Dve nesreči in žrtev napada. Šti- riletna posestnikova hčcrka Francka Petrinova s Pustega polja pri Ko- karju je v nedeljo 25. t. m. padla do- ma s stola in si zlomila desno steg- nenico. — 55-letni delavec Fran Šeš- ko iz Gaberja je padel 21. t. m. pred gosiilno g. Svetela v Gaborju z voza in si zlomil levo roko. — 38-letni voz- nik Anton Lončar z Žigarskega vrha pri Blanci se je 23. t. m. med vožnjo sprl z voznikom Janezom Božičem. V prepiru je Božič udaril LonCarja in mu znatno poškodoval desno ro- ko. — Vsi trijo poškodovanci se zdravijo v celjski bolnici. c Nova razdelitev dimnikarskih okolišev. Razdelitev mesta Celja let* \ celjskega in gornjegrajskega sreza na dimnikarske okoliše, ki jo je ban- ska uprava nedavno izvršila, se bo po odredbi bana dravskc banovine izpremenila. Omenjena upravna pod- ročja se bodo na novo razdelila na 6 dimnikarskih ometalnih okolišev in sicer: I. ometalni okoliš s sloji- ščcm obrta v Celju: obsega oni del mesta Celja, ki je juzno-zapadno od črte Krekov trg, Aleksandrova ulica, Prešernova ulica, Gledališka ulica, Vodnikova ulica in Ipavčeva ulica. II. ometalni okoliš s stojiščem obrta v Celju: obsega tisti del mesta, ki leži severo-vzhodno od črte, označe- ne pri prvem ometalnem okolišu. III. ometalni okoliš s stojiščem obrta na Toharju: obsega iz občine Celje- okolica vasi Gabcrje in Zavodno, se- vcrno od Vogiajnskega mostu ob ba- novinski cesti, ter občine Teharje, Sv. Lovrenc, Sv. Jurij trg in okolica, Kalobje in Svetina. IV. ometalni oko- lis s stojiščem obrta v Žalcu: obsega kraje v/. cbčine Celje-okolica: Breg, južna Zavodna, južno od Vogiajnske- ga mostu ob občinski cesti, Miklav- ški hrib, Pečovnik, Lisce, Lava, Bab- no, Polule in Medlog ter občine Pe- ti'ovce, Žalec Gotovljc in Griže. V. ometalni oko'lis s stojiščem obrta v Vojniku: obsega o-bčine Vojnik, Viš- njst va^, Frankolovo, Nova cerkev, Dobrna, šmartno v Rož. dolini, Veli- ka Pirešica, Dramlje in Škofja vas ter iz občine Celje okolica vasi Spod- nja in Zgqrnja Hudinja, Lokrovec, Dobrova in I.opata. VI. ometalni oko- liš s stojiščem obrta v Braslovčah: obsega občine Braslovče, Polzela, Gomilsko, Grajska vas, Marija Reka, Prekopa, Sv. Jeronim, Sv. Jurij ob Taboi-u, Vransko, Sv. Pavel pri Pre- boldu in Sv. Peter v Sav. dolini. Že- lczni.ski objekti so izvzcti. c Obrino gibanje. V septembru in oktobru jo bilo v Celju prijavljenih 9 prostih obrti, 4 rokodelske obrti in 1 koncesijonirana obrt, izbrisane pa so bile 3 proste obrti. c Razpust društva. Külturno dru- štvo »Martin Krpan« v Celju je raz- puščeno, ker nima vcč pogojev za pravni obstoj. c »Ži i mrtvec«. Mestni kino bo predvajal v torek, sredo in četrtek zvočni fiim »Živi mrtvec« po znani drami grofa Leva Tohtega. Obisk tega krasnega filma toplo priporočamo. Tudi oni, ki sicer niso prijatelji kina, naj bi si ta film ogledali. c Umrli so v celjski bolnlci: v so- boto 24. t. m. 601etna prevžitkarica Ursula Jančičeva iz Podpeči v občini Št. Vid pri Pianini, v nedeljo 25. t. m. pa 51 letni posestr.ik Mihael Skutnik z Velike ravni pri Novi cerkvi in 41 letni brezposHni delavec Ernest Verh- njak iz Celja (Sodnij^ka steza 3). N. p. v m. ! c Proračun občlne Celje-okolica za I. 1932. je razgrnjen in na vpogled v občinskem uradü na Bregu. c Opozorilo gostilničarjem. Opo- zarjamo vse gosttlničarje in prodajalee alkoholnih piiaf, da bodo prispeli v Četrtek 29. in petek 30. t. m. vojaški novinci v Celje, da nastopijo vojaško službo. Ta dva dneva ni dovoljeno prodajati alkoholne pijače novincem. c Pes se je zatekel k ge. Mariji Kohnetovi v Gaberju, Lastni dorn 19. Pes je novofundlanske pasme z dol- go belo dlako in rumenimi lisami. Lastnik dobi psa pri ge, Kohnetovi. c Zaradi prepovedanega povratka je bila v nedeljo 25. t. m. zjutraj v Celju aretirana 40-letna Marija Ju- gov.-i iz Mozirja." Izi'QCili so jo okraj- iieniu sodišču. V današnji številki smo začeli priobčevaii novi, senzaci- jonalni detektivski roman BOJ V MEGLI (Baskervillski pes) eno najboljših del slovitega angleš- kega pisatelja Sira Conana Doyla duševnega očeta svetovno' znanega detektiva Sherlocka Holmesa Ta izredno napeti in zanimivi ro- man bo gotovo ugajal vsem nafiim čitateljem. Opozarjamo, da bodo pre- jeli vsi novi naročniki, ki bodo s 1. novembrom naročili. „Novo Dobo" današnjo in prihodnjo Stevilko brez- plačuo, da bodo mogli čitati naš novi roman od začetka. V kratkem bomo izdali v ponatisu dcscdauji roman Podarjeni obraz ki so ga naši čiiatelji čitali z velikim užitkom. V zalogi imamo še ruski roman Brata Gordejeva Izvod siane le 12 Din. Ta roman vsa- komur priporočamo. c Nalezljive bolezni v Celju in celj- skem srezu od 1. do 7. oktobra. Ti- iuzne bolezni: v celjskem srezu je ostal edini bolnik še dalje v oskrbi, istotako v. mestu Colju. Škrlatinka: v celjskem srezu so ostali vsi 4 do- scdauji bolniki še dalje v oskrbi. Ošpice: v celjskem srezu je ostal edini bolnik še dalje v oskrbi. Davi- ca: v celjskem srezu so ostali od proj 4 bolniki, na novo so oboleli 3, umrl je 1, 6 jih je ostalo v oskrbi, v mestu Celju je na novo obolela 1 ose- ba in ostal a v oskrbi. V tern tednu ni bilo v Celju in celjskem srezu no- benoga slučaja gviže, nalezljivega vnetja možganov, dušljivega kašlja, krčevito odrevenclosti (tetanus), vra- ničncga prisada, stekline in otroč- niške vročice. Sport Prvenstvena nogometna tekma SK Celje : SK Olmp 2:1 (1 :0) SK Celje — prvak celjskega okrožja. CELJE, 26. oktobra. Včeraj ob 15.30 se je pričela druga prvenstvena tekma, ki jo je odigral SK Celje v letošnji jcsenski sezoni in ki mu je prinesla do pomladi pr- venstvo celjskega okrožja. Tckma se je vršila na igrišču pri »Skalni Klü- ti« na precej razmočeiioiu terenu. Zanimanje za to važno tekmo je bilo pi-ecejšnje. Na igrišču se je zbralo okoli 400 gledalcev. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavali: SK Celje: Pleteräck-Ko- privšek- Mikuš-Suholežnik, Pre&in- ger, Lesjak-Kunej, Zupanc, Brunšek, Verderber, Ahtik. SK Olimp: Šmon- Vouk, Hrastnik-Henčic, Ključar, Zor- ko-IIolzingei", Bianki, UršiC, Primo- žič, Lešjek. Začetni udarec ima Olimp, ki uprizori preccj nevaren napad, toda obramba je na mestu. Vodstvo prei- Beli zobjo oiopšajo vsak obraz. Često ?.o zadosluje samo enkratno čisoenje t prijetno osvežuJoSo Chlorodont-pasto, da se dosežo lep sijaj slonovine. Poskuaito najprej z malo tubo za Din 8.— Velika tuba Din 13,— Dobiva w povsod. Štev. 8G. »Nova Doba« 26. X. 1931. Stran 3. cle takoj nato v roke Celja, ki nevar- no napada in doseže v 15. minuti po Zupaneu prvi gol. Nato poteka igra večinoma v sredi igriSCa. Žoga roma s polja na polje in nobeni strani ne uspe, da spreineni rezultat. Pi'vi pol- čas konea z rezultatom 1 : 0 za SK Celje. V drugcm polčasu SK Celjo nevar- no napada, a zaman. šele v 22. mi- nuti zabije Verderber za svoj klub drugi gol. Publika navdušena bodri svoje igrače. Vsled blesure dveh igralcev SK Celje lahno popusti. To izkoristi Olimp, ki začne napadati, vendar pa se Celju posreči obdržati odprto .igro. Sele v 40. minuti, ko je bilo že popolnoma mračno, preseneti Uršič vratarja SK Celja in zniža re- zultat. Ta gol je padel popolnoma po sreči. Šc par napadöv z ene in druge strani in sodnik odpiska konec. Moštvo SK Celja je igralo dobro, dasi je moralo nastopiti z dvema re- zervama. Mnogo je moštvo oviral slab teren. Pokazalo je veliko disci- plino, česar ne bi mogli trditi o igral- cih Olimpa. Prerekanje med igralci ne upliva ugodno na potek igre, zla- sti ne na občinstvo. Sotlnik. g. dr. PlaninSek iz Maribo- ra je sodil zelo dobro in objektivno. V predtekmi je po mlačni igri porazila rezerva Atletikov rezervo •Olimpa z 2 : 0. K. D. Dober svet je zlata vreden V Croatia kinu v Zagrcbu so ne- davno predvajali film »Visočanstvo ukazuje«. V torn filmu je rekel dvor- ni minister (Reinhold Schünzel) med zaujmim dogovorom svojemu dvor- nemu detektivu, ki mu je vsled ve- likc^a prehlajenja neprestano kihal v obraz: »Toda vzemite vendar že enkrat Aspirin-tabletel« Pazljiv posluša.lce je po tcm iz- branem načinu izražanja gotovo opazil zacudenjc dvornega ministra, zakaj dvorni delektiv gosp. Pipac (Paul Hörbiger) prejšnjega večera ni vzel dveb Aspirin-tablet v skode- lici toplega čaja, ker bi ga v tem slu- čaju gotovo ne bil nadlegoval s svo- jiin ncprestanim kihanjem. Iz to> črtice se vidi, da so za so- dobnega Človeka pri prvem pojavu prehlajenja postale Aspirin - tablete nenadomestljivo obrambno sredstvo. Glasovi iz občinstva Skandal z jezikom Za vojne in po vojni je pri nas vsc propadalo. In marsikaj je že pro- padlo. Tako smisel za jezik in zna- nje jezika. Včasi med šolanimi ljud- mi skoro ni bilo človeka, ki se ne bi bil prav izražal in ki ne bi bil mo- gcl gladko napisati svojih misli. Da- nes pa doraščajo v narodnih učili- šCih ljudje, ki po večini ne znajo no- benega jezika več, a vendar silijo ce- lo med žurnaliste in književnike. To je veliko gorje; kajti ti nevedni in nezmožni ljudje zastrupljajo čitajo- če občinstvo, ki pije in srka nenžit- no hra.no, pa ne zna presoditi, kako mu je ob njej. Le tako splošno vi- dimo, da je naša lepa beseda oma- deževana in dobri izraz ustvarjajo- čega naroda pokvarjen. Danes smo že tako daleč zabredli, da so največ- ji in najbolj razširjeni naši dnevni- ki najhujši muCitelji našega jezika, ki je že tako zdelan, da bi tujec, ki se je bil leta 1900. naučil tiste dobro izklesane slovenske govorice, jedva še razumel kak zapleten članek, da no omenim novice, ki jo je poslal re- dakciji kak podivjan dopisnik, pa jo je ona nepopravljeno objavila, ker nima ne volje ne spoznanja . . . Pa pustimo to; kajti mi v pokrajini ne moremo učiti onih v prestolicah' Pač pa bi se dalo kaj ukreniti v ozkem delokrogu. Tu v Celju. Ni sa- mo pri nas strašno; o, je povsod drugod tako. Ali nekje bi morali najprej začeti. Morali bi ljudem do- povedati, da ne sme vsakdo po mili volji pomazati kosa papirja ter ga kam prilepiti. Morali bi prepričati društva, da je grda Cast, imeti tajni- ka, ki slabo veže svoje plesnive otro- be in rine te nesrečne proizvode kot poročila v liste. Morali bi poka- zati trgovcem, obrtnikom in podjet- nikom sploh, kako slabo se priporo- Cajo s svojo površno, slabo sestav- ljono in ostudno stilizirano kores- pondenco in reklamo. Vsi ti bi mo- rali vetleti, da je pisana ali tiskana. besoda vizitka, ki ti takoj pove, s kom imaš opraviti. Vedeti mora v Bt dan izzivfycMJaSpeäce 6. Zvečer Zvečer pa zala Špelica Prav mirnim sreem spat je šla. Za njo dan velikega je pranja, Zdaj lahko si privošči spanja. In sladko sanjala je vso noc — To Albus-Mila je čudežna moč. Vsaka gospodinja lahko mirno za- spi, ako vporablja za veliko pranje perila Albus-Milo. Ne dajte se pre- motiti in no sprejmite mesto davno preizkušenega Albus-Mila nobenega navidez poccni mil a. Kajti navidez ccneje je često dražje, radi tega ne izpostavljajte svojega perila nika- kim dvomljivim eksperimentom, temveč vporabljajte samo uradnik in tudi odvetnik, da so sla- bi spisi nerodno priporočilo zanj. Zlasti pa bi bilo treba paziti na ka- kega ljubega soseda in prijatelja, ki morda nalašč kvari in smeši naš jezik. Mislim, da je kje inštanca, ki bi mogla zaCcti zatirati škodljivce, po- pravljati škodo in dajati cast jeziku, ki je sedaj tako kruto razžaljen in ponižan. Gaberski. Smešnice »Temu človeku daješ svojo hčer- ko? Saj jc vendar pet let sedel!« »Tak lopov!« »To si uvidel, kaj ne?« »Scvoda, kajti rekcl mi je, da je sedel tri leta!« Kino Mestni kino Celje. V pondeljek 2G. t. m. ob 20.30 se zadnjikrat predvaja senzacijonalni pustolovski zvočni film »On ali jaz«. V glavni ulogi slo- viii Harry Piel. lzredno napeta vse- bina, petje, godba, divni posnetki iz Dalmacije, Genove, Milana in Rapal- la. Piedigra: zvočna šaloigra. — To- rek 27., sreda 28. in čctrlek 29. ok- tobra: »živi mrtvec«. Veličasten zvočni film po istoimenski drami grofa Lvea Tolstega. V glavnih ulo- gah slavni John Gilbert, Renee Ado- ree in Konrad Nagel. Režija: Fred Niblo, mojstrski režiser filma »Ben Hur«. Ta ki-asna drama je })replete- na z originalnimi ruskimi zbori in solopetjem. Vstopnice se Jahko re- zervirajo telefonično na St. 270. CON AN DOYLE: Boj Y megli (BaskervHlsfei pes) Roman ^^K Poslovenil Boris Rihteršič I. Sherlock Holmes, ki je navadno vstajal zelo pozno, če ni — kar se je prav često /.godilo __ ostal vso noč pokoncu, je sedel za mizo pri zajtrku. Jaz sem stal na proprogi pred kaminom in sukal v roki pa- lico, ki jo je pozabil najin sinočnji obiskovalec. Bil je to lep, debel kos lesa z okroglo glavo — kakor poli- cijska palica. Tik pod glavo je imela za palec širok srebrn pas z napisom: James Mortimer, M. R. C. S. od svojih prijateljev v C. C. H. 1884. I -v 9^sto prava staromodna palica, kakor jo nosijo llyni zdravniki — častitljiva, robata, zanesljiva. >;<^uj, Watson, kaj misliš o njej?« Holmes mi je kazal hrbet, jaz pa nisem napra- vll nič takega, da bi bil mogel sklepati, s čem se ^kvarjam. »Kako vcš, kaj sem delal? Skoraj bi mislil, da iniaš zadaj na glavi oci.« »Toga sicer hie, pač pa imam pred seboj bruSeno, J s^brom obloženo skodelico za kavo,« je odgovoril. obi°skovalCca?1KWatson' kaJ dclaŠ S palk° najinega mnv« nm'mo I*31 S1T1° so P° nesreöi zgrešili in ni- sporn„ svo]| pomen Povej mj kako R zamilljai p0 palici najinega moža?« J f »Mislim,« sem rekel j„ 80 poskugaI posluževati metode, ki jo je moj pnjato j navadno uporabljal pri svojcm raziskovanju, »mishm, da jo doktor MorU_ Hier starejši zdravnik s solidno prakso. Biti mora Veljaven mož, ker so mu dali njegovi znanci tak znak svojega spoštovanja.1« »Dobro!« jc odvrnil Holmes. »Izvrstno!« ' »Dalje bi videz govoril za to, da je zdravnik na deželi, ki opravlja veßji del svojih obiskov pri bol- nikih peš.« »Zakaj ?« »Ker je njegova palica, čeprav je bila nekoč zelo lepa, tako zdelana, da bi si komaj mogel misliti, da jo je uporabljal mestni zdravnik. Močni železni obroč je zelo obrabljen, torej je jasno, da je palica videla precej cesta.« »Zlodja, pameten postajaš!« je pripomnil Holmes. »In dalje — tu piše o pi-ijateljih v ,C. C. H.' (Sodil bi, da gre tu za neko lovsko društvo — njegove Clane je najbi'z zdravil in zato so mu darovali majhen spo- min.« »Res, Watson, ti se kosaš s samim seboj,« je dejal Holmes, odrinil svoj stol in si piižgal cigareto. »Dol- žan sem ti reči, da si pri svojih poroCilih, kjer si moje skromne zgodbe tako prijatcljsko popisal, glo- boko podeenjeval svoje lastne zmožnosti. Ti sam morda nisi velika luč, toda drugim prinašaš razsyet- Ijenje. Dosti je ljudi, ki nisogeniji, ki pa imajo vendar dar, da vzbude genije močnejših. Priznam, dragi fant, da sem pri tebi Se globoko v dolgu.« Tako zelo pohvalil me ni še nikdar prej in pri- znaü moram, da so me njegove besede odkrito raz- veselile, kajti dostikral sem bil nanj malce jezen, ker si je tako malo storil iz mojega obCudovanja in mojih poskusov, da bi javno pozornost obrnil na njegova dejanja. Tudi nisem bil nemalo ponosen na to, da sem si prilastil njegove metode v taki popol- nosti, da mi je moral izreči svoje priznanje. Zdaj mi je Holmes vzel palico iz roke, in samo njegove oči so nekaj minut blodile po njej. Odložil je cigareto s (ako brezbrižno ki'etnjo, da sem kar videl, kako so vse njegove misli drugje, stopil je s palico k oknu iri jo še enkrat pregledal z lečo. »Zanimivo, čeprav čisto enostavno,1« je rekel, ko se je spet zleknil v kotiček svojega ljubega divana. »Palica res kar sama ponuja en ali dva migljaja. Daje nama izhodišče za več sklepov.« »Ali mi je kaj ušlo?« sem ga vprašal malce samozavestno. »Mislil bi, da nisem nič važnega pre- zrl?« »Bojim se, dragi Watson, da so bili tvoji sklepi v glavnem narobe; če sem rekel, da me spodbujaš. sem mislil s tem — naj born odkrit —, da me tvoji napačni sklepi privedejo do resnice. Sicer se pa ni^i v tem primeru Cisto urezal. Mož je prav gotovo zdrav- nik z dežele. Dosti hodi peš.« »Torej sem imol prnv!« »Toliko že.« »Saj je bilo to vendar vse!r< »Ne, ne, dragi Watson, to ni vse — še dolgo ne. Jaz bi se na primer odločil za domnevo, da bo doktor prej dobil dar v bolnici, kakor pa od lovskega dru- štva, in če se oprem na to, da pomeni H besedo »Ho- spital1, se sama ponuja razlaga, ki ni za rep privle- cena, da namreč črki ,C. C pomenita .Charing- Cross1.« »Utegnil bi imeti prav.« »Verjetnost govori za to domnevo. In če hočeva priti s tega izhodišča dalje, clobiva novo podlago, kamor lahko postaviva kip svojega neznanega ob- iskovalca.« »No, vzemiva, da črke ,C. C. H.' pomenijo ,Clia- ring-Cross-Hospitar — kakšnc nadaljne sklepe lahko napraviva iz te okoliščine?« »Kaj ne moreš naprej? Saj poznaš moje metode. Sezi po njih!« »Na misel mi prihaja samo preprost poslednji sklcp, da je mož prakticiral v mestu, pi'eden je sei na deželo.« »Mislim, da greva lahko v sklepih brez strahu malce naprej. Opazuj slučaj s legale stališča: Pri kakšni priliki dajejo najrajši take darove? Kdaj se bodo zbrali tovai'isi, da mu poklonijo to darilo? Prav gotovo v trenutku, ko doktor Mortimer zapusti bol- nišnico, da začne na svoje. Znano nama je torej, da je ta palica dar. Misliva, da je mož šel iz bolnišnice na deželo. Ali greva v svojem ugibanju predaleß, Ce trdiva, da je dobil to darilo pri odhodu?« »Verjetno že zveni, res.« ' »Zdaj nama postane jasno, da ni bil stalni zdrav- nik v bolnišnici, kajti tako mesto dobi samo zdrav- nik, ki ima že dobro londonsko prakso, in tak ne bi sei na deželo. Kaj je bil torej? Ce je bil v bolnici in ne stalni zdravnik, je mogel biti le asistent — malo veC kakor starejSi kandidat medicine. Šel je na kmete pi'ed petimi leti — datum je na palici. Tako se torej tvoj resni dmžinski zdravnik ra'/.leze v nič. dragi moj Watson, in na svet prileze mlad dečko pod tridesetimi leti, prijazen, brez častihlepnosti, raztresen, lastnik psa, ki mu je dosti do njega; o njegovem psu bi pa tako na prvi maJi lahko samo to rekel, da je večji od jazbečarja in rnanjäi od doge.« Neverno sem se smejal, Sherlock Holmes pa se je vleknil v divan in jel puhati pod strop drobne kolobarje dima. Stran 4. »Nova Doha« 26. X. 1931. Štev. 80. Ali ste si že nabavili roman „BRATA GORDEJEVA", ki je izšel v nasi založbi? Cena 12 dinar] ev. Elegantne modne tkanine vseh vrst si lahko nabavite po zelo nizki ceni v Trpsbi tan Sfermecki, Celje Na zalog-i velur, pliš, svila, po- pelin, baržun, flanela, harhent in drugo manufakturno blago Soba in kuhinja lepa, zračna, se takoj odda rnirni stranki. Jožefov hrib 19. Malinovec pripravljen iz aromatičnihgorskih malin vkuhan s čistim sladkorjem. Star a lekairna „Pri QrEu" Wlr. Ph. Ivo Tončič Celje, Glavni trg — Äleksandrova u). Bukovo oglje prvovrstno vilano, kakor tudi drob- nejše, nudi v vsaki količinl tvrdka I. SREBOTNJAK, Sv. Peter v Savinjski dolini. Motorno kolo znanike Indian-Prince 3"5 k. s. ter ši- valni stroj znamke Singer popolnoma nov se proda. Vpraša se.v Celju, Dečkov trg štev. 6. Stanovanje soba, kuhinja, pritikline z nekaj zemlje, na lepem kraju blizu parka, se odda. Reflek- tira se izključno na resno, inirno stranko, ki misli dalje časa tarn stanovati. Najraje drž. uslužbenca all upokojenca. Poizve se v upravi lista. Krasna hiša («ila) 6 stanovanj po 2, 3 in 4 sobe, 1 oral vrta, se proda za 500.000 Din. Vila 5 min. od postaje LaSko za 130.000 Din. Karol Breznik, Celje, Prankopanska 1. Velika izbira r oka vie pletenih in usnjatih od navadnih do najfinejših Cene nizke L. PUTAN, CEUE ^ES ^H ^^^B^r a^S t^^m oHb^^^^^^^w^u^b «^B hGB BIB v^^k LAK-MODÄ1931 ZELODOBRE ZENSKE NOQAVICE ŽE OD DIN 15- iOPLI ČEVL1I IZ VELBLODOYE DLAKE PODPLATI IZ KLOBUČEVINE IN USNJA DIN. U5'~ Celje, Äleksandrova cesta I. Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NÄRODNI DOM Kupuje in pro- dojci devize io vaiute, Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za iste popohio var- nost in ugodno o- brestovanje. Podruznici: Maribor, Šoštanj Prazna soba in drvarnica se odda s 1. novembrom. Celje, Mariborska cesta 23. Iščem prazno sobo večjo, v mestu, najraje pri gospodarji». Ponudbe pod »Udobno« upravi list?. Inserenti, posluzujte se „NOVE DOBE"! Franjo Dolžan zJif!iZ * i i " stev. 4 kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa u zgoraj navedene stroke spadajoEa dela in popravila. — Cene zmerne. aMWBMMMMBMBl Postk-ežb^ «očna in solid »a! od Din 110*— naprej v povečani izbiri pri tvrdki KRAMAR & MISLEJ, Celje, kjer se tudi peutlje z iiapisom takoj napravijo. Najvarneje in riajugodneje se nalaga denar pri pupilarnovarnem zavodu, ki Ž8 ob3töja 64 let Celjska mestna hranilnica v CELJU, KREKOV TRG (v lasini palači pri kolodvoru) Prihrankom rojakov v Ameriki, denarju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodišča ter naložbam cerkvenega in občln- skega denarja posveča posebno pažnjo. Hraniinica daje poso- jila na zemljišča po nainizji obrestni meri. Vse prošnje rešuje brezplaüno. Za hranilne vlogc jamči polcg premoženja hranilnice še mesto Celje z vsem premoženjcm in vso davčno močjo. Urejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskai-no Milan Cetlna. -- Oba v Celju.