r List za šolo in dom. -......JjgiBKg*:......iZfc--- Izhaja vsak mesec po celi poli. Velja za celo leto v tiskarnici in po pošti 1 gld. 50 kr. nov. dn., za pol leta 80 kr. nov. dn. TeČaj 1. V LJubljani 1. listopada 1861. j^t l I. Nekaj šolskim pripravnikom in učiteljem. Učitelj , kteri hoče dan današnji tirjatvam svojega stanu zadostovati, ne stori dovolj, da le odmenjene šole z dobrimi spričali dokonča, ampak se mora potem vedno še sam izobraževati. Kdor ne gre naprej, gre nazaj, ker v naturi ni stanja. Vedno izobraževanje dušnih moči je vsakemu človeku po svojem stanu potrebno; toliko potrebniše pa je to učitelju, ker po njegovem izobraževanji se širi tudi napredek in izobraževanje celega naroda. Učitelj, kteremu ni mar, da bi se vedno bolj izobraževal, tudi ne more tirjati in pričakovati, da bi njegovi učenci kaj prida napredovali. Ali misliš, ljubi učitelj, daje dovolj, da že deset ali dvajset let otroke podučuješ? Ali boš zato že vselej žel dober sad svojega poduka? Nikdar! ako meniš, da je dosti, če le odločene ure v šoli pri otrocih dopri-našaš, ter jih vedno enako po starem kopitu uriš in podučuješ. Dokler boš mislil, da že dosti veš, če si le kako knjižico po-verhoma prebral, ne moreš dobro shajati pri svojem poduku. Kdor hoče, da bi mu šola dober sad rodila, se mora tedaj vedno izobraževati in skerbeti, da si pridobi dobro učilo (metodo), to je, umnost, da otroke tako podučuje, da ga lahko razumejo. Naj bo učitelj tudi učen, pa brez tečnega učila bo s svojim podukom manj koristil, kakor manj učeni, kteri zna otrokom svoj nauk dobro razkladati. — Kako naj bi pa učitelj skerbel, da bi si pridobil to umnost, se mi zdi posebno imeniten neki pripomoček, kterega nekteri učitelji premalo cenijo. Ta pripomoček je ta: Opazuj druge učitelje, kako ravnajo s podukom, in kako ga razlagajo svojim u c en c o m. — Dokler človek sam ne poskuša v šoli, ne verjame, koliko velja ura, ki jo je pri poduku drugega učitelja preživel. Vsaka taka ura je zlata jagoda, ktera se ne more preceniti učitelju in šolskemu pripravniku. Svetujem tedaj šolskim pripravnikom, naj po nobeni viži po nemarnem ne zapravljajo ur, ktere so jim za to odločene, da po šolskih razredih gledajo in poslušajo, kako podučujejo dotični učitelji. Povem vam, ljubi moji, ki ste si izvolili težko učiteljsko butaro, da vam bo za vsako tako uro zelo žal, ako ste jo po nemarnem zapravili. Spoznali bote to še le takrat, kadar bote butaro sami zadeli na rame. Svetoval bi tudi šolskim pripravnikom, da bi si v posebne knjižice vse zapisovali, kar dobrega vidijo in slišijo v šoli boljših učiteljev. Taki zapomini bi jim dobro služili pri marsikterih okoliščinah, posebno pa pozneje, kadar začenjajo sami svoje žito mleti. Zavernil me bo znabiti kdo in rekel, da imamo dosti lepih knjig, ktere nam pomagajo in kažejo, kako naj se ravna pri poduku, kako naj se to in uno razklada, kaj in koliko naj se uči i. t. d. To je sicer nekoliko res, — toda, kar je v knjigah pisano, si ne boš vse tako lahko in hitro prisvojil, kakor, ako sam vidiš, slisiš in zapišeš pri tečnem poduku izverstnih učiteljev. —Kdor hoče postati dober govornik, ni še dosti, da le v kaki knjigi bere, kako se mora govoriti, ampak mora tudi poslušati dobrega govornika in tudi sam dobro govoriti poskušati. Ravno tako naj tudi učitelj rad gleda in posluša druge učitelje, kteri tečno in razumno podučujejo. Kadar šolski pripravnik stopi v učiteljsko službo, nima toliko priložnosti, da bi mogel druge učitelje opazovati in poslušati, kako podučujejo svoje šolske otroke. Vendar, komur je za to kaj mar, pa tudi pozneje še marsikje, kolikor toliko , pazi na druge šole, kako napredujejo. Posebno mu za to služijo očitne, šolske preskušnje pri sosednih učiteljih. Pri takih priložnostih bo pazljivi učitelj primerjal svoj uk z ukom svojega soseda, ter bo lahko razvidil, kaj je morda on do zdaj napak ravnal, kako ta učitelj to in uno reč bolje, umnejše in tečnejše razklada i. t. d. Ako bi se pa primerilo, da bi se kak učitelj, kterega poslušamo, kaj zmotil ali kaj metodično pregrešil, bi nikakor ne bilo prav, da bi se mu kdo zavoljo tega kaj posmehoval in bi ga še celo *) Mi slovenski učitelji imamo še prav malo pomočnili šolskih knjig; pomagajmo si tedaj, kakor moremo ! Vredn. osramotoval; vse naj nas veže bratovska, edina ljubezen. — Učitelji, kteri pa mislijo, da jim ni treba se od drugih kaj učiti, kažejo ravno s tem, da so nevedni in svojoglavni, ker nočejo verjeti, da se vsak učitelj pri drugem more kaj učiti, in ako druzega ne, vsaj to, da ve, kako se ne sme poduče-vati. „Poberite kosce, kteri so ostali, da konca ne vzamejo", je rekel nebeški učitelj svojim učencom. Pobiraj-nio toraj tudi mi skerbno vsako drobtinico, in pazimo na vse, kar nam količkaj pomaga, da bolje napredujemo in se izobražujemo, ter spolnujemo pregovor , ki pravi: „Zerno do zerna pogača, kamen na kamen palača." Fr. Gerbic. Šolske postave za učitelje. 1. Pripravi se, preden greš učit! 2. Pridi o pravem času v šolo! Prijazno sprejemaj otroke! 4. Z Bogom začni vsaki nauk! 5. Ravnaj se na tanko po učilnem načerlu in po redu učenja! 6. Živi ves v svojem poklicu! 7. Daj otrokom vedno dosti opraviti! 8. Bodi vedno poterpežljiv in prizanašljiv, kadar kaznuješ! 9. Nikoli ne spregovori kake nespodobne besedice! 10. Ako zapaziš kje kaj napčnega, stori tako, kakor modri vertnar! 11. Ves svoj poduk namerjaj na omiko duha in serca ! 12. Uči naj pred to, kar je naj bolj potrebno! 13. Delaj tudi sam vse tako in to, kar hočeš , da bi mladina storila! (N.) Koliko računskih načinov naj se pri začetnem nauku o računanju ali rajtanju razločuje in vadi. (Dalje in konec.) Kakor hitro smo pa tako daleč prišli, da pismeno rajta-mo, je potrebno (da si pri izrajtanji nalog o deljenji in za-popadenji skoraj povsod le eno teh poti izvolimo), da naloge o deljenji in zapopadenji le po enem opravilu izrajtamo. Če pa 11* pri pismenem razštevanji le enega teh opravil rabimo, kterega iz med teh dveh si bomo izbrali? Brez dvombe bomo rabili deljenje, posebno če premislimo, da se v vsakdanjem življenji deljenje večkrat rabi, kot zapopadenje. — Izvzete so le tako-šne naloge o deljenji in zapopadenji, pri kterih je odgovor enocifern, in pri kterih se po zapopadenji lože izrajta, in je z njimi tako ravnati, da si pri deljenji z zapopadenjem pomagamo, sicer pa zapopadenje rabimo, kadar se išče število v številu. -Ako pa izrajtujemo naloge o zapopadenji po deljenji, jih po-pred spremenimo v razštevanske naloge. Ako se, postavim, praša, kolikrat je 6 v 132, bo učenec govoril ali si mislil: Da zvem, kolikrat je 6 v 132, poiščem 6. del od 132. Ako pa se, p. praša, koliko sežnjev je 132 čevljev, — bomo menda rekli: Ker je 1 seženj 6 čevljev, bo tudi 132 čevljev toliko sežnjev, kolikrat je 6 v 132; kolikrat da je 6 v 132, pa zvem, če iščem 6. del od 132. Da je pa odgovor resničen , ako se to dvoje opravil, namreč deljenje in zapopadenje, premeni, se otroci kmali zavedo, ker so se že davno prepričali, da se ravno tisti odgovor dobi, bodi si pri deljenji ali zapopadenji. — Od tega še nekaj izgledov: Kolikrat je 12 v 96? — Po zapopadenji tu spoznamo? da je pervo v drugem 8 krat zapopadeno. Če tedaj prašamo zakaj je 12. del od 96 (udi 8, si bomo odgovorili: Ker je 12 v 96 8 krat zapopadeno, tudi iz 96 lahko naredimo 8 števil, ktero sleherno 12 znese. 12. del od 12 je 1 , in ker je sleherni del od vsakih 12 po 1., je tudi 12. del od 8 krat 12 ali 96 8 krat 1, to je 8. v Se bolj pripravna pa je ta le pot: Ker je 12 v 96 8 krat, tudi iz 96 lahko naredimo 8 krat 12. Iz množenja pa vemo, daje 8 krat 12 toliko, kakor 12 krat 8. Tedaj tudi iz 96 12 krat 8 lahko naredimo t. j. 96 lahko razdelimo v 12 takošnih delov, kterih sleherni je 8; tedaj je 12. del od 96 tudi 8. Zdaj hočemo pa še nasprotno ravnanje prevdariti: P. koliko je 4. del od 392? — Po razštevanji smo zvedili da 4. del od 392 je 98, tedaj se prašajmo , zakaj je 4 v 392 98 zapopadeno. Ker je 4. del od 392 tudi 98, se more 392 v 4 krat 98 razdeliti; 4 krat 98 je pa ravno toliko, kolikor 98 po 4. Tedaj se more 392 tudi v 98 krat po 4 razložiti; iz tega pa se vidi, da je 4 v 392 tudi 98 krat zapopadeno. iz vsega tega, kar smo zdaj od različnih računskih opravil govorili, se vidi, kako potrebno je, da v začetnih šolah, precej že pri naj manjših številih, razločujemo šestero računskih opravil. Od kar se je mehanično računanje iz šol odpravilo, in o d kar se zraven pismenega računanja tudi iz glave rajta, vadimo učence, da si povsod naravnih potov iščejo, kakor si jih voli prosta pamet; umetniško pa jih učimo še le ta čas, kadar pismeno rajtajo, ako tako pri večjih številih hitreje in lože pridejo do namena. Namen vsega računanja je gotovo ta, da znatno to rabiti, kar smo se naučili. Za praktično izurjenje moramo tedaj v ljudskih šolah naj bolj skerbeti. Zato je posebno koristno, da 6 računskih opravil razločujemo in tečno rabimo. Poslovenil —k., učitelj. Tečno 11 č i l o. Kazavni poduk. Hlev. S nova. Jasli, gare, korito, koš, gnojne vile, gnojne nosilnice, gnoj, gnojnica. Kolarnica, voz, oje, vaga, os, kolesa, sora, ročica, lestvica, koš, žerd, zavornica, cokla, sani. Ujzda, berzda, komat, stranice, žili, vajet (Vojka), sedlo, pas, podprog, stremen, ostroga, bič. Jarem, jarmovka. Učba. V hlevu je živina, in je iz jasel. Gare so nad jaselmi, na nje se živini klaja daje; zakaj? Iz korita ali žleba zoblje konj oves. — V košu se kaj v hlev prinaša. — Z gnojnimi vilami se gnoj kida. — Xa gnojnih nosilnicah se gnoj nosi na dvor. — Gnojnica je od gnoja voda, ktera naj bolje gnoji; škoda je je tedaj, ako nekoristno odteka in se zapravlja. — V kolarnici so kola in druga vozna oprava. — Vozovi deli so: oje, vaga, sora, lestvice, podosi, na kterih kolesa teko, ki so z luuki in zapori zataknjene. Kolesni temelj je pesto, iz kterega dvanajst preček moli; okoli teh je platišče, ki je iz šest plati sostavljeno in s šino okovano. Včasi se tudi koš dene na voz; čemu? Z žerdjo se na vozu poveže seno, snopovje, stelja i. t. d. Z zavornico se kolo zavira, kjer hudo navdol gre. — Cokla se podloži pod zaverto kolo; zakaj? — Voz z enim kolesom se imenuje samokolnica, z dvema kolesoma pa gare ali samotež voz. Vozove ali kola dela kolar, in jih kovač okuje. Čemu so vozovi ? Gospoda se vozi v kočii. — Sani nimajo koles, temuč krive sanince. S snemi se vozimo ali dričamo po snegu in ledu. — Ujzdo, berzdo, komat in stranice dene voznik na konja, kadar ga vprega, z žili živino k vagi priveže, z vajetom pa jo vodi ali viža in obderžuje. — Sedlo dene jezdic na konja, ga s pasom pripaše, se vanj vsede, in dene noge v stremena. — Ostroge ima jezdic na petah; ž njimi spodbada konja, in ga poganja z bičem. — Na-štejte vso konjsko opravo! Kdo jo nareja in popravlja! — V jarem vpregajo z jarmovko vole in krave. Jarem in jarmovka je tedaj volovska oprava. Navod za podučevanje v petju. CD.Ij.O V. Vaj a. a) Učitelj igra in učenci taktirajo. Poglej II. vajo! b) in c) 1.) Ponavljanje „sklepov od z dole j in od zgo- raj" po vseh v poslednjih vajah omenjenih spremembah in tudi z besedami. 2.) Zdaj učitelj predigra glas: c, učenci pa zapojo „sklep od zgoraj": c, d, c. — Učitelj predigra zdaj: d, učenci pa zapojo „sklep od zgoraj": d, e, d. — Učitelj predigra glas: f, učenci pa zapojo „sklep od zdolej'*: f, e, f. 3.) Učitelj zdaj po redu predigra: c, d, e, f. — Učenci presojujejo tako le: Štirje glasovi; drugi je višji kakor pervi, tretji višji kakor drugi, četerti višji kakor tretji. Drugi je za „veliko stopnjo" višji kakor pervi, ker se ž njima lahko „sklep od zgoraj" stori: c, d, c; tretji je zopet za „veliko stopnjo" višji kakor drugi, ker se ž njima tudi lahko „sklep od zgoraj" stori: d, e, d; četerti je za „malo stopnjo" višji kakor tretji, ker se ž njima „sklep od zdolej" stori: f, e, f. — Zdaj učitelj versto: c, d, e, f zapoje in izrekuje zraven zlog: la, ter k vsakemu glasu udarja. Potem pojo učenci, in po napeljevanju učitelja na vsak glas udarijo po 1., potem po 2., po 3., po 4.; poslednjič tudi po 2 glasova na en udarec zapojo, kakor je že v poprejšnih vajah bilo razlagano. 4.) Učitelj predigra versto od zgoraj dol: f, e, d, c, ter napeljuje učence, da sami najdejo, da so ravno tisti štirje glasovi, ki so jih popred peli, samo da so po zadniško uversteni. — Zdaj pojo učenci versto naprej in nazaj, t. j. navzgor in navzdol. Poslednjič učitelj pove, da se tej vaji pravi: „čv e t e r o r e d." Zakaj? — Zato, ker obseže štiri glasove po redu sostavljene. o.) Potrebno je, da učenci „čveterored" zapeti znajo začenši z vsakoršnim glasom, kakoršnega koli jim učitelj predigra. Toraj naj predigra: g. Učenci s tem glasom začenši zapojo „čveterored": g, a, h, c, in nazaj: c, h, a, g, —in več tacega. — Opomnim tukaj še enkrat, da čerke, s kterimi zaznamovani glasove, veljajo le za učitelja; učencu ni treba za zdaj od nikakoršnih glask ali not, ali pa njih imen po čerkah celo nič vediti, temuč naj vse vaje poje ali z zlogom: la, ali pa sklenivši glasove z na-rekovanimi besedami. VI. Vaja. a) Učitelj igra in učenci taktirajo. Poglej II. vajo! b) in c) 1.) Ponavljanje „sklepa od zdolej", „sklepa od zgoraj", „čvet er oreda" polegllUV. inV. vaje. 2.) Učitelj ukaže zapeti „čveterored" začenši z glasom : c, precej po tem pa „čveterored" začenši z glasom: g. Tako se uverstijo tedaj sledeči glasovi: c, d, e, f — g, a, h, c. Učitelj jih igra brez počitka za glasom: f, tako le: c, d, e, f, g, a, h, c. Potem celo versto zapoje izrekovaje zlog: la» ter k vsakemu glasu enkrat udari. Precej potem jo igra nazaj , t. j. navzdol: c, h, a, g, f, e, d, c, in ravno tako tudi zapoje. Učenci zdaj presojujejo: Osem glasov, sostavljenih iz dveh „čveteroredov", ki si brez prenehljeja nasledujeta. Potem zapojo učenci celo versto naprej in nazaj, t. j. navzgor in navzdol, udarjaje k vsakemu glasu po 1., potem po 2., po 3., po 4.; pa tudi po dva glasova na en udarec. Poslednjič pove učitelj, da se tej vaji pravi: „osmeror ed." (Skala.) (Dalje prih.) P a š ni k. Domovina. (Spisal Idrijanskij Človek! kjer ti je solnce naj pervo zasijalo, kjer so ti mile zvezdice naj pervo lesketale, kjer so ti bliski naj pervo božjo vsegamogočnost oznanovali in ti dušo s pobožnim strahom navdajali, tu je tvoja ljubezen, tvoja mila domovina. — Kjer se je pervo človeško oko ljubeznjivo oziralo k tebi v zibelko, kjer so te tvoja ljuba mati naj pervo v naročji imeli in poljubovali, tvoj oče pa ti lepe nauke v serce sejali, tii je tvoja ljubezen, tvoja mila domovina. — Tu, kjer si v preljubem maternem jeziku pridobuješ potrebnih ved, in se branijo tvoje pravice, je tvoja ljubezen, tvoja mila domovina. In če bi bilo tii golo berdovje in pusto otočje, in če bi živel v uboštvu in trudu, moraš to svojo zibelko vedno ljubiti in je nikoli ne pozabiti. — Kerščanska svoboda tudi ni nikakor prazna sanja in norija; v njej je tvoj pogum, ponos in gotovost, da si od neba. Svoboda pa cvete tam, kjer se smeš obnašati in radovati po navadah svojih očetov in dedov, kjer ti zunanji sovražnik ne jemlje tega, kar pod vladarjevo "pravico že od nekdaj uživaš. — Domovina in prava svoboda je tedaj bogastvo, ktero je razun svete vere naj večje in slajše, ki ga imaš in imeti moreš. Milina. Cspisal J. Bile.) Na stermi skali stojijo podertine starega, nekdaj močnega in silnega grada. Zgodovina pripoveduje, da so ga trume grozovitih turških roparjev razrušile. Molče opominjajo te podertine slehernega popotnika, naj pomisli, kako je pod solncom vse minljivo, kaj je nekdaj tukaj bilo, in kaj je zdaj.— Ponosne slemena streli in verhovi stolpov so se proti nebu vzdigovali; zdaj kviško sterme zapuščeni, poderti zidovi. Kjer so nekdaj lepe, pozlačene dvorane se razprostirale, raste trava in germovje; in kjer so nekdaj ponosni vitezi s petjem in godbo veselice praznovali, imajo zdaj plašne sove svoje gnjezda in žalostno s tužnim glasom kričijo, da „vse mine". -- Spomnile te bodo podertine tudi na grozovitne čase, v kterili je po naši mirni deželi polomesec gospodaril , kako so Turčini požigali vasi, oskrunjali veže božje, morili starce in otroke, — mladenče in deklice pa v sužnost vlačili. Milo ti bo pri sercu, in na misel ti bodo prišle slavne dela slavnih očakov, ki so se za vero in domovino bojevali in kri prelivali, „Kak vere bramba je bila dežela, Kako pr! Sisku kope so pijani Omagali pred Krajnci Otomani." Ako to pomisliš, boš gotovo izustil: Pač so vredne dedov naših dela, da jih prepeva toliko lepili narodnih pesem. — > Šolska roba. a. Kako naj učitelj ravna, da bodo otroci prav hitro čerke poznali ? Ker to vprašanje le zgolj poznanje čerk zadeva, bi bilo po mojem mnenja naj bolje, če učitelj, kjerkoli je mogoče, otrokom že znane in čerki naj bolj podobne stvari na tablo narisa, jih potem njihove rabe, kakor tudi pri tej navadnega glasu človeškega spomni, ter znamnje glasu (čerko) zraven narisane stvari naredi, in potrebne vaje povzame. Marsikteri učitelj bi mi tukaj lahko rekel: Saj sam nisi slikar, in vendar kaj tacega tirjaš od učitelja! Vem, da nisem; pisati pa le znam, tedaj tudi čerki podobno stvar narisati morem! Ako bi, postavim, učitelj hotel otrokom čerko k hitro in dobro pokazati, naj jim na tablo narisa kako osebo v stolu sedečo, potem pa naj vpraša, kdaj da človek naj bolj po stolu hrepeni. „Kadar je truden", mu bodo odgovorili otroci. Ali se človek, kadar težko dela, tudi zelo ne poti? in če se ne varuje, se kmali prehladi. Ako se pa prehladi, dobi nahod, zavoljo kterega človek tudi mora kihati. In kako kiha človek, povejte mi ? „k! k! k!" bodo otroci odgovorili. Narisa naj jim potem k zraven v stolu sedeče osebe, ter naj vadi toliko časa vse učence po versti, da jo vsi prav dobro po različnosti poznajo. Kjer bi se pa ne moglo tako delati, naj se vendar otrokom vsaj naj bolj znane in čerki naj bolj podobne stvari na tablo narisajo, ali vsaj le take, kterih ime ima poglavitni, ali vsaj početni glas, tiste čerke, ktero jih učitelj naučiti želi. Tako n. pr. ima ime kolo poglavitni glas o, in kolo je tudi podobno čerki o. — Ravno tako je čerka n podobna dvema nogama mize, in ime noge ima tudi početni glas 11. — Da takšno ravnanje poznanje čerk polajša in tudi pohitri, ni treba posebnega dokaza. Učitelj sam se spomni, da je tudi on p. obris kakega kraljestva prav lahko zapomnil, če mu ga je kdo priličil s kako znano stvarjo. /s Servole. b. Razvozlanje v 4. listu „Uč. T." str. 65. zastavljene številske naloge. Ker je kupec 1'/, krat toliko prejel, kakor je izdal, se je vsaki goldinar povekšal po 1'/4 gl. Po 6 % pa bi bil vsaki goldinar (v 18 mescih) 9/,00 g], obresti prinesel, tedaj se bil povekšal po l°/ioo g'- Ako se 340 gl. stroškov od prihodkov odšteje, presežejo prihodki teh (J % obresti še za 380 gl. Prihodki morajo tedaj za 340 gl. -(- 380 gl. 720 gl. večji biti kakor razloček med prihodki in stroški. Razloček med '/, in 9/100 kapitala t. j. I6/100 mora tedaj znesti ravno 720 gl. Ako pa ,6/l00 kapitala znesejo 720 gl., pa '/l00 znese 16. del od 720 gl. zi 45 gl. in cel kapital 45 -f- 100 — 4500 gl.: 225 = 20 gl. Vedro je tedaj veljalo 20 gl., in prodano je b:lo po 25. gl. c. Uganka zastavice iz številstva v zadnjem listu. Zastavica pravi, da sta v neki bolj zapuščeni kerčmi sedela dva človeka, ktera sta oba skupaj imela samo eno desetico (10 kr.) denarja i. t. d. Ta dva človeka sta kerčmar in kerčmarica. Kerčmar nima kaj dela, pa dosti žeje, tedaj svoji ženi reče: „Pojdi v klet, in prinesi mi maslec vina po štirdesetfkr. bok.), tukaj imaš denar!" in ji da desetico, vso svojo gotovino. Zena prinese maslec vina, in ko ga kerčmar spije, se tudi ona užeja, ter pravi: „Kaj velja, ljubi moj, ko bi tudi jaz dala za en maslec, tukaj ti dam denar! in mu da desetico, ktero ji je ravno kar mož dal skupiti. Mož prinese plačani maslec vina, kterega zena spije. Kerčmar pa si še ni bil dovolj žeje ugasil, tedaj ženi reče, da naj inu prinese še en maslec vina, kterega zopet plača z desetico, ki mu jo je ona dala. Pa tudi žena bi ga še rada pila, in ker ima zopet denar, tudi še da za en maslec. — Tako sta tedaj ta dva človeka 4 maslece vina spila in vsega pošteno plačala. Književnost. Domač Koledar slovenski za navadno leto 1862. Spisal P. Hitzinger, fnrilik in dekan postojnski. Sedmi pomnoženi tečaj. S podobo iderskega mesta. V Ljubljani. Založil J. Giontini. Natisnil J. R. Milic. Velja 40 nkr. Zraven drugih koristnih drobtinic, kterih nam ta domača knjižica vsako leto obilno prinaša, ima letošnji tečaj še posebno veliko lepega blaga v podučnem in zabavnem delu. Nahajajo se v njeni ti le mični in koristni spisi: S nova nebesnih teles, stare indijanske mesta in stavbe, Moskva in Petrovgrad, Celjovec, Idrija, začetek s t ar osi o ve n sk ega slov- stva, začetek no v o si o venskega slovstva, sedanji stan slovenskega slovstva, zgledi za opravilne spise (izpiski, pobotni listi, službina sprieba, darilni list, prejemni list, dolžno pismo, prepustno pismo, kupno pismo, najemno pismo, ženitno pismo, izročilno , oddajansko pismo, prošnja, testament), pesmi (božični vertec, sv. Barbara, rudarska). — Ta koledar se tedaj že sam prav živo priporoča tudi vsem slovenskim učiteljem. Red za cerkvene pesni! v tem mescu. Za god vseh svetnikov: „Oh odprite se nebesa!" (glej Potočnikove sv. pesni.), ali „Poglejmo, kristjani!" (glej Dolinarjeve pesni, od praznikov), ali „Povzdigni se, žalostna duša, v višave!" (glej g. Rihar-jeve napeve.) « Za spomin vseh vernih mertvih: „Strašin dan bo dan plačila" (glej Potočnikove sv. pesni.), ali „Verna duša, zmisli z mano \a (glej Dolinarjeve pesm. od praznikov.) Za 24. ned. po bink. ali za zahvalnico: „Hvala bod' gospod Bogu! (glej Potočnikove sv. pesm.) Za 25. ned. po bink.: Pri darovanji: „Zakaj so hudobni na svetu? (glej Dolinarjeve ned. pesm.) Za 26. ned. po bink.: Pri darovanji: „O Marija! naša mati!" (glej g. Riharjeve nap.) Za 27. ned. po bink.: Pri darovanji: Od svete Cecilije: „Vzdigni pesem glase svoje!" (glej g. Riharjeve nap. in Pra-protnikove pesm.). Opominek za orglavca, Godbini namen CZa slovesnost novih orgel zložil A. U. Okiški.) Koder luč nebeških plamen sije, Po neskončnosti okrog in krog, Ziblje don se svete harmonije, Polno je želja in hrepenenja V tesnih persih serce brez mirti, Torej z duhom se v neskončnost spenja Vživat slast nebeškega glasu. Ko se pogrezne v dolino globoko, Iloli v meglene prostore sveta, Vzdigne spet mična ga godba visoko, Da ga obsija bliščoba neba. Vdihnil skrivnim strunam jo je Bog. Zvezde presvitle mu v slavo gorijo, Čast mu razlegajo čuda zemlje, Trume krilate se njemu glasijo, Bije le zanj naj človeško serce! Serca brezdno se le tam zakrije, Kjer soglasja večnega je vir: V Bogu le mu sreče solnce sije, Ko napolni ga presladki mir. In če ga stiskajo mnoge težave, Ako svetlobo zakriva mu noč, Glej, mu pomaga v prejasne višave Godbe nebeške brezkonečna moč! Ladijo prenašajo valovi, Tico kviško nosi čisti zrak, Seree pa dvigujejo glasovi, Kadar ga presune don sladak. Lepa zares je oblakov tančica, Kadar večerna jo zora zlati, Lepše in mil'še pa godbe sladčica Dviga ti serce v ljubezni vezi. Kot zelenje mlado sladka mana V zgodnjem jutru blago porosi, Tako vnema serce godba vbrana, Da v nebeških čutih se topi. Rajske glasove, piščali! odprite, Slavna namemba zročena je vam, V hiši Gospodovi milo donite, Serca da vžgejo zdaj merzlim se nam. Koder luč nebeških plamen "sije. Po neskončnosti okrog in krog, Ziblje don se sladke harmonije, Vdihnil strunam svojim jo je Bog. Tudi iz tihega v grobu zavetja Glas premogočen nas bode budil, O da potem bi se rajskega petja Don ljubeznjivi nam večno glasil! fljtlial *) spleten blagi devici in učeniei mmm 11111111 o njenem vhodu v loški nunski samostan fi. avg. t. 1. ^eseda večna nekdaj že je govorila, Da je Marija del naj boljši si zvolila: Tud' Ti, Marija! v stan prelepi Si stopila, Zveličarju nebeškemu se zaročila. O blagor Tebi, s Tabo se nebo raduje , Ker sveti raj se z novo cvetko pomnožuje, Zato že bratec Gregor**) venec vije slave Ki enkrat lepšal naj bi Te okoli glave. — Rodoljub Podratitovski. *) Zakasnjen. *•) Gregor Kemperle, bogoslovec II. leta, je umeri I!), avg. 1S58 pri materi fari v Skofjiloki, kamor seje zdravit prišel. „Drobtinice" in „Z g. Danica" so njegovo življenje obširno popisale. S tem, daje sestrica stopila v samostan, se je spolnila ena naj gorečnejših želj ranj-cega. Posknšnja imenske zlage (etymologie) farnih vasi in imenitniših rek na Kranjskem. *) Imenska zlaga nam kaže modrijanstvo (Philosophie) naših očakov, pripomore k razsvitljenju zemlj opisa in zgodovine, in še bolj JeziKa ali slovije, in služi tudi v prijetno pomenkovanje in raztresenje slovoljubov ali slovinov. Nar boljši in nar stavniši pripomoček imenske zlage je a n a 1 o-g i a ali e n a k o 1 i č n o s t, po kteri se izenacega znanega — sklepa — na e n a k o znano. Tako p. da Viderga (Idria) pride od vdérge (Einschnürung; vdérgniti) sem spoznal se le iz imena: A d er gas (farna Velesovska vas), kjer se svet ravno tako oddérgne ali odpahne , kakor je v viderski dolini vdergnjen (eingeschnürt). — Po enakem zlaga imen: h'n a, po lepoglasneji jugoslovni izreki: g na, (Falte, Pfalz), p. Hegne ~ v gni (in der Falte liegend), ß o h i n (Vohin), T u 1 h i n, M e k i n e (Medhine) — še le po e n a k o 1 i č n o s t i popolnoma verjetnost zadobi i. t. d. Tora j se v imenski zlagi le z veliko poskusu ja mi zamore večji gotovost doseči. I. Iznenozlaga znamenitniših rek na Kranjskem. Imena rek najdemo vzete iz posebnih lastnost A. vod e, ali B. vodotoka, ali C. drugih imenitniših razločkov (znankov) posameznih rek ali potokov. Nikjer ui ime poverimo ali naključno, ampak povsod zna ml j i v o (karakteristisch) in z modrijo speljano. V posebnosti : A.) Iz lastnost vode, post. a.) Če je voda reke p r e z i r n a (durchsichtig) ali skozi sijoča. Iz te lastnosti je speljano ime: Sjava, ali po razgubi čerke i ali j : Sava. Verjetnost te zlage poterdi e n a k o I i č-nos t z imeni drugih rek, pri kterih voda ravno to lastnost ima, namreč, da je prezirna ali sjoča; p. Soča (Sjoča) na Goriškem, in S a v i n a (Sjavina, Sjavna) na Štajerskem. Da se je pa v teh imenih čerka i ali j sčasoma razgubila, najdemo poterjeno tudi v drugih enakih zgledih p. vene namest vienc ali vijenc (od glagola viti), osorej, namest: osiorej (o ti [si] uri); tudi sonce (poljsko sionce) pride verlivo iz korenine sjati, namreč s i o č e, poljsko sionce (das Strahlen Aussäende, Scheinende). b.) Ce je voda bistra, p. Bistrica, kterih je več na Kranjskem. — (O, da bi bilo tudi več bistrih glav ! ! Pa sej so ; toda — premalo je Mecenov, da bi jih budili.) c.) Ce je d e r e č a, p. D r a g a na Kranjskem, Drina na Horvaškem, Drava na Koroškem (tudi D r a v 1 j i c a). *) Ta uiičui spis naj bo to pot za pokušnjo; ako bo čast. bravcom do-padel, bo dalje uasledoval z imensko zlago farnih vasi na Kranjskem. Vred. d.) Če je tiha ali mirna, p. Mirna (bei Neudeck). (Izgled prilästnega imena — beiwörtliches Hauptwort — kakor: hišna, gospodična i. t. d.), zakaj bi se tedaj ne reklo : bogoslovna, zemljopisna (vednost) i. t. d. ? e.) Če zemljo odnaša ali nese, p. Nevljica na Kranjskem; N e v a pri Petrogradu na Rusovskem. Korenina tega imena je : neti, (sneti, posneti = nehmen, wegnehmen). Tudi od rusovske N e v e se bere, da odnaša. f.) Če koplje, namreč: zemljo v vodotoku, p. Kopa (die Kulp). Vzrok, da kaka reka koplje, je verlivo v veči težkoti vode iskati. Da se pa ime Kopa od kupcov, kteri bi se bili tukaj naselili, ishaja, kakor nekteri pisavci menijo, — je clo ne-verlivo; zakaj kupci gotovo niso bili pervi naselniki okoli te reke, ampak pastirji ali pa kmetje; in ona je gotovo že davno pred svoje ime imela, preden je pervi čoln z blagom po nji plaval. Tudi je očitno, da, ko bi bilo ime od kupcov vzeto, bi ne bilo reki, ampak le kraju dano, kjer bi bili prebivali; zunaj tega, da kupčija po vodi ni noben imeniten razloček ali poseben znank reke, ker je več rek, ktere so ladjonosne (schiffbar), p.Sava. Zna pa vendar biti, da ime Kopa izvira od: kopati se (baden) in od tod k o p e 1, k o p v a, namreč: voda dobra za kopanje. Posebna lastnost take vode je nje veči gorkota. Po tem takem bi bili inodri imenovavci s tem imenom nje veči g o r k o t o ali toploto naznaniti hotli. Toraj je k vstanovljenju te zlage pred vsem preiskati (kar je meni neznano), ali ima namreč ta reka morebiti globokeji vodotok, ali pa veči gorkoto memo drugih. Kratkosuknjik. „Tvoja suknja je pa vendar le odveč kratka", reče dijak svojemu tovar-šu, ko ga zagleda v novi suknji. „Nič ne dé", ga ta zaverne, „saj ima dovolj časa rasti, dokler druge dočakam." Ravno ta kratkosuknjik je bil v hudi zimi v veliki stiski zavolj pomanjkanja gorkeje obleke; pane more si pomagati, ker nima tistega, ki „ne pomaga, če ne da ga." Enkrat ravno v šolo gredočega burja hudo suče, in gola suknjiča ga le slabo brani ledene sape. Ko bolje oblečeni tovarši vidijo, kako silno burja vihri z okrajci njegove suknje, se šalijo nad njim, kriče : „Zavezi svoji suknji perotnice, sicer ti bo še odferljala z burjo po zraki!" — On pa se tako-le zagrozi nad njo — prav po pesniško : Suknja ! ne dvigaj perôt — pozabivši, da plajšek si bila ; Če me ne kriješ bolj', v hlače premenim te še! Balantinov. Kekljavski korenjak. #) Kekljavce Luka prižene živino napajat h koritu. Komaj ga zagleda sosedov Marka, že kriči nanj, vprašaje in oponašaje njegovo kekljanje: M. Luka! kako krava muka? L. Le les' pàjd' baš že šlišu. M. Luka! kakó pa kukajca kuka? L. Les' pàjd', ti práim, če imaš kaj kvarajže, de ti na vàhu zakukam. M. Za sam'ga Lukea na grém, ka bi vas bàl' majnk deset, pôtlj še še. 1/. Kàpajde! jez'k imaš dolg. jez'k, alj kvarajže si kratkje ! Jest se te sam neč nà bajim ! M. O ti bójg' pavčnU ti! Če se te le s prstani dataknem, te že trejšm al) tlà, de ti vse kvàsti papókaje. L. Kaj ti mene? ti Màrkce ? Kadó si? kaj si? ki si? koljk te je? Zdaj le hlastita vkup. Al komaj se sprimeta , že leži Marka v koritu, in junaški Luka ga vpraša: Oj oj, jenašk' Marka! kakó plava toje barka?! — Pa zleë'ma je na süh', de se na patapi ! Abecedar. 1 o» 11 © V šolskem letu 1860 je bilo na Štajarskemv 547 kat. duhovnijah 17 poglavnih šol, 545 pravih malih šol, in 131 nevstanovljenih šol, skupaj 693 kat. ljudskih šol. Učiteljev je bilo 707, podučiteljev 275, učenie 62, podučenic 17, obertnijskih učenie 78, učiteljskih pripravnikov pa 60. Na spodnjem Štajarskem je 38 slovenskih občin (?) tirjalo, da naj bi se v šolali učila nemščina, —zraven nje pa tudi nekoliko slovenščina „mit Zu-lassung sloveniseher ausserordentlieher Vortrage", to se po slovenski pravi: „Osel bo vodo nosil, moko pa komar." Teržaško mestno svetovavstvo je pri zboru 3. okt. sklenilo, naj bi se v početnih šolah ne učilo po nemški, temuč po laški. (Zakaj bi se li Slovenci ne učili po slovenski?) Iz Doline pri Terstu. 12. avg. je bil pri nas učiteljski zbor. Izvestje za zbor je bilo slovensko, v kterem ste bile tudi sledeče vprašanji: 1. Namen ljudskih šol je, da se vsi otroci splošno izobražujejo in napeljujejo na pravo pot občne omike, da postajajo delavni, mirni, usmiljeni, lepovedni , brihtni zemljani, zvesti deržavljani in dobri kristijani; toda, Bogu bodi potoženo ! *) Bog me vari, de bi hotel s pripovedovanjem tako zarobljenihsmešnic dražiti še druge neotesance k posnemanju enacih zabavljanj in rovanj. Hotel pa sem bravcom pred oči postaviti žive podobe iz vsakdanjega življenja, ki kažejo, da naj si prizadevajo starši, gospodarji, šola in cerkev, da iztrebijo s korenino vred take narodne nerodnosti slovenske — zares sirovenske! — Pis. ta name« se pri odraščenih pogreša. Kdaj se starši, kdaj učitelji ukri-vičujejo tega namena, in kako bi se od obeh strani vsaj nekoliko pomagalo? 2. Žalostno je viditi ali slišati, kako nekteri otroci in odraščeni neusmiljeno ravnajo s svojimi starši; ni čuda, da se tedaj taki tudi ukrivičujejo nečloveštva do svojih sozemljanov in žival, ter tako nasprotvajo božjim in deržavljanskim postavam in usmiljenim družbam. Kako naj tedaj kateheti in učitelji otročje sočutja do staršev, ljudi in žival budijo in nadaljujejo, da bodo otroci intudi kdaj odraščeni povsod usmiljeno ravnali? Vsi učitelji so svoje odgovore po slovenski dobro spisali, in nekteri so med drugim tudi spodobno dokazali, da se slovenščina, šole in učitelji le še od nekterih strani premalo podpirajo. — Zbor se je pričel s slovesno sv. mašo, potem s slovenskim govorom, kterega so visokočast. gosp. dolinski dekan in predsednik zbora o oziru ljudskih šol in o potrebi narodne omike izverstno govorili in dokazovali, kako važno je to, da se trudimo za izobraženje in pravo kristijansko omiko ljudstva i. t. d. Verli gospod so tedaj živo pokazali, da so pravi prijatel učiteljev, šole in domovine. Koncletna preskušnja v dolinski šoli je bila 13. sept. — Učencov in učenk je bilo 182. Imeniki te šole so že nekaj let sem le po slovenski pisani. Med drugem se je šolska mladina tudi lepo in občutljivo peti učila, kar je gotovo prav lep pripomoček za lepo odrejo. Konec preskušnje je neki učenec svojim tovaršein in vsem poslušavcom nekaj prav dobro govoril. /. /. Iz Krašnje. Dragi „Tovarš"! z veseljem Ti naznanim, da smo tudi v naši m o r a v š k i tehantii šolsko leto srečno dokončali. Preskušnje so bile : v Moravčah 20., na Vačih 22., v Krašnji in Blogovici 26., v Zagorji 27., v Čemšeniku 28. velik. serp. in v Dolu 3. kimovca. V tej tehantii je kaj veliko šolskih otrok, kteri veči del radi in pridno hodijo v šolo, da jih ni treba siliti in veliko priganjati s pomočjo kant. gosposke. — Pri mnogih preskušnjah se je > vidilo, da se je samo po slovenski učilo, in da se je tedaj mikala in uterdovala slovenščina, kolikor je bilo mogoče. — V pervem razredu se je sploh učilo: a) branje, in sicer po glaskovavnem in zlogovavnem načinu; b) številiti iz glave; c) gladko in umevno govoriti in popisovati mnogotere reči, ki se vidijo v šoli, doma in zunaj; d) slovensko lepo pisati. — V drugem razredu so se otroci vadili: a) gladko in umevno brati, to razumeti, ter obširneje popisovati mnogo-verstne reči, in sicer s primerjenimi prigodbami in prilikami in z dotičnimi nauki; b) narekovane besede in stavke prav pisati, kar so pri preskušnjah tudi pokazali; c) so se urili v številstvu pismeno in iz glave z brezimnimi in z mnogoimnimi števili; d) so se vadili lepo pisati in spisovati mnogotere potrebne pisma; e) so se učili tudi slovnice, veči del po Malavašičevi in f) so se tudi vadili v petji. — Kar pa kerščanski nauk tiče, naj bo slava našim verlini duhovnim uče-nikom! Vidilo se je pri raznih preskušnjah, da so blagi duhovniki nevtrudeno delali v vinogradu Gospodovem. — Sadjoreja pa še ni po vseh tukajšnih šolah, vendar pa je že tudi sem ter tje, vpeljana. — Kar pa petje zadeva, pa le rečem: Če greš, ljubi bravec, od Ljubljane po dunajski cesti naprej proti Dobu, in od Doba naprej proti Vranskem, zapazil boš ob straneh ceste dečke in deklice, ki pasejo in pri svoji živinici prepevajo, da jih je veselje poslušati. Glej, to so ucenci in učenke h bližnjih sosesk! Postoj nekoliko, in poslušaj, da zveš, kajpojo. Mar kake pohujšljive in napčne pesmi? Gotovo ne! Slišal jih boš prepevati kratkočasne, toda poštene, pa tudi lepe svete pesmi. Oj, kako veseli to vsakega domoljubnega popotnika, posebno pa učitelja, kteri radostno vidi sad svojega truda, ter vedno bolj spoznava, kako dobro je, da se otroci v šoli tudi peti vadijo, ker ravno s tem se odvračuje veliko napčnost, ki se sicer prav zgodaj silo rade zasajajo v mlade serca. — Naj še tudi omenim, da se je pri tukajšnih šolskih preskušnjah še marsikaj hvale vrednega zapazilo; med drugem, postavim, se je vidilo 1) pisanje učeneov in učenk; 2) zapisnik, kako so se učenci in učenke učili in napredovali; 3) imenik vseh otrok, ki morajo po postavi v šolo hoditi; 4) pregled šole in vseh reči, ki so se v pretečenem šolskem letu v nji učile; o) šolski dnevnik i. t. d. Vse to, se ve, po slovenski. J. Kogej, učitelj. Iz Ljubljane. Začeli smo šolsko leto. Učeneov nam ne manjka. V normalni šoli jih je razun 4. razreda, kteri ima 3 učilnice, po vseh učilnicah sploh še več kot po 100, akoravno imata drugi in tretji razred po dve učilnici. V novi mestni poglavni šoli je 272 učeneov. Učiteljskih pripravnikov je 24. — Slovenščini se je v naših ljudskih šolah letosi toliko zboljšalo, da se kerščanski nauk po vseh 4. razr. uči sploh po slovenski, in da imamo dva nova prav primerna slovenska b e ril a in popravljeno s love n s k o - n e niš k o gramatiko. Ako bi se le vsi učitelji pri podučevanji na tanko ravnali po uravnanem postavnem redu, in bi se ne deržali tako terdo svoje ukožene terme, bi bilo v inarsikteri učilnici bolj domače in prijetniše, pa tudi priležniše, kakor takrat, ko je še samo Adelung gospodaril po naših šolah. — V nedeljo 20. okt. je bil, kakor „Novice" pravijo, rojstni dan slovenske čitavnice. Snidila se je ta dan „pri Slonu" tolikšna množica družbenikov, da je bila velika dvorana vsa polna. Naš mnogospoštovani mestni župan gosp. Mih. Ambrož je bil enoglasno izvoljen za predsednika. Bog daj srečo tej nadepolni družbi! Za zač. šolska vodja in kat. sta postavljena g. g.: Primož Jan k pogl. šoli v Kočevje, —■ Ignaci Eržen k pogl. šoli v Teržič. Za zač. učitelje pridejo g. g.: Jakob Česnik iz Kočevja v Mor o v i c o, — Martin KovscaizMengša v Z a s p, — Jožef Juvanoič, pot. pripr. na Slap, — Franc Stepic, pot. pripr. v Razderto, —Miha Kokošinekiz Cernomlja vSrednjo vas na Koč., — Jožef Eržen iz Podstene na Hrov. v Černomelj , — Janez Barle, pot. pripr. v Tu niče, — Ignac i Božič od sv. Gregorja v Osilnico, — Janez Per iz Verhnike k sv. Grego rj u, — Janez Sajč iz Rateč vPredaslje, — Jožef Dornik. pot. pripr. v Rateče, — Jernej Kimovec, pot. pripr. v Nevlje, — Franc Peruci iz Šentvida pri Ipavi v D ol e, — S t efan Fr an cel j , pot. pripr. v Šentvid pri Ipavi, — Mik 1 a vž S tan o n i k iz Ribnice v Stari terg pri Poljanah,— Andrej Legat iz Blogovicev Vreme, — Matija Japel iz Vrem v Blogovico. Za podučitelje pridejo g. g.: Franc Klinar, pot. pripr. v Cer-nomelj,— Fran c Fabjančič, pot. pripr* " M--— " " f StMMS. iz Černomlja v K o č e v j e, — Frane C ve k, pot. pripr. na Ver lin i k o, — Ja-kop Gostiš a, pot. pripr. v Ribnico. Za namestnika sta postavljena g. g.: Blaž Kuhar in Leopold C ve k, pot. pripr. k mestni pogl. šoli v L j u b 1 j a 11 o. — G. Alfred K h o m, poduč. v muzični šoli v Ljubljani se je službi odpovedal, — g. Matevž J ur man, zač. učitelj v Nemški loki je umeri. N. m. p.! Imenik visokočast. in čast. g. g. naročnikov. 411. Valentin Mándele, c. k. gim. prof. v Varaždinu. — 415. Mat. Valjavec. c. k. gim. prof. v Varaždinu. — 416. Jernej Francelj, uč. realke v Varaždinu. — 417. Ant. Kos. bogoslovee v Mariboru. — 418. Jan. Furlani, uč. pri sv. Križu. — 419. Jož. Soudat. fajín, v Kamnji. — 420. Jan. Irgl, uč. pri sv. Barbari. — 421. Mih. Kotnik, kapi. v Vremah. — 422. Ant. Kolbl, uč. v Negovi. — 423. Jan. Vrezic, uč. v Leskovcu. — 424. BI. Tramšek, uč. v Kerškem. — 425. Šola na Vidmu. — 426. Jan. Potočnik, faj. na Brezovici. — 427. Jak. Jerin faj. pri Beli cerkvi. — 428. Jož. Katnik. izgl. uč. v Kapli. — 429. Karol Dermel, poduč. v Postojni. — 430. Dr. Jož. Rogač, kapi. v Boštanji. — 431. Jan. Pust, uč. v Dobrepoljah. — 432. Blaž Černic, pripravnik v Gorici. — 433. Glavna šola v Idrii. — 434. Ant. Jereb. uč. v Knežaku. — 435. Filip Koderman, uč. na Fran-kovem. — 436. Glavna šola v Novem mestu. — 437. Pet. Fleišman. uč. pri Beli cerkvi. — 438. Jan. Simonič, uč. v Št. Jerneji. — 439. Fr. Pleško, kapi. v Prečni. — 440. Jan. Poženel, poduč. v Dobrepoljah. — 441. BI. Ambrožič, uč. v Ko-čevji. — 442. Jož. Lavrič, uč. v Loškem potoku. — 443. Jož. Kerčon, kapi. in katehet v Skofji Loki. — 444. Dr. Hen. Costa, eolniški vodja v Ljubljani. — 445. Mat. Kulavic, duh. poin. v Št. Vidu. — 446. Jan. Lipold. bogoslovee v Ljubljani. — 447. Ant. Kastelic, fajm. v Zuženbergu. — 448. Jož. Smidinger, izgl uč. v Veliki nedelji. — 449. Jak. Holc, kapi. v Središču. — 450. Juri Šinidinger. uč. v Središču. — 451. Juri Miki, uč. pri sv. Volbenku. — 452. Vinc. Bizjak, kapi. pri sv. Tomažu. — 453. Jan. Vršič, uč. v Dolu. — 454. Ant. Šket. uč. v Zibiki. — 455. Miha Gobec, uč. na Sladki gori. — 456. J. Kolorič, kapi. v Koprivniku. — 457. Fr. Cetel, uč v Veliki dolini. — 458. Jan. Krajnc, poduč. pri sv. Jurju. — 459. J. Šabot, kapi. v Št. Jur-ju. — 460. Mat. Novak, kapi. v Pilštajnu. — 461. Juri Ivrašovic, fajm. pri sv. Križu. — 462. Jan. Markovič, uč. realke na Reki. — 463. Jož. Stare, učenec VII. gimn. razr. 11a Reki. — 464 Jan. Medija, uč. 11a Breznici. — 465. Mat. Mrak, uč. na Koroški beli. — 466. Jan. Zalokar, uč. v Lescah. — 467. Ant. Tavčar, knezoškof. kapi. v Ljubljani. — 468. Blaž. Drager, uč. pri sv. Duhu. — 469. Fr. Uršič, poduč. na Igu. — 470. Mat. Draksler, orglavec v Čatežu. _ 471. Blaž Čebul, uč. na Polzelju. — 472. Dr. Ant. Jarc, prošt, c. k. šolski sve-tovavec i. t. d. v Ljubljani. — 473. Mat. Arko, uč. v Polhov, gradcu. — 474. Jak. Drag. Vudna. uč. v Pilštajnu. — 475. Leop. Abram, uč. pri Fari. — 476. Juri Berkopec, uč. na Starem tergu. — 477. Moric Gosler, kapi. v Trebelnem. — 478. M. Koren, uč. v Prevali. — 479. Juri Zore, kapi. v Hrenovcah. — 480. Fr. Germ. uč. v boli. Srednji vasi. —481. Fr. Koron. kapi. v Štjaku. — 482. Jož. Triebnik. izgl. uč. v Slivnici. — 483. Henr. Fras, uč. pri sv. Jurju. — 484. Fr. Muhič, uč. na Verhu. — 485. Mat. Perčič, lokalist pri sv. Gregorji. -- 486. Jan. Peruci, uč. na Premu. — 487. Jož Poklukar, fajm. v Št. Vidu. — 488. Jan. Poklukar. prof. bogosl. v Ljubljani. — 489. Jak. Škoflek, poduč. v Konjicah. — 490. Jož. Fras, bogosl. v Mariboru. — 491. Blaž Praprotnik, uč. v Ljubljani. •— 492. Pet. Kristofič, kapi. na Brezovici. — 493. do 500. Vredništva raznih časopisov. Listnica. Vse gospode dopisnike lepo zahvalimo za poslane spise. — Kaj več pismeno. — Odgovorni vrednik: Natiskar in založnik: Andrej Praprotnik. Jož. Rudolf Milic "S ffleilage ju Sir. 11 be« „Uč. Tovarš." t II t U 11 i e ÖC6 für|ibird)öfl. ioiilirtoriums £tttbad) t). 9. ©klobcr 1861 3.1551/„4S an fämmt(idje Sc§uföt|TriftfsaufftcQten unö mi bie ft. i?. 3Iormaf("cf)uf=0treft5ton in Catöacfj. f. f. (5d(juibüd?cr*93erlacje in SBien ftnb foeben jroei fiooenifcbe unb brei beutfcbe Sefebucber für bie fjteriiinDigen SSolfčfcbulen erfcbienen. 2)te in floöenifcber (Sprache »erfaffteit ftnb: 1. Pervo berilo za slovenske šole v c. kr. avstrijanskih deželah. (24 Nkr.) 2. Drugo berilo za slovenske šole v c. kr. avstrijanskih deželah. (37 Nkr.) 2)ag erstgenannte Sefebucb ift für bie j wette ftlaffe ber ffoöeixi^ fcben ©tabti tmb Sanbfcbulen, baž anbeve für bie brit te ftiaffe ber Sanbfcbulen, fo »te für bie b ritte unb vierte iflaffe ber ©tabt* unb ^auptfcbttlen beftimmt. 2)ie beutfcben Sefebücbet ftnb: 1. (Sifteö Sefebud? für beit beutfcben Sprachunterricht in nicbt*beutfcben SSolföfcbutem 2. Swetteö Sefebucb bto. bto. bto. 3. drittes Sefebucb bto. bto. bto. 2)a3 erfte ift für bie 3 Weite 5v faffe ber fioöenifcben ©tabt* unb Sanbfcbitlen, baö zweite für bie bvitte jflaffe berfelben Schulen, ba3 britte für bie »ierte ifiajfe ber ^auptfdpuien beftimmt. Saut beč mit bober SanbeSregierungSiSDiitibeilung »on 11. b. 9Jtt8. 3. 6322 eröffneten Staat3minifteriab@rlaffeö t>om 22. ». ÜJitS. 3. 6097439 93?. folleit bie genannten Öücber aflfogieicb an ben ^teriänbigen SSolfö* fcbuleit eingeführt »erben, Weßbalb »on bovt auö bie »eiteren S3evftän= biguitgen ju »eraitiaffen ftnb. 3ugleicb wirb aucb jufolge beö mit b- Sanbeöregierung^ßröffnung »om 30. Sluguft b. 3. 3. 5978 mitgetfjeiiteri SRfnifteriaMIrfofiei »om 8. Sluguft b. % 3. 7177/5M 6. 2R. jur wetteren Sefanntgabe unb jur nacbbrüdlicben Slnempfeblung behufs möglichster Verbreitung in fatijotifdijen gamilien anmit befannt gegeben, bafS im f. f. @d)ulbüci;)eri93erlage in SBien ber Heine unb grofe ÄatecfytSmuS in fragen unb Slntworten, bie (Ssangelieit unb ©pifteln, enblid) bie bibtifc^e ©efc^ic^te öon Dr. (Sd)ufter in einem Saitbe vereiniget, unter beni ©efammttitel „ifat^o« Iifd)eö ^auöbucb" erhielten, unb fcoit ber of>ert 50iiniftert«m für juläffig erflärt nutrbe.