Poštni urad 3020 Ceiovec * Veriagspostamt 9020 Klagertfurt ! izhaja vCeiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov	!
ceioietna naročnina 200 šiiingov	;
P. b. b.
LETNiK XXXV)ii
CELOVEC, PETEK, 20. MAJ 1983
ŠTEV. 20 (2123)
VLADNA KOALiCiJA SPO-FPO JE SKLENJENA:
Predaja oblasti že prihodnji teden
V zadnjih dneh so pravzaprav Padle vse važne odločitve, tako da ^ po sklenitvi sporazuma o vladni koaliciji SPO-FPO zdaj odvisno le °d formalnega poteka stvari, kako bo prihodnji teden izvedena predaja oblasti. Posebno ..odločilen" dan is bil torek: Začel se je z objavo ^ssti, da se predsednik kluba FPO-isvskih poslancev Friedrich Peter odpoveduje svoji kandidaturi za po-k)žaj 3 predsednika parlamenta
(več o tem na posebnem mestu); nato je zvezni predsednik Kirch-schlager formalno poveril dosedanjemu podkanclerju Sinovvatzu mandat za sestavo koalicijske vlade; in na izrednem kongresu SPO je bil potrjen koalicijski pakt med SPO in FPO, potem ko se je dolgoletni kancler Kreisky s solznimi očmi poslovil od aktivne vladne politike, pravzaprav sploh od politične dejavnosti, saj bo najkasneje jeseni
predal svojemu nasledniku Sinovvatzu tudi položaj predsednika socialistične stranke.
Vsi ostali dogodki so bili bolj ali manj le ..obrobni". Boj za ministrske stolčke se je nadaljeval in stopnjeval vse do zadnjega, tako da niti v trenutku, ko uredniško zaključujemo današnjo številko, še ni točno znano, kakšen bo sestav vlade, ki jo bo v torek zaprisegel zvezni predsednik Kirschschlager. Za to negotovost do zadnjega trenutka je poskrbela zlasti koroška FPO, ki se je hotela uveljaviti kot „veliki zmagovalec" znotraj svobodnjaške stranke. Premalo se ji je zdelo mesto državnega sekretarja (Ferrari v zdravstvenem ministrstvu) in je terjala ministrski položaj (Flaider za pravosodje); pri tem pa je vsakomur jasno, da je v resnici šlo za notranje rivalstvo, kdo bo ostal ozi-romfa postal vodja stranke na deželni ravni.
Vsaj na zunaj bolj gladko je potekala delitev vladnih stolčkov pri socilistih. Toda res samo na zunaj, kajti znotraj stranke je sploh v zvezi s koalicijo prišlo do resnih nesoglasij. Pri tem se kritika ni omejevala zgolj na ugotovitev, da je morala SPO svojega partnerja „ku-piti" za ceno 20 %"^<adnih položajev, čeprav FPO pri volitvah ni dobila niti celih 5 % glasov. Kritične glasove — zlasti tudi na torkovem kongresu - je bilo slišati predvsem v tej smeri, da je za socialistično stranko naravnost nečastno, da se povezuje s svobodnjaki. Mnogi so svarili, da bo SPO zaradi te svoje odločitve zgubila zaupanje širokih krogov svojih pristašev, kar bi pri naslednjih volitvah utegnilo imeti zanjo usodne posledice.
Na končno odločitev vsa ta svarila niso imela vpliva in tako se v Avstriji začenja nova doba notranjepolitičnega življenja. Kako se bo nova oblika uveljavila in kam razvijala, tega danes še nihče ne more povedati.
Bodoči kander Sinowatz o manjšinski poiitiki
Ni tiskovni konferenci, kjer sta dosedanji kancler Kreisky in nje-9°v naslednik Sinowatz toimačiia skiepe izrednega kongresa SPO za °odočo koaiicijsko viadno poiitiko, is Sinowatz kratko zavzei staiišče *sdi k manjšinski probiematiki. Na kovinarsko vprašanje, aii bo z vsto-Pom svobodnjakov v viado prišio do spremembe v manjšinski poiitiki, je "Odoči kancier dejal: „Ne vidim no-
benih obremenitev, izpolniti bomo naše obveznosti."
Aii je iz te izjave že možno razbrati zagotoviio, da bo zvezna viada v bodoče pripravijena botj dosied-no izpolnjevati (da jih doslej še ni izpotniia, je ponovno prizna! tudi sam kancier Kreisky) svoje mednarodnopravne obveznosti iz čiena 7, bo seveda pokazala šeie bodočnost.
ZVEZA KOROŠKiH PARTiZANOV
vabi na
odkritje spomenika
padiim partizanom na šentjanških Rutah ki bo v nedeijo 5. junija 1983 ob 14. uri.
Na Šentjanških Rutah so biti 10. novembra 1944 pobiti in sežgani partizani Egidij Hafner iz Šentjanških Rut, Miha Brumnik iz Obirske in Rezika Maiie iz Šentjanža; že 30. oktobra 1944 Pa je na Šentjanških Rutah padei partizan Janez Wester.
Z udeiežbo na prireditvi, ki jo bo popestri) kuiturni spored, se bomo oddoižiii padiim borcem na šentjanških Rutah, preko njih pa bo hvaiežen spomin veijai vsem ogromnim žrtvam, ki smo jih koroški Siovenci doprinesti v boju proti fašizmu.
Odbor
Čestitke in priznanja ob jubileju naše ženske organizacije
V navzočnost! Številnih častnih gostov in predstavnic bratskih organizacij iz Slovenije in Trsta je minulo soboto Zveza stovenskih žena v kapelskem hotelu Obir oraznovala svojo 40-letnico ter bita ob tem svojem prazniku deležna prisrčnih čestitk in priznanj. Poleg drugih je našim ženskam čestital tudi predsednik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser, ki je spomnil na pomembno vlogo, ki so jo ženske odigrale v usodnih dneh protifašistične narodnoosvobodilne borbe; poudaril pa je tudi važne naloge, ki jih imajo ženske v današnjem času.
„NaSa ženska organizacija je bila od leta 1943 do kapitulacije nacizma pomemben politični faktor na Koroškem," je poudarila Ivanka Sadolšek-Zala, ena izmed ustanovnih članic Antifšistične fronte žena, predhodnice današnje ženske organizacije. Njen slavnostni govor, izvajanja sedanje predsednice ZSZ Milene Groblacher ter obširno poročilo o prireditvi objavljamo na drugem mestu.
V ZADEV) FPO-PETRA:
Protesti antifašistov so rodili prve sadove
V trenutku, ko je FPO kot bodoči vladni partner socialistične stranke že mislila, da lahko izsiljuje preko vseh meja možnega, se je pokazalo, da so tudi taki nenasitnosti postavljene meje. In pred takšno mejo se je FPO znašla s svojim poskusom, da bi na položaj 3. predsednika parlamenta ustoličila nekdanjega pripadnika SS-ovske morilske brigade Friedricha Petra. Ta nezaslišani načrt je sprožil široko protestno akcijo demokratičnih in zlasti protifašističnih sil, ki je že rodila prvi uspeh: v torek je Peter sporočil, da odstopa od kandidature za mesto 3. predsednika parlamenta.
Val ogorčenja in protestov, ki so ga sprožili načrti s Petrom, je zajel široko avstrijsko javnost in pokazal, da je v vseh slojih prebivalstva in političnih grupacijah še dovolj zdravih sil, ki jim ni vseeno, kakšne metode se uveljavljajo v politični praksi. Pri tem je posebno važno tudi odločno stališče, ki ga je zavzela socialistična mladina — kajti ob tej odločnosti je moralo vodstvo SPO vzeti na znanje, da tudi ce-
na, ki jo zahteva FPO' za svojo „koa-licijsko zvestobo", ne more in ne sme biti pretirana.
Protestom proii nameravani izvolitvi nekdanjega pripadnika zločinske SS na enega najvišjih položajev v državi so se pridružile neštete organizacije in skupine širom Avstrije. Med temi je bila tudi Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, ki je v svoji izjavi poudarila, da bi izvolitev Petra za predsednika parlamenta pomenila žalitev vseh bivših protifšističnih borcev in žrtev fašizma, toliko bolj, ker se Peter še nikdar ni ogradil od svoje SS-ovske preteklosti. Podobno je izjavil tudi Klub slovenskih občinskih odbornikov, ki je menit, da imamo prav Slovenci pravico, da v imenu številnih žrtev nacizma svarimo pred tem, da bi ljudje z rjavo preteklostjo zavzemali visoke javne položaje. Alternativna lista Koroške pa je v svoji protestni izjavi naglasila, da se ob primeru Petra jasno vidi, kako je SPO', kadar ji gre za ohranitev njenega vpliva, dobrodošel celo bivši SS-ovec, ki se nikdar ni distanciral od svojepreteklosti.
PREBERITE
Samohvala o manjšinski politiki
SPO
str.2
OVP se uči pri Haiderju
str.2
'Veronika Deseni-ška' v Železni Kapli
str.3
Občinska seja vSkocijanu
SAK: še dve točki do koroške lige
str. 8
Žahteva po dvojezičnih napisih v Globasnici
str.8
Uporaba stovenskega jezika je na Koroškem že spet kazniva
Očitno smo ravnati prenagljeno, ko smo v eni zadnjih števitk našega tista zapisati, da finančna uprava v kratenju jezikovne enakopravnosti Siovencev te ni tako brezobzirna, kot to doživtjamo pri šotski obtasti. Kajti ukrepanje, ki se ga poslužuje cetovški finančni urad na-pram Zvezi stovenskih organizacij na Koroškem, nasprotno kaže, da tudi pri finančni upravi oz. pri doto-čenih uradih prevtaduje gtede jezikovne enakopravnosti praksa, ki bi jo mogti imenovati te surovo kratenje pravic, ki jih koroškim Stovencem zagotavtja 7. čten avstrijske državne pogodbe.
V že omenjenem čtanku, kjer smo še pohvatiti razumevanje finančne uprave za zahteve Stovencev po upoštevanju stovenskega jezika, smo tudi omeniti primer odstopanja od te pozitivne prakse: namreč, da je cetovški finančni urad zahtevat od ZSO, da mu mora predtožiti nemški prevod pogodbe, s katero je pred tremi teti najeta svoje pisarniške prostore. Ker pa ZSO tej nerazum-tjivi zahtevi, ki predstavtja kričeč primer diskriminiranja Stovencev in njihovega jezika, ni takoj ugodita, ji je finančni urad predpisat „prisitno kazen" v višini 1000 šitingov in hkrati zagrozit, da bo v primeru, da ZSO zadeve ne uredi do 19. maja 1983, stedita nadatjnja prisitna kazen v znesku 2000 šitingov!
Taka je torej v dejanjih totiko hvatisana enakopravnost koroških Stovencev; tako torej avstrijske obtasti spoštujejo mednarodnopravne obveznosti, ki jih Avstriji nataga državna pogodba. Po togiki, kot jo prakticira na primer cetovški finančni urad, namreč koroški
Stovenci tudi sami med seboj ne bomo več smeti upo-rabtjati svojega jezika, ne da bi s tem tvegati, da nas bodo za ta ..prestopek" kaznovati. To pomeni, da se spet vračajo časi prostute nacistične strahovlade, ko so nam na vsakem koraku s posebnimi tepaki zapovedovati: „Karntner, sprich deutsch!"
Ukrepanje cetovškega finančnega urada, ki je v očitnem nasprotju tudi z zagotoviti dežetne finančne direkcije o širokogrudnem upoštevanju stovenščine, vsekakor pomeni hud napad na mednarodnopravno in ustavno zajamčeno jezikovno enakopravnost koroških Stovencev. Zato smo prepričani, da si Zveza stovenskih organizacij tega ne bo pustita mirno dopasti, marveč da bo na primernih mestih in v ustrezni obtiki s potrebno odtoč-nostjo nastopita proti takemu samovotjnemu zoževanju pravice do uporabe stovenskega jezika, ki mu je v čtenu 7 nedvoumno priznan status enakopravnega uradnega jezika.
Seveda pa to ne vetja samo za konkretni primer in izključno za cetovški finančni urad. Zapostavtjanje in izrivanje stovenščine se dogaja tudi na števitnih drugih področjih javnega živtjenja, kjer mu prav tako odrekajo domovinsko pravico in mu zožujejo vetjavnost, s tem pa eklatantno kršijo načeto enakopravnosti obeh narodov v deželi. Zato bosta morati osrednji organizaciji kot tegitimno predstavništvo stovenske narodne skupnosti na Koroškem pri novi zvezni vtadi nedvoumno deponirati upravičene in utemeljene zahteve po dostedni izpotnitvi čtena 7 — skticujoč se na zagotovilo novega kanclerja Sinowatza, „da bodo izpotniti svoje obveznosti".
Koroški Laokoon
Nehote se spomniš podobe iz stare grške mito/ogije; sfuri Laokoon se s svojima sinovoma zvija v okjema vk/enjajočik kač. Prav podobno se naš g/avar s svojima pajdašema zvija v okovik trislran^ars^ega pakta. Paz-/ika je (e v tem, da si je korošk: Pao-koon svoje okove sam nade/.
Pavno deset /et je tega, kar je predsednik socia/istične stranke na če/a svoje „mise/nostne skupnosti" zače/ s/ažiti domovini. V tek /etik ni samo spodnese/ 5imo, ni samo arkivira/ zakon o dvojezičnik napisik iz 1972. /eta, ni ki/ samo g/avni kreator manjšinske po/itike koroškik socia/istov, ki je rodi/a agotav/janje manjšine in zakon o narodnik skapinak, ni iznaše/ samo tristrankarskega pakta — svoji stranki v korist, 5/ovencem v škodo — ne , v tek /etik je, kakor je toži/ na sokotnem zkora strank, avansira/ tadi v č/oveka, ki ga s/ovenski jank-cionarji najko/j diskriminirajo (7j ;n okrekajejo (/j.
Da se ta pakt /akko okrne tadi proti njema in njegovi stranki, je pre-skasi/ pri zadnjik vo/itvak. /zgake v dvojezičnik krajik so ki/e dovo/j zna-či/ne. Namesto da igra mimozo, naj skrki za to, da se cok/a protimanj-šinskega pakta ne ko spremeni/a v m/inski kamen.
p. w.
21. KONGRES KOROŠKE SPO:
Samohvala
o manjšinski politiki SPO
Brez vsakih presenečenj se je zadnjo soboto odvija) 21. kongres koroške organizacije Sociaiislične stranke Avstrije. Ves kongres pa je poteka) pod vtisom izgube absotutne večine sociatistične stranke in ak-tuainih pogajanj za novo koaticijsko vtado SP-FP. V več kot enournem referatu je dežeini gtavar Wagner posveti) dežetni potitiki zadnjih deset tet (odkar je tudi predsednik koroške SPO), aktuainemu potožaju v dežeti ter poiitičnim premikom ob zadnjih voiitvah. Skoraj trikrat toiiko kot o boju za deiovna mesta je govori) o „vzorni sociatistični manjšinski poiitiki". V bistvu pa je na teh treh straneh - iz 40 strani obsegajočega referata — ponavijat stara protimanjšinska staiišča, kijub temu da se je čutito, da skuša z ozirom na prihodnje dežetnozborske in občinske voiitve pridobiti spet več stovenskih gtasov.
Značilno za „vzorno" sociatistič-no manjšinsko politiko je bilo, da je bil partijski kongres prižnica, s katere je VVagner oznanjal uspešnost manjšinske politike vseh treh vodilnih koroških strank. VVagner je zadnje desetletje, v katerem vodi socialistično stranko, označi) kot tisto obdobje, v katerem je prišlo do rešitev, ki jih mednarodno označujejo kot vzgledne. Tukaj je mislil na zakon o narodnostnih skupinah, ki ga manjšina dosledno odklanja, ker vsebinsko in krajevno zožuje pravice, govoril pa je tudi o tri-strankarskem paktu, ki je po njegovih besedah šele omogočil izvajanje zakona — seveda, ker se je uveljavilo stališče najbolj protimanj-šinske FPO! Zoževanje manjšinskih pravic po svobodnjaškem predlogu je seveda tudi omogočilo, da so spraviti manjšinsko vprašanje iz strankarskopolitičnih razprtij na višjo, državnopolitično raven; kot je povedal VVagner. Izpovedal pa se je še enkrat za ugotavljanje manjšine, ki je takorekoč pomirilo ..koroško
KNAFL PO VOLITVAH:
prebivalstvo" in na ..demokratičen" način omogočilo sprejetje zakona o narodnostnih skupinah in s tem tudi revizijo državne pogodbe.
V svojem govoru VVagner seveda ni mogel govoriti o zadovoljstvu prizadete manjšine, zato pa se mu je zdelo tem bolj pomembno govoriti o (neimenovanih) evropskih manjšinskih organizacijah, ki so se pohvalno izrekle o ..vzornih" manjšinskih zakonih v Avstriji. Ni mogel pa tudi mimo tega, da bi konstruiral veliko nesoglasje med slovenskim vodstvom in slovensko bazo. Od svojih že znanih stališč je VVagner v govoru odstopil le v toliko, da je zastopnikom koroških Slovencev priznaval ..določene zasluge za demokratizacijo manjšinskega problema"(l!) in to kljub temu, da .nekateri slovenski funkcionarji nobenega drugega politika niso tako diskriminirali in obrekovali, kot njega'.
In še enkrat se je vrnil k Slovencem, ko je govoril o levem in desnem ekstremizmu: ..Izguba tistih
OVP se uči od Haiderja
Na posebni kiavzuri je zadnji ponedeljek koroška ljudska stranka obravnavata izid zadnjih volitev in svoje potitične načrte za bodočnost. Knaft je na razgovoru z novinarji dejat, da v občinah niso mogti ugotoviti enotnega potitičnega razvoja, brez dvoma pa je, da se bo tjudska stranka učita od Haiderja. Knaft svojega navdušenja za Haiderjev votitni boj ni moget zakriti, predvsem za to kako je postavtjat v ospredje odstranjevanje privitegijev, ki se jih pa sam postužu-je, in za dejstvo, da je porinit v ozadje Stegerja.
Ljudska stranka bo zato pri na-stednjih votitvah v dežeti na svojih ptakatih vabita za gtasove predvsem z vsemi okrajnimi predstavniki stranke in opustita votitno kampanjo z eno osrednjo osebo. Tako se hoče bolje pribtižati votitcu. Vsebinsko pa bo svoje predtoge formutirata v „Koro-
škem modetu", ki naj bi bit v osnutku izdetan do 19. novembra 1983, ko bo koroški kongres ljudske stranke.
Nerodno mu je postajate, ko so ga novinarji spraševati ati se bo OVP učila pri Haiderju tudi gtede opozi-cionatnosti proti strankarski centrati, odtočno je to zanikat. Zato mu je bito še botj nerodno, ko smo ga vprašati, kakšno stališče ima koroška tjudska stranka do središčnih šot, ki jih je Mock v posebnem intervjuju za Sto-venski vestnik načetno zavrnit. Ktjub temu, da je Knaft sam pred meseci javno zahtevat središčne šote za manjšine se naenkrat ni več moget spominjati da je kdaj koti kakšen OVP-jevski potitik zagovarjat takšno ureditev. V isti sapi pa je dejat, da je v šotskem vprašanju še marsikaj odprto. Zgleda, da notranjih diferenc okoti manjšinskega vprašanja še niso odstraniti in da misti tjudska stranka ribariti še naprej v katnem.
Slovencev, ki volijo Kreiskega Wag-nerja pa ne, nas je procentualno ravno tako prizadela kot izguba tistih, ki so se zbali, da bomo kot socialisti morda preveč ujeti v levo-ekstremne predstave." In na obe strani je zagotavljal, da socialisti odklanjajo tako levi ekstremizem kot tudi desni pragmatizem.
V politiki za ohranjevanje delovnih mest je po besedah VVagnerja imela Koroška boljše in dolgoročnejše rezultate kot ostale dežele, kljub temu pa upa, da bodo skupno z Družbo za pospeševanje delovnih mest tudi v bodoče imeli uspehe.
Odločno se je VVagner izrekel tudi proti „mladim političnim zvezdam", ki so znotraj stranke v opoziciji in pozval vso stranko, da se potrudi za intenziven dialog z mladino, ki v zadnjem času ne kaže preveč zanimanja za volitve. Socialiste vznemirja dejstvo, da mladina ostaja doma ali pa voli zeleno, alternativno ali celo svobodnjaško.
Bodoči zvezni kancler dr. Fred Sinovvatz je predvsem spregovoril o nesmislu, da gre SPO v opozicijo in je odločno zagovarjal kandidaturo Petra, kot tretjega predsednika parlamenta. Prebral je načelno izjavo, ki je temelj bodoče koalicije ter razlagal težišča bodoče socialistične politike v zunanji politiki, pri zaposlovanju, glede državnih dohodkov in o vprašanju odstranjevanja privilegijev.
Zanimive so bile tudi volitve za predsedstvo stranke, saj se v rezultatih zrcalijo določene napetosti znotraj stranke. VVagnerja še nikoli ni črtalo toliko delegatov kot tokrat, in tudi kritični duhovi znotraj stranke so morali vzeti na znanje, da se je ojačil odpor proti njim.
Od 459 delegatov (pričakovali so 524) jih je 418 oddalo veljavne glasovnice, od teh je dobil VVagner 384 glasov, 34 delegatov ga je črtalo (1981: 411/10). Največkrat (72X) pa so delegati črtali edino žensko v predsedstvu stranke, dr. Helgo Hie-den, ki je znana zaradi svoje angažirane in kritične politike v korist ženskam, 37 krat pa so črtali tudi predsednika socialistične mladine Petra Kaiserja, ki se med drugim tudi ne strinja z manjšinsko politiko stranke.
Kongres stranke je sklepal tudi o 12 resolucijah in 62 predlogih, večina jih je bila soglasno sprejeta, predlog proti koaliciji s FPO pa je kongres zavrnil. Nekaj predlogov bo obravnavalo tudi še novo predsedstvo stranke.
KONGRESFUENSPOUDAR)L:
Dvojno merilo Avstrije
v manjšinski politiki je nevzdržno
Federatistična unija evropskih narodnostnih skupnosti (FUENS), ena izmed obeh veiikih mednarodnih organizacij, ki združujeta narode, etnične in jezikovne manjšine na evropski cetini, je imeia ob koncu minutega tedna v Brusiju svoj 30. kongres. Zborovanja, ki ga je vodi) sedanji predsednik FUENS dr. Reginaid Vospernik, so se udetežiti predstavniki več kot 20 manjšinskih skupin oz. organizacij.
V	FUENS je včianjen tudi Narodni svet koroških Stovencev, medtem ko Zveza siovenskih organizacij na Koroškem po svojih zastopnikih sodeiuje v drugi mednarodni manjšinski organizaciji AiDLCM. Na bruseijskem kongresu je kot predstavnik NSKS poroča) o potožaju in probtematiki koroških Siovencev Herbert Seher, ki je ziasti opozori) na neizpotnjeni čten 7 avstrijske državne pogodbe ter kritično oceni) diskriminacijski značaj sedanje zakonske ureditve in njegove restriktivne postedice za stovensko narodno skupnost na Koroškem; podobno pa je prikaza) potožaj gradiščanskih Hrvatov dr. Herbert Gassner kot predstavnik Hrvaškega kuiturnega društva na Gradiščanskem.
Udeieženci kongresa so v izčrpni razpravi posebej poudariti ne-vzdržnost dvojnega merita, ki se ga (kakor smo v našem tistu že ponovno dokazati na konkretnih primerih) postužuje Avstrija v svoji manjšinski potitiki na eni strani napram južnim Tirotcem in na drugi strani do manjšin v iastnih mejah. FUENS je koroškim Stovencem in gradiščanskim Hrvatom tudi ob tej pritožnosti zagotovita vso podporo v njihovih prizadevanjih za dosiedno izpotnitev in spoštovanje dotoči) č)ena 7 državne pogodbe.
V	ostatem pa je bita FUENS tudi na bruseijskem zboru konfronti-rana s staro „hipoteko", ki jo že vsa teta predstavtjajo prizadevanja raznih emigrantskih skupin, da bi uvetjaviie svoje težnje v tej manjšinski organizaciji.
Proslava 20-letnice
Dokumentacijskega arhiva avstrijskega odpora
Prejšnji ponedetjek, dne 16. 5. 1983, je stavit dokumentacijski arhiv avstrijskega odporniškega gibanja (Do-kumentationsarchiv des osterreichi-schen Widerstandes) 20-letnico svojega obstoja. V ta namen je arhiv pripravit v prostorih starega dunajskega rotovža slavnostno prireditev. Uspešno detovanje arhiva so počastiti s svojo prisotnostjo zvezni predsednik dr. Kirchschtager, zvezna ministra Dal-tinger in Lausecker ter števitni pred-
Mika Špiljak
NOV) PREDSEDNtK
PREDSEDSTVA SFRJ
Za dobo enega teta je bi) za novega predsednika predsedstva SFRJ izvotjen Mika špitjak, od )e-tošnjega marca datje zastopnik SR Hrvaške v tem najvišjem forumu Jugosiavije. Novi podpredsednik predsedstva SFRJ pa je, prav tako za dobo enega teta, posta) Vidoje Žarkovič, predstavnik Črne gore.
Novi predsednik predsedstva SFRJ je po osvoboditvi opravija) že vrsto odgovornih funkcij. Med drugim je bii predsednik zveznega izvršnega sveta, predsednik zbora narodov zvezne skupščine in predsednik zveze sindikatov Jugosiavije.
Predsedniku Špitjku je ob izvotitvi čestitata tudi Zveza siovenskih organizacij na Koroškem.

Slavnostni govornik je bit dunaj' ski podžupan dr. Busek, ki se je ^ svojih izvajanjih žeto pozitivno i%' razit o detovanju arhiva. Poudarit je, da je zgodovina anštusa in predvsern zgodovina različnih obtik odpora se premato raziskana in znana. Prav zaradi tega se je govornik brezkompr°' misno izreke) za dokumentacijski arhiv in proti tistim, ki občasno na* padajo to ustanovo. Če se hočemo i% zgodovine učiti, je naglasit govornik; potem moramo poznati našo potpre* tekto zgodovino, katere sestavni det je prav odpor proti nacizmu. Avditorij je z močnim aplavzom pozdravu izvajanja govornika, ki se je jasno izreke) tudi proti kandidaturi Friedricha Petra za 3. predsednika avstrijskega partamenta.
Slavnostni prireditvi je stedit obent zbor arhiva. Univ. doc. dr. Herberj
Steiner, ki je arhiv pred dvajsetin** teti ustanovit ter ga uspešno izgradit, je oddat mesto sekretarja ter mesto znanstvenega vodje arhiva v mta)^ roke. Za novega vodjo je kuratorij i%' voh! dozdajšnjega sodetavca arhivj* dr. Wotfganga Neugebauerja. čtane kuratorija pa je bit poleg dr**' gih sprejet tudi dr. Marjan Sturm, k' se je kot sodetavec Slovenskega znanstvenega inštituta v Cetovcu baVj' predvsem z raziskovanjem protifa*'* stičnega odpora na Koroškem.
Ob koncu je občni zbor arhivi sprejet sogtasno resotucijo, v kateri sc je jasno izreket proti izvotitvi za 3. predsednika partamenta.
Koalicija med socialisti in svobodnjaki je torej perfektna. V času, ko vsi govorijo o varčevanju in potrebi varčevanja, kar je bilo tudi glavno geslo vseh strank v volilnem boju, se je nova vlada najavila z instalacijo nadaljnjega ministrstva, ki se naj bi bavilo z družinskimi vprašanji. Trenutno še ni jasno, ali naj bo to ministrstvo nadomestilo za dosedanje državno sekretarstvo, ki se je posvečalo vprašanju enakopravnosti žensk. Vodila ga je Johanna Dohnal, ki je bila nedvomno ena najbolj doslednih članic v zadnji vladi in je v kratkem času svoje pripadnosti vladi dosegla zaupanje feminističnega in naprednega gibanja v Avstriji; prav zato je bila vsem konservativnim silam, pa tudi patriarhalni gardi
socialistov stalen trn v peti ter izpostavljena neštetim napadom iz nemalo vseh političnih kotov. Zensko gibanje znotraj socialistične stranke je sicer neposredno po votitvah zahtevalo, da mora Johanna Dohnal ostati v vladi, toda vse kaže, da se strankino vodstvo tudi v tem vprašanju ne ozira na želje in zahteve članstva.
Vodstvo SPU se očitno ravna bolj po željah svojega novega partnerja FPCi kot pa po tistem, kar hočejo socialisti. To se je pokazalo že neposredno po volitvah, ko je socialistična mladina zahtevala pot v opozicijo, kar pa za vodstvo stranke ni bilo vredno niti diskusije. Toda po tej poti SPO ne bo več dolgo privlačna za mlade levičarje, ki sicer v Čapu vidijo svoje zastopstvo, vendar hkrati opažajo, da kljub dokazanemu za-tedju skoraj 70.000 glasov v stranki tudi sam nima nobene možnosti, da bi uveljavil težnje socialistov, antifašistov, ekologov in mirovnega gibanja. Tako obstaja nevarnost, da se bo arogantni odnos strankinega vodstva do Capa po
štirih letih izkazal kot kratkovidna politična strategija.
Trenutno se SPU trudi, da bi opravičila svojo koalicijo z FPU. Po tem tolmačenju je FPU naenkrat .liberalna" stranka, ki s svojo preteklostjo nima ničesar več skupnega razen svojega
zapušča pravosodni minister Broda, ki je bil gotovo eden najboljših ministrov v drugi republiki.
Toda svobodnjakom to še ni dovolj in socialistom nobeno poniževanje prenizko, ko gre za ohranitev stolčkov in oblasti. Včeraj se je sestal novoizvoljeni parlament na prvi seji ter med
Trojanski konj v novi vladi
imena; in predsednik FPU naj bi bil jamstvo zmage liberalne struje znotraj svobodnjaške stranke. Morda res drži, da se Steger trudi za neko socialno-liberalno politiko v stilu zadnjega desetletja v ZRN — toda kakor ena lastovka še ne naredi pomladi, tako tudi Steger ne more FPU preoblikovati v liberalno stranko. Ali je graški Gotz morda liberalen; ali je liberalno morda vodstvo koroške FPU, ki ni samo kot podaljšana roka KHD že tako in tako diskvalificirano za vsakega demokrafa, temveč s Haiderjem tudi v zveznem merilu v desnem kotu avstrijskega političnega življenja? Ce pogledamo svobodnjaške predstavnike v vladi, ostane spet le Steger kot izobesek .liberalnega tabora" v FPU, medtem ko bo minister za pravosodje po vsej verjetnosti skrajni desničar Ufner, stalni gost vsakoletnih .Sonnvvendfeuer" vikinške mladine, ki ima najboljše stike do NDP in raznih nemških ter avstrijskih neonacističnih skupin. V hipu, ko tak človek prevzame enega najvažnejših položajev v vladi, je lahko v nevarnosti vsa ogromna dediščina, ki jo po več kot desetletju dela
drugim izvolil tudi svoje 3 predsednike. Za mesto 3. predsednika parlamenta je FPU predlagala Friedricha Petra, nekdanjega člana morilske SS-brigade in nosilca visokih nacističnih odlikovanj; človeka, ki se še nikdar ni jasno distanciral od svoje preteklosti in se nedvoumno priznal k samostojnosti Avstrije. Njegova kandidatura za enega najvišjih položajev v državi je zato razum-livo izzvala širok odmev, živahne diskusie in odtočne proteste, ki se jim niso pridružile samo židovske organizacije, marveč tudi socialistična mladina, vsa odporniška gibanja in številne osebnosti avstrijskega kulturnega in javnega življenja. Kljub temu pa je za .liberalca" Stegerja vsak, ki je mnenja, da Peter zaradi svoje preteklosti morda te ni pravi človek za tak položaj — neofašist(t). Da taka izjava pomeni nezaslišano žalitev vseh antifašistov in demokratov, je jasno in ob njej se je razkrinkal tudi Stegerjev .liberalizem*.
Sicer pa od FPU kaj drugega tudi ni bilo pričakovati. Dejstvo, da so se tej terminologiji pridružili tudi visoki socialistični funkcionarji —
na primer dunajski župan Gratz in .levi etau" rani tabor v SPU, kateremu pripadata Blecha "j Fischer, si menda lahko predstavljajo Petra kj* enega treh predsednikov avstrijskega parlame"'" — pa je brez dvoma značajno za neznačajno*' v kateri se trenutno nahaja vodstvo SPU.
V trenutku, ko so bile napisane te vrstice, °d' ločitev glede Petra še ni bila znana. Toda ^ samo misel na kaj takega je tako neverjetna nesocialistična ter pomeni očitno klofuto v objO* slehernemu poštenemu demokratu, da je težko razumeti, zakaj se SPU — ki je za časa (ošili*" dala toliko žrtev — ne skrije v zadnji kot, kj^* naj bi premišljevala, kaj počenja. Pot v op°*'' cijo bi bila za to stranko gotovo boljša rešiti' Kajti svobodnjaki niso partner, marveč se sO"* trudijo, da bi v vlado spravili svojega trojansko ga konja, iz katerega bi v danem trenutku zte%. tisti, ki si doslej še niso upali s svojimi idejo*" na dan. Antifašisti tedaj gotovo ne bodo stali v vrstah SPU, ki si bo morala potem sefj pripisati krivdo, če bo po štirih letih dožive^ podobno usodo, kot je zadela socialne derno krate vZRN.
Levičarji, socialisti in antifašisti pri SPU oči'"" niso zaželeni. Svobodnjaki pa bodo prej o slej pokazali, da jim ni toliko za SPU, ker bi meščanski koaliciji lažje uspeli s svojim procF" mom zmanjševanja socialnih pridobitev, zapi*^! nja podržavljenih podjetij itd. Tedaj bo Fred S'' nowatz morda le še samemu sebi lahko dopo*(1, doval, da je .v politiki treba ljubiti vse lj^ !n v lem se spel enkrat potrjuje pravilno;! rega pregovora, da je (meščanska) politiko resnici pocestnica.
fra-to'-
LETOŠNJA AKADEMIJA SLOVENSKE GIMNAZIJE JE POTEKALA POD GESLOM:
M! IN KULTURA — Ml IN KULTURA —Ml IN KULTURA — M) IN KULTURA —
,,Koroška v pesmi, besedi in sliki"
Odbor šolske skupnosti na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu je Preteklo nedeljo vabil na tradicionalno šolsko akademijo, ki je bila v ve-Pkt dvorani Delavske zbornice v Celovcu, potekala pa pod geslom: ,,Ko-roskav pesmi, besedi iin sliki". Tudi tokrat se je vabilu odzvalo mnogo ^tarsev, prijateljev in častnih gostov, ^ so napolnili veliko dvorano Delav-
pogodbe, ko so se na balkonu dunajske palače pokazali predstavniki avstrijske vlade skupno z zunanjimi ministri štirih zasedbenih sil in Dunajčanom, Avstrijcem in svetu sporočili, da je Avstrija spet dosegla popolno svobodo. „Pogodba, ki se je ponosno svetila s palačinega balkona, je Vsebovala tudi osnovno najpomembnejše pridobitve povojne zgodovine ko-
ske zbornice. Tako je ravnatelj dr. Re-gmald Vospernik med številnimi obiskovalci lahko pozdravil vrsto odličnih gostov, med njimi predsednika koroškega deželnega zbora Josefa ^hantia, bivšega predsednika Josefa yuttenbrunnerja, podpredsednika de-^elnega šolskega sveta Hansa Lind-n^rja, strokovnega nadzornika dvornega svetnika dr. Valentina Inzka, Predstavnike kulturnih in šolskih nblasti SRS Roka Winklerja, Janeza nsnika, dekana filozofske fakultete ^ Ljubljani Mirka Juraka, generalnega konzula SFRJ Marka Kržišnika 'n druge člane generalnega konzulata, Vodjo oddelka za pospeševanje kul-turne dejavnosti koroških Slovencev Pni deželni vladi dvornega svetnika d- Pavla Apovnika, predstavnike slovenskih političnih in kulturnih organizacij, avstrijskega konzula v Jubljani Cirila Šterna in kulturnega ntaseja v Beogradu dr. Zdravka Inzka 'n druge.
Ravnatelj Vospernik je v svojih na-3'injih izvajanjih poudaril, da aka-. ^mija poteka prav na dan 28. ob-ctntce podpisa avstrijskega državne
roških Slovencev, slovensko gimnazijo. Že dve leti nato je bila uresničena — s pomočjo naporov naših prednikov, s pomočjo politične volje tedanjega prosvetnega ministra dr. Drimmla in zlasti s pomočjo koroških rojakov, ki so brezpogojno zaupali novorojeni šoli, da bo zmožna oblikovati srce in duha fantov in deklet", je med drugim dejal Vospernik in navzoče tudi- informiral, da se je v tekočem šolskem letu na slovensko gim-
nazijo vpisalo 511 dijakinj in dijakov, katere v 18 razredih poučuje 40 učiteljev, od katerih je 22 dala (od leta 1963, 1. mature na tej ustanovi), šola sama. Letos pa, če bo šlo vse po sreči, bo slovensko gimnazijo zapustil 762. maturant našo osrednjo kulturno ustanovo. Ravnatelj je tudi naglasil, da se slovenska gimnazija čuti zelo povezano s podeželjem, kamor se vračajo tudi njeni absolventi po končanih študijih in da zato k sodelovanju na akademiji vabi prosveta.se krajevnih društev. Tako je letos na akademiji gostovalo Slovensko prosvetno društvo „Kočna" iz Sveč, ki je na predvečer bilo tudi gostitelj dijakov
slovenske gimnazije, ki so v Bistrici v Rožu skupno s Svečani v povsem zasedeni kino-dvorani oblikovali spored akademije.
Zato so za letošnjo akademijo zbrali geslo „Koroška v pesmi, sliki in besedi". Že iz tega je razvidno, da je spored bil pester in zanimiv, razumljivo pa je, da je tudi letos prevladovala pesem pevskih zborov, katere sta z dijaki naštudirala prof. Jožko Kovačič in prof. Mirko Lausegger. Seveda tudi glasbe oz. petja z inštru-mentalno spremljavo ni manjkalo, ne moderne in ne narodne, za katero je predvsem skrbel poslavljajoči se ansambel „JAGADANI". Tu seveda ne gre prezreti deleža pevskega zbora SPD „Kočna", ki je nastopil pod vodstvom prof. dr. Antona Feiniga, medtem ko je dr. Janko Zerzer predstavil delovanje društva in kraj ter njegovo okolico kjer društvo deluje. Nastopanje pevskih zborov pa sta s prikazom diapozitivov koroških motivov popestrila prof. Štefan Pinter in dipl. inž. Janez Oswald; slednji je pripravil tudi sceno.
Posebno so občinstvu ugajali telovadni nastopi, zlasti akrobatske točke fantov, pa tudi posrečeni vložki gimnastike dijakinj. Za nastop fantov je bil odgovoren prof. Milan Kupper, za prispevek deklet pa mag. Magda Errenst. Recitacije besedil bivših maturantov — danes že besednih umetnikov — je z dijaki pripravila prof. dr. Marija Spieler; parodijo pravljice ,,Die Katze ist an allem schuld" je priredila in naštudirala mag. Andreja Zikulnig. Mnogo smeha je pri občinstvu izzval nastop igralskega dua s satiro „ASTERIX ET OBELIX APUD CARANTANOS", katero je pripravil in naštudiral prof. Jože Wakounig. Nenazadnje je treba omeniti še tercet „Sturm", Pop-skupino „Šok" in „Ansambel treh planin", ki so prispevali lepe pevske melodije.
V tem poročilu seveda ni možno navesti imen vseh sodelujočih, saj jih je bilo mnogo in skoraj ni dijaka, ki ne bi vsaj posredno bil udeležen pri oblikovanju sporeda letošnje šolske akademije slovenske gimnazije. Zato gre vsem naše občudovanje, da poleg učenja gojijo tudi kulturno dejavnost. To pa je nam vsem, ki znamo ceniti kulturno stremljenje naše slovenske srednje šole, v veliko zadoščenje.
Razmišljanja ob mnenjih predstave „Mutasti bratje"
O Kmeclovi gledališki noviteti Mutasti bratje je bilo navedenih že veliko mnenj in razgiabljanj, zato se ne bom spuščala v nikakršno razčlenjevanje predstave, temveč bom skušala analizirati nekatera mnenja gledalcev oziroma piscev člankov.
Avtorju, čeprav živečemu izven dogajanja, se je vsekakor uspelo dodobra poglobiti v osebne probleme in stiske ljudi, ki gredo včasih, zaradi neprestane rotacije množičnih občil, kar tako mimo. In s svojim prikazom je na to znal opozoriti. Gledalcu pa je ponudil s svojim delom široko možnost svojega lastnega kreiranja njegovih prikazanih likov. Seveda pa zopet ne toliko, da bi si jih razlagali polovično ali celo zmotno.
Tako zmotna je, po mojem mnenju, razlaga o Hemicinem popuščanju, oziroma pokopu (ob smrti staršev) njene narodne trdnosti. Bilo je res zelo na hitro, pa vseeno dovolj razločno pokazano, da se kljub vsemu odloči za vztrajanje. Mislim, daje bilo tudi ljubezensko razmerje prav s tem, ko je bilo prikazano površno, prikazano takšno, kot je bilo. Površno, enostransko. V Hemici ljubezen, v Oswaldu koristoljubje. Zato ni bil možen nikakršen ženski lik Prežihove Mete. Pojavlja se tudi mnenje, da bi se opustilo namigovanje na stvari, ki so umestne samo v dvojini, če se predstava kaže v zamejstvu. Zakaj? Saj to spada k življenjskemu vsakdanu, tudi v zamejstvu. Pa tudi gledalce (v zamejstvu) ne gre podcenjevati, dovolj so zreli.
Med vsemi akterji pa so bili vsekakor najbolj navdušeno sprejeti trije ljubljanski izletniki. V težkem in resnem dogajanju
na odru so bili res osvežitev, zmotno pa jih je posploševati ali si jih celo predstavljati, kot celoten prikaz nekega odnosa. Bili so samo trije različni pristopi do problema in nič več, zato se jemljejo preveč resno. Pojavi se celo sporna želja po njihovi večji angažiranosti, po igri v igri In to v obliki in vsebini ideoloških potujčevalcev. Ne razumem, kako se je ta želja lahko zbudila v nekomu, toda zapisana je bila, seveda z nekim popolnoma določenim namenom, ki pa ne spada več v kulturno smer.
Pojavi se celo očitek slovenskemu gledališču (mišljena so bila verjetno vsa slovenska gledališča), da ni najbolj doma v manirah, kadar gre za določena
75 let Slovenske prosvetne zveze
prikazovanja ali izražanja. Toda, kot se mora pustiti avtorjem svoboda pisanja, se mora pustiti tudi gledališčnikom svobod-do prikazovanja ali izražanja. Če pa bi se jim ta svoboda odvzela, bi bila vsa gledališka dela zgolj samo še zborne recitacije.
Kmeclovi Mutasti bratje so res samo poljudna igra, toda kot taka napisana tako spretno, da jo je potrebno od samega začetka, pa do konca spremljati zelo koncentrirano, kajti vsaka površnost lahko kaj hitro privede do polovičnih razlag.
Anita Hudi
M) IN KULTURA — M) IN KULTURA — M) IN KULTURA — M) [N KULTURA
Premiera ,,Veronike Deseniške" v Železni Kapli -nov dosežek odrske dejavnosti
Heteklo soboto je Slovensko prosvet-društvo „Zarja" vabilo na premiero ^°Sedije ..Veronika Deseniška". Kot . kadar nastopajo v farni dvora-domači igralci, je bila tudi tokrat Orana nabito polna, morda še za Poznanje bolj kot v preteklih letih.
Režiser Zunder, ljubiteljem odra na Koroškem že znan, je z izbiro zahtevnega teksta, kot je Otona Zupančiča .Veronika Deseniška" veliko tvegal. Spet pa je ob zasedbi vlog, zamisli in izvedbi uprizoritve pokazal srečno in režisersko spretno roko. Okoli ekipe

Iti SPD .Zarja" po uspeli premieri
ha	ie predsednik .Zarje" Mi-
*javnik pozdravil vse navzoče, med rjj"C' tudi številne častne goste. Pouda-t) da so igralci z režiserjem Leo-.om Zundrom na čela, vložili v ^''loritev .Veronike Deseniške" ^9'ornno napora in žrtev, saj niso imeli s, , "ranj kot 54 vaj, da o predpripra-sploh ne govorimo.
j-j'' res je bilo od vsega začetka da so se tukaj lotili dela ljudje, &o t °drska umetnost ne pomeni samo ^ ranski hobby, ampak resno delo.
igralcev, ki so si svoje izkušnje pridobili že ob drugih igrah, je razvrstil igralce-novince, mlade in idealistične ljudi. Vsi skupaj pa so pomenili ta sobotni večer brezhibno vigran team, od katerega si lahko še mnogo obetamo.
In sedaj k uprizoritvi, ki je trajala dobre tri ure in ni bila niti hip dolgočasna. Saša Kump in Anica Fugger, prvi odgovoren za kulise, druga pa za šminko in kostume sta pripravila igri okvir. Preproste, variabilne kulise so
bile ekonomično zgrajene. Menjava ob nezavešenem odru je funkcionirala, kar potrjuje discipliniranost ekipe. Dodaten efekt k učinkoviti gledališki atmosferi sta doprinesla še svetlobna igra in magnetofonski vložki, za kar je poskrbe) Tomi Ošina. Vse to, kar sicer spada k sekundarni plati odrske umetnosti, je bilo dobro premišljeno in izpeljano.
Če si ogledamo posamezne zasedbe vlog, se moramo najprej ustaviti pri naslovni junakinji Veroniki Deseniški. Marija Blajs jo je kljub svoi mladosti podala zelo suvereno. Dobro je prikazala razvoj Veronike od mlade, zanesenjaško vesele in zaljubljene, preko energične in bojevite do končno razočarane in v usodo vdane nepokvarjene mladenke. Sploh je bila prikazana Veronika dokaj romantično in je v bistvu ustrezala Zupančičevi zamisli. Videti je bilo, da je igralka Veroniko doživljala skozi celo igro, s tem pa je postala pristna in je pritegnila ter ganila gledalce. Celjana Friderika je upodobil Franci Sadolšek. Težka je vloga na troje razklanega mladeniča. Ko se zaljubi v Veroniko, zaide v uso-depolno situacijo. S tem pa se tudi zanj prične človeška tragedija. Do žene Jelisave ostane obziren in jo v neki meri še vedno ljubi. Pravtako ne pozabi, da je prvorojenec mogočnega celjskega grofa Hermana in da ima še druge naloge. Tega nemirnega, zaradi omenjenih zapletov duševno razklanega, a še vedno odločnega Friderika je Franci Sadolšek tako glasovno kof tudi s kretnjami in mimiko podal zelo prepričljivo. Karolina Blajs je nastopila v vlogi Friderikove žene Jelisave. Posrečeno jo je predstavila kot zrelo, v svoji okolici tujo ženo, ki se bori za ljubezen svojega moža. Ko pa spozna ne-izhodnost situacije, je konsekventna do smrti. Pri njej se je videlo, da ima na
odru že precej izkušenj. Vlogo grofa Hermana, krutega vladarja, ki mu pomeni oblast vse, je prevzet Branko Korofaj. Suvereno je obvladal sceno predvsem v četrtem dejanju. Njegov način igranja je bil zelo zanimiv. Prepričljivo je predstavil Hermana, a je kljub temu ostal tipičen Branko. To oboje spojiti in spraviti v pravilno ravnotežje pomeni že res precejšnje obvladanje odrske ,obrti'. Ze po zunanjosti (če izvzamemo njegov kostum), še bolj pa po njegovem obnašanju na odru, je bil v igri tipičen srednjeveški vitez Pavli Dolinšek. Razločen govor, trd odmerjen korak in telesna drža, vse je služilo prikazu Jošta Soteškega. Od tekstualno zahtevnejših vlog preostane še Bonaventura, predstavnik tuje religije in trgovec — mož, ki baranta tudi s ,smrtjo'. Kdor pozna kapelsko odrsko ekipo, bo takoj uganil, da smo v tej vlogi spoznali Francija Lipuša. Ze sam njegov način igranja je ustrezal trgovski ihti in baranfanjski strasti. Dobro pa je podal tudi poosebljen simbol nekrščanske smrti.
V ostalih vlogah so nastopili ostali člani kapelške igralske skupine in novinci. Albert Rozman je več ali manj kot novinec energično podal pravda-ča. Zinka Tratar in Helga Dobaje sta kot Jelisavini dvornici Brigita in Geta vnesli v igro življenje brezskrbnih, radoživih in veselih mladenk. Manj razkošne razmere na Desenicah so predstavili Novak Pep) v vlogi Deseniškega gospoda, Gabriela Novak kof njegova sestra Sida in Matilda Kogoj kot služkinja Katica. Vsi trije so ustvarili posrečen kontrast k celjski razkošnosti. Andi Ošina se je kot graščak Sosed hodil ženit k Veroniki. Konrad Blajs je podal filozofsko tihega Nerada, oskrbnika krškega gradu. Pepi Oraže je kot vitez Sevničan zvesto spremljal Jošta. Zupanc Roman je bil v službi Friderikovega pisarja, Oraže Ciril pa v Hermanovi kancliji. Za nekatere od njih je bil to prvi resnejši kontakt z odrom, za druge nova odrska izkušnja. Vsi pa so svoje vloge jemali resno in se izvrstno vključili v igro.
Z .Veroniko Deseniško" so kapetški igralci z režiserjem na čelu, uprizorili
dramo, ki je bila igralsko nadpovprečno kvalitetna. Se posebno pozitivno sta presenečala izgovorjava in obvladanje teksta, za kar jim je bila sofler-k Mojca Srienc sigurno hvaležna. Kljub blankverzu, v kakršnem je napisana, pa skozi celo igro ni bilo slišati verza, ampak je resnično prišla do izraza le poetičnost Zupančičevega jezika in tako je bilo tudi po tej plati čutiti neamaterski pristopkigri.
Ob koncu se je predsednik .Zarje" zahvalil režiserju Zundru, igralcem in vsem, ki so kakorkoli, bodisi z delom, bodisi z materialom pripomogli k uspeli premieri. Ko je predstavil še posamezne igralce aplavza skoraj ni bilo konec, dokaz, da ljudi želijo tudi zahtevnejše igre. Ta izkušnja sobotnega večera, bi morala postati izkušnja za celotno koroško slovensko kulturno ustvarjalnost.
Mag. B. J.
Nosilca glavnih vlog Marija Blajs in Franci Sadolšek

Zveza slovenskih žena obhajala 40-letnico ustanovitve
Zveza slovenskih žena je preteklo soboto v hotelu Obir v Železni Kapli slavila 40-letnico obstoja. Spomnila se je tistih dni, ko so slovenske žene iz Železne Kaple in okolice ustanovile Antifašistično fronto žena, predhodnico današnje ZSŽ. To je v zgodovini antifašističnega gibanja slovenskih žena na Koroškem bil pomemben dogodek, saj je aktivnost žena pomenila veliko oporo koroškim partizanom v boju proti okupatorju. Pa tudi v naslednjih letih, ko se je AFŽ, preimenovala v ZSŽ, je ta organizacija kot članica Zveze slovenskih organizacij prispevala in še tvori pomemben faktor v razvoju slovenske narodne skupnosti, zlasti v boju za enakopravnost ženske, vzgoje otrok in družbenega dogajanja sploh.
Zato je slovesnost v Železni Kapli bila odraz delovanja te organizacije doma. kakor tudi z matičnim narodom, kar so izpričale tudi številne delegacije ženskih združenj SRS, ki so prišle v Železno Kaplo.
Tako je predsednica ZSŽ Milena ga položaja žensk občinske konfe-Groblacher pozdravila predsednico renče SZDL Jesenice je podelil pri-konfsrence za družbeno aktivnost pri znanje Johani Sadolšek-Zali, Mariji RK SZDL Tilko Vlahovo, predstav- Malle in Heleni Kuhar-Jelki. V ute-
nico Odbora koroških partizanov SRS Olgo Kastetic-Marjetko, predstavnice občinskih zvez žena iz Maribora, Kranja in Jesenic ter bratske organizacije iz Trsta in Gorice, generalnega konzula SFRJ v Celovcu Marka Kržišnika, predsednika ZSO dipl. inž. Feliksa Wieserja, predsednika ZKP Janeza Wutteja-Luca, predsednika SPZ Valentina Polanska in druge.
Milena Groblacher je ob tej priložnosti naglasila velik pomen ustanovitve AFŽ na Koroškem in zlasti nakazala velik delež slovenskih žena v boju proti fašizmu in da njihov doprinos v tistem težkem času zavzema pomembno mesto v naši zgodovini. Zatem pa je predala besedo Johani Sadolšek-Zali, ki je bila prva predsednica AFŽ. Slednja je v svojem slavnostnem govoru, ki ga v celoti objavljamo na drugem mestu, orisala zgodovinske dogodke ustanovitve AFŽ. Udeleženke so potem z enominutnim molkom počastile spomin umrlih soustanoviteljic in članic te organizacije.
Zveza slovenskih žena je ob svojem 40-lettnem jubileju obstoja bila deležna številnih čestitk, zlasti s strani predstavnic pristojnih delegacij. Delegacija iz Maribora je ZSŽ podelila plaketo mesta Maribor, Svet za spremljanje družbeno ekonomske-
meljitvah je naglasen prispevek odlikovanih v boju proti fašizmu in delu v organizaciji. Tako je v utemeljitvi za podelitev priznanja Heleni Kuhar-Jelki med drugim zapisano: „Preden se je tov. Kuharjeva aktiv-
ZSŽ. Velike zasluge ima v narodno in kulturnopolitičnem udejstvovanju. Med drugim je ustanoviteljica mladinske folklore v Železni Kapli."
Zvezi slovenskih žena je ob 40-let-nem jubileju obstojia čestital tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij dipl. inž. Feliks Wieser, ki je dejal, da ima ZSŽ svoje mesto v naši osrednji politični organizaciji in da ceni prispevek žensk v njenih vrstah, saj je njihov delež močno zakoreninjen v naši zgodovini, danes pa je neprecenljiv v angažiranosti ZSŽ na področju dela na bazi. Prav 40-letnica obtoja ZSŽ naj bi bil izziv mlajši generaciji, da se vključi in deluje v okviru te organizacije. Feliks Wieser pa je ob tej priložnosti zavzel stališče tudi k trenutni politični situaciji, pri čemer je posebno apeliral na Jugoslavijo, da spet popolnoma odpre mejo, ki je za Slovence v zamejstvu velika ovira pri razvijanju stikov na gospodarskem in kulturnem področju. Predsednik ZSO pa sa je dotaknil tudi zadnjih notranjepolitičnih dogodkov v Avstriji in v zvezi z nastajajočo vladno koalicijo socialistov s svobodnjaki menil, da koroški Slovenci od take vlade nimamo dosti pričakovati. Zato se bomo morali boriti še bolj odločno za naše narodnostne pravice.
Proslava 40-letnicc ZSŽ je bila povezana s kulturnim sporedom, ki sta ga oblikovala moški pevski zbor SPD „Zarj,a" in recitatorska skupina. Najprej je zbor pod vodstvom Joška Wrulicha zapel nekaj ubranih pesmi, potem pa so recitatorji izvedli recital pesnika Valentina Polanska, v katerem je avtor na umetniški način opisal dogodke o nastanku AFŽ na Koroškem ter pogumna dejanja ustanoviteljic te organizaci-
no vključila v NOB, je partizane oskrbovala s hrano, prenašala pošto ter obveščala 'in vzpodbujala ženske in moške k sodelovanju v NOB. Od 11. 2. 1945 in do konca vojne je bila v zaporu. Po vojni se je aktivno vključila v delo AFŽ in njene naslednice ZSŽ. Zdaj je častna članica
je. Recital je z nastopajočimi pripravil mag. Jože Blajs.
Udeleženci proslave so se po zaključku zadržali še v prijetni družabnosti in ob tej priložnosti obujali spomine na tiste čase pred 40 leti in na leta ki so jih doživljali v povojnem času vse do današnjih dni.
GOVOR PRVE PREDSEDNICE PREDHODNICE DANAŠNJE ZVEZE SLOVENSKIH ŽENA JOHANE SADOLŠEK ZALE NA PROSLAVI 40. OBLETNICE V ŽELEZNI KAPLI
V veliko čast mi je, da lahko spregovorim nekaj besed ob 40. obletnici ustanovitve antifašistične fronte žena, marca 1943. Takratne ustanovne članice so bile: Malle Marija, pokojna Lipuš Marija in jaz.
Pred 40-imi leti, ko je še divjal nemški fašizem po celi Evropi in tudi po naši lepi Koroški, ko je torej še izgledalo, da se bodo Hitlerjeve pobesnele ideje uresničile, se je slovensko ljudstvo že začelo prebujati in spraševati, kam bo vse to še privedlo.
Aretacije vidnih slovenskih funkcionarjev in duhovnikov, aretacije vsakega, ki se je le količkaj kritično izrazil o Hitlerju, leta 1942 izselitev naših nedolžnih slovenskih družin, vse to je prisililo človeka, da se je uprl temu nečloveškemu nasilju. Spomladi 1943 so se v našem kraju pojavili partizani z orožjem v rokah in začeli aktivno delati proti fašizmu. Ustanavljali so Osvobodilne odbore ter tudi odbore Antifašistične fronte žena.
Ker je bila večina moških mobilizirana v nemško vojsko, so ostale na domovih žene, starci in otroci. Tako smo me žene prevzele vse delo na kmetijah in domovih. Poleg tega pa nismo pozabile kulturnega in narodnopolitičnega dela.
Naš prvi odbor AFŽ je imel sledeče naloge:
Na vseh področjih je bilo treba organizirati in delati proti nemškemu nasilju, sabotaže, zbirati tehnični in sanitetni material, ki so ga potrebovali naši tovariši, ki niso imeli drugo podporo kot podporo ljudstva.
Prodirati je bilo treba v same nemške vojaške kasarne, kjer so služili naši slovenski fantje ter jih pripraviti, da se pridružijo partizanom-Imele smo veliko uspehov ker so se naši fantje in možje začeli vključevati v partizanske enote in z orožjem o rokah so se borili za lepšo bodočnost.
Naša ženska organizacija je bila od leta 1943 do kapitulacije pomemben političen faktor na Koroškem.
Dostikrat se spominjam naših žena, ki so tako agilno in v veliki nevarnosti delale in podpirale našo Osvobodilno fronto. Brez te aktivnosti, pomembnosti in delavnosti si ne morem predstavljati uspešne Osvobodilne fronte. Bile so žene, ki so ob vsaki uri nasitile borce, skrivale ranjence, prale in šivale ter poleg tega še opravljale obveščevalno delo.
Ko obhajamo 40-letnico naše organizacije, se moramo tudi zavedati, koliko strahu, ponižanja, solz in trpljenja, bodisi v izseljeništvu, v zaporih, KZ-ih, taboriščih in drugod so morale prestati naše žene.
Če se danes sprašujemo, kako je bilo vse to mogoče, moramo ugotoviti) da smo tedaj vedeli zakaj gre in bili temu ustrezno enotni in zedinjeni-Naša volja je bila, da s skupnimi močmi čimprej zmagamo in poženemo naoistični režim.
Nazadnje bi rada še enkrat opozorila na važno zgodovinsko izkušnjo' Bodimo tudi danes kot pred 40 leti enotni, tudi danes imejmo pred očmi jasne cilje. Le v enotnosti bomo dosegli vse te naše pravice, za katere je moralo umreti toliko naših sotrpink. Žrtve nas obvezujejo, da se še naprej prizadevno borimo za naše pravice, ki so zajamčene v členu 7 avstrijske državne pogodbe.
Razpis delovnih mest
Stoven:ko žokko druHvo v Celovcu raipiruje za potrebe novega dijaškega doma na:iednja detovna mezta:
1.	MESTO HtŠNiKA:
pogoj za n a m e $ t i t e v :
1.	izučen aii priučen mizar
2.	u:po:obijenost za popravita zanitarnih in eiektričnih inltaiacij
3.	kvaiifikacija za nadziranje centraine kurjave
4.	organizacijzke :po:obno:ti
2.	MESTO ŠEFA KUHiMJE pogoj za name:titev:
t.ztrokovna šoia za kuharje (kuharzka :trokovna šoia)
2.	pet iet prakre v ztroki
3.	u:po:obijeno:t za racionaino [ekonomično) gospodarjenje z živiii
3.	MESTO SMAŽiLKE
pogoj za namertitev: t .deiovne in higienske kvaiitete
Z ozirom na deio z miadino in predpi:ov zanitarnih obiazti je za v:e pogoj zdravniško zpričevaio, ki izpričuje teiezno in duševno zdravje nameščencev.
PRIREDITVE
Slovensko planinsko društvo Celovec vabi na
IZLET NA TOLSTO KOŠUTO
v ponedeljek 23. maja 1983 Zbirališče in odhod ob 7. uri, od gostilne Trki Sete-Borovnica.
Slovensko prosvetno društvo „Her-man Velik" Sele-Kot in Slovensko planinko društvo Celovec vabita na
DIA PREDAVANJE o prvi slovenski aipinistični odpravi na Grenlandijo
v petek 27. maja 1983 ob 20. uri v ljudki šoli na Kotu.
Predava vodja odprave Janez Bizjak
Siovensko prosvetno društvo „Edi-nost" Škofiče vabi na uprizoritev veseloigre
VDOVA ROŠLINKA
v soboto 28. maja 1983 ob 20. uri v gostilni Kreuzwirt v Podjerberku pri Škofičah.
Igrajo člani DPD ..Franc Mencinger" iz Javornika/Koroške Bele
Kulturno informativni center SFRJ na Dunaju obvešča, da je danes 20. maja ob 12. uri v prostorih centra, 1030 Dunaj, Invalidestr. 11/1
otvoritev slikarske razstave Mustima Mutičija
znanega jugoslovanskega umetnika iz Prištine — SAP Kosovo. Razstava bo odprta od ponedeljka do petka od 10. do 14. in od 18. do 20. ure.
Zveza slovenskih žena vabi na
MODNO REVIJO
v soboto 21. maja 1983, s pričetkom ob 20. uri v hotelu Obir v Železni Kapli.
Modno konfekcijo kreirata Konfekcija gorenjska oblačila in Obutev Peko čevlji.
BINKOŠTNI PLES
Prireditelj: KPD „Drava" in Katoliška mladina v Zvabeku Kraj: gostilna Hafner v Gornji vasi Cas: ned. 22. maja 1983, ob 22.30 url Igra: ansambel „Koroški odmev"
Ob polnoči nastopa ansambel „Ener-gija". Za srečolov smo pripravili lepe nagrade.
MLADINSKI DAN pod geslom .JEZUS KRISTUS NAŠA POT
Prireditelj: Katoliška mladina v Celovcu
Cas: nedelja 29. maja 1983, pričetek ob 9.30 uri
Krajevno združenje Zveze slovenske mladine Železna Kapla vabi na
IZLET V SLOVENIJO
(Kranjska gora — Trenita — Kobarid — Lipica — Postojnska jama) v soboto 28. in nedeljo 29. maja 1983 Prijave: pri Helgi Dobaje, Posojilnica Železna Kapla, tel.: (0 42 38) 231 Cena: 610 šilingov (prevoz in dvakratni polpenzion)
Siovensko prosvetno društvo „Danica" v Šentvidu v Podjuni vabi na
FOLKLORNiVEČER v soboto 28. maja 1983 ob 20. uri v kuiturnem domu Danica v šentprimožu.
Nastopa znana toikiorna skupina „Shota" iz Prištine na Kosovem.
Priznani profesionaini foiktor-ni ansambe) Shota je imei že več kot 3000 nastopov v vseh večjih mestih Jugosiavije in Evrope ter tudi v Aziji in Afriki. Foikiorna skupina Shota je dobitnik mnogih domačih in tujih nagrad in šteje 45 čia-nov. Njegov program je tako pester in bogat, da je primeren za vsakega ijubiteija (oi-ktore.
14 DNEVNO LETOVANJE NA MORJU
za 25 otrok iz okolice Pliberka Prirediteij: SPD ..Edinost". Piiberk Cas: od 28. 7. do H. 8. 1983 Kraj: Nova Baška na otoku Krk Prijave sprejemamo na nasiov SPD ..Edinost", Joško Hudi, 9150 Nonča vas 81, najkasneje do 1. junija 1983 Cena: 1.000 - šii.+ vožnja do Ceija Otroci bodo ves čas letovanja pod nadzorstvom učiteljev in zdravnika. Starost otrok: od 8.—14. teta
Slovensko prosvetno društvo ,.Bisernica" v Celovcu vabi na
prireditev z diskusijo
OSVOBODITEV KOROŠKE IZPOD NACIZMA
v petek 27. maja ob 19. uri v predavalnici (Horsaal) 2 celovške univerze. Uvodoma skupen ogled video-filma Avstrija II (dokumentacija ORF o osvoboditvi Koroške/ Nato osebna pričevanja sodobnikov k tej temi in diskusija.
Slovensko prosvetno društvo „Bilka" v Bilčovsu vabi na igro
NI RES. PA LE VERJAMEM v nedeljo 29. maja 1983 ob 20. uri pri Miklavžu v Bilčovsu.
Igrajo domači igralci.
ENODNEVNI TEČAJ .STRAH IN POGUM
Prireditelja: Kat. dom prosvete v Tinjah in Referat za izobražence Kraj: Kat. dom prosvete v Tinjah Cas: binkoštni torek, 24. maja 1983, od 9. do 17. ure
Predavata: dipi. psihologinja Alenka Rebula-Tuta iz Trsta (,,Strah in pogum"), dr. Tone Stres /z Ljubljane ..Javnost in osebno prepričanje"
DARUJMO RDEČEMU KRIŽU. DA BO LAHKO SPET POMAGAL
Kot vsako leto ima koroški Rdeči križ tudi letos ves mesec maj do vključno 5. junija tega leta svojo tradicionalno denarno nabiralno akcijo, brez katere bi bito karitativno delovanje te ustanove zeio otežkočeno. Zato vas pozivamo:
.DARUJTE ZA RDECl KRIŽ
VABILO
na
OTROŠKO PRIREDITEV
na kateri sodelujejo šolarji osnova šole ..Gorenjskega odreda" iz Žirovnice s sledečim sporedom:
igrica PIKA NOGAVIČKA (švedske pisateljice Astrid Lindgren' in ORFF koncert	.
# v petek 27. maja ob 12.30 uri v kulturnem domu v Šentjakobu v R Prireditelj: SPD „Rož" Šentjakob W v petek 27. maja ob 16.30 uri v kal turnem domu v Šentprimožu	..
Prirediteij: SPD ..Danica" Sentvi° v Podjuni
Menjava denarja
Stanje v četrtek 19. maja 1983
Za 100 din dobite	18.00$''
Za 100 din plačate	23.00 $;
Za 100 iir dobite	1-15$;
Za 100 iir plačate	1.24$'
Za 100 mark dobite	694.50 $'
Za 100 mark plačate	710.80 $'
VESTNIK
izdajate!] in zaiožnik: Zveza siovenskth organizacij na Koroškem,
9020 Cetovoc, Gasometergasse 10.
Uredništvo: 9020 Ceiovec, St.-Ruprecht*'* StraOe 19/!V, tet. 0 42 22 / 54 0 42, teieks 42084s!ndoka.
Uprava: 9020 Ceiovec, Gasometerg. 10< tei. 0 42 22 / 52 5 50.
Tisk: Zaiožniška in tiskarska družba z o j. Dravo, Ceiovec - Borovije
Pestra dejavnost SPD ,Obir' na Obirskem!
Zadnje tri prireditve SPD „Obir" na Obirskem so se medseboj Precej raziikovaie. To je znak, da vodstvo domačega društva skrbno sestavlja in načrtuje prireditveni program, kajti žeiimo si zadovoijne člane. Zadovoijiti vseh potreb hkrati seveda ni mogoče, zato je na vrsti zdaj ta, zdaj druga skupina. Tako navsezadnje )e še pride vsak na svoj račun.
V soboto 16. aprila je na Obirskem gostovala Dramska skupina ZSMS iz bazarja v Sloveniji. Preko Krajevnega odbora ZSM Železna Kapla smo Zvedeli, da imajo mladinci naštudirano enodejanko Jeana Variota „Vzor-ni soprog" ter recital „Domovina". Radevolje so naši prošnji ustregli in Pred dobro zasedeno dvorano predvajali najprej resnejšo od obeh točk, recital „Domovina". V obliki nekakšnega venčka je sledila pesem pe-snii, odlomek odlomku iz del Ivana ^-ankarja pa tja do Karla Destovni-ka-Kajuha. Nato pa nas je zabaval "Vzorni soprog", za katerega so se koncu igre kregale in skorajda steple kar štiri oboževalke.
Kot v mnogih drugih krajih, smo tudi na Obirskem pravočasno mislili ta naše mamice ter jih za njihov god, y nedeljo 8. maja povabili v Kovačevo dvorano, katera je v nekaj trenutkih bila nabito polna. Moški pevski zbor SPD „Obir" pod vodstvom Valentina Polanška je pozdravil vse navzoče z dvema pesmima, malo Pozneje pa še enkrat nastopil s tremi Pesmimi.
Zvoki citer, ki jih je temu priljubljenemu instrumentu zvabila Novakova Milena, so prijetno popestrili
t
in poživili to materinsko proslavo. Kot napovedovalec se je izkazal Lenart Cudrman, ki pa je že gimnazijec.
Svoj veliki nastop pa so ta dan imeli vsi šolarji ljudske šole na Obirskem, ki so bili odgovorni za vse ostale točke. Učiteljica Marta Polan-šek jim je pomagala pripraviti recitacije, pesmice ob spremljavi kitar in raznih ORFF instrumentov ter igrico „Za materinski dan". Vsak šolar si je želel pokazati svoji mamici z najboljše strani, kar je tudi vsem uspelo. Posebej naj omenimo Engelberta Kuč-nika, 10-letnega fanta, ki je imel svoj prvi javni nastop s harmoniko. Vse presenečene so mu mamice zaploskale! Prireditev smo zaključili s skupno pesmico „Mi se imamo radi". Potem ko se je predsednik SPD „Obir" dr. Gusti Brumnik prisrčno zahvalil vsem nastopajočim ter mamicam čestital za njihov praznik, so mali šolarji brž pohiteli z odra v dvorano in vse mamice, bobice in tete obdarili z dehtečimi nageljčki.
Zelo zanimiva pa je bila tudi društvena prireditev pretekli petek, 13. maja 1983. Pri Kovaču je predavala Ljubljančanka Marija Frantar o ženski alpinistični odpravi na tretje naj-
Škocijan: občinska seja
Kršitve pri financah občine
kontrolni odbor, v katerem je zastopana Gospodarska lista Skocijan je na Pfetekli občinski seji v ponedeljek od-nerednosti, ki so tako odločilne, je dobit razrešnico župan dr. Al-. sd Holzer (SPO) samo s strani SPO FPO z malenkostno večino. Proti glasovala odbornika Gospodarske Ule (GL) dipl. inž. Franci Koncilija in Andrej Polzer ter OVP.
Gre za gradnjo požarnega doma v ^'ačiji in športne hiše na Kamnu. V .sh primerih je občina izdala preko . "'ion (!) šilingov delno brez razpisa ju sklepov občinskega odbora. Kot je '1° iz poročila kontrolnega odbora ^utvidno, s° sedanji stroški za požarni Om v Peračiji, ki so jih načrtovali za milijona šilingov, narasli že sedaj
2,5	milijona šilingov, brez sklepa so j*dali za razna dela 1,143.171 šilingov. *Nalacijska dela so v enem primeru ddali celo brez predpisanega razpisa. Slično so postopali pri gradnji šport-^ hiše na Kamnu, tam so zazidali
doslej že 2,75 milijona šilingov in konca izdatkov še ni. Prav na to je opozoril občinski odbornik GL Skocijan dipl. inž. Franci Koncilija, ko je dejal, da se tu gradijo že luksusni objekti, kakršnih se v drugih občinah ne privoščijo. Kar pa je še huje, je dejal Koncilija, je dejstvo, da je občina vodila občinske odbornike za nos. Dolžnost občine bi bila, da bi sproti informirala občinske odbornike o porastu cen in skrbela tudi za potrebne sklepe, za projekte, ki jih sicer vse frakcije načelno odobravajo. Koncilija je tudi močno kritiziral projektanta dipl. inž. Germa (SPO), ki sedi v občinskem predstojništvu in je predložil leta 1980, ko se je o gradnji sklepalo, popolnoma irealne cene.
Na konkretno vprašanje, ali je to še zakonito, je moral župan Albert Holzer (SPO) priznati, da še „10 šilingov ne sme izdati brez sklepa občinskega odbora", tako Holzer dobesedno.
večje gorovje na svetu, na Pamir. Občudovanja vreden dosežek je to za vsako moško ekipo, za žensko pa še toliko bolj. Koliko žrtev, priprav, trdne volje in premagovanj zahteva vzpon na Pik komunizma, nad se-demtisoč metrov visoko goro v Rusiji!
Z zanimanjem smo navzoči sledili izvajanjem mlade predavateljice ter občudovali njene privlačne dia-po-snetke.
SPD „Obir" na Obirskem pa je sodelovalo tudi pri oblikovanju ko-memoracijske prireditve ,,40-letnica obglavljencev" 28. aprila t. 1. v selski farni dvorani.
Obirski ženski oktet je zapel trpko narodno v priredbi Cirila Preglja „Kaj ti je deklica" in kompozicijo „Mladih dni spomin" Valentina Polanška (uglasbitev avtorjevega lastnega besedila, pesem, v kateri toži o požgani hiši vrh Lepene v 2. svetovni vojni).
Med obglavljene: sta namreč tudi Župane Miha in njegova sestra Marija, poročena Olip, iz nekdanje Pegri-nove kajže na Obirskem.
Prvi je zapustil takrat ženo s tremi otroki. Marija je od leta 1938—1943 živela v Železni Kapli. Miha in Marija sta brata „zelenokadrovca" Han-za Županca, ki je kot prvoborec organiziral že poleti 1942 na Obirskem in v kapelški okolici prve OF odbore. Zal je tudi ta brat oktobra 1943 padel pri Zavru blizu Šmarjete v Rožu. Njihovi starši pa so bili v nacističnem kacetu v Buchenwaldu.
Župan Holzer je dobil razrešnico za letni obračun 1982 samo iz lastne frakcije in s strani FPO, proti je glasovala GL in OVP. Priznanje pa je izrekla GL vodji občinske blagajne Mlinarju.
Z glasovi GL, SP in FP so sprejeli še dodatni redni in izredni občinski proračun, ki ga je predložil ravnatelj Anton Klemun (SPO). Kot je dejal Klemun, skuša občina postopoma odpraviti zadolžitev, ki sedaj znaša 54 milijonov šilingov. Preračunano na občane, pomeni to zadolžitev 570 šilingov na vsako osebo. Iz obeh proračunov je največ denarja namenjenega mimo obeh projektov na Kamnu in v Peračiji izgradnji kanalizacije (11,2 milijona šilingov), občinske vode (6,1 milijona), izgradnji ceste h Zablatniškemu jezeru (2,7 mil.), nakupu zemljišča za večnamensko dvorano (1,5 mil.), 500.000 šilingov pa bo šlo za izgradnjo parkirišč ob Klopinjskem jezeru. Kot že prejšnje leto, je na iniciativo GL občina tudi letos namenila 50.000 šilingov SPD Danica, za potrebne stroške za Kulturni dom.
Po vzgledu velike politike je na isti seji SPO izvolila hotelirja Richlerja (FPO) za prvega podžupana.
Novosadski dnevi v Celovcu zaključeni
Ko! znano, so se v dneh od 20. aprila do !0. maja letos v Celovcu odvijali novosadski dnevi. V tem okviru je prišlo do številnih prireditev, ko! so razsteve, predavanja, filmske predstave, folklorni nastopi in koncerti. Višek novosadskih dnevov v Celovcu pa je tvoril koncert dekliškega pevskega zbora „Sonja Marinkovič" v veliki dvorani Doma giasbe v Celovcu. Zbor je izvajal izredno kvaiitetni pevski spored, ki je obsega) pesmi raznih narodov — tudi nemške. Koncert zbora ..Sonja Marinkovič" je potekal tudi v znamenju prijateljstva pevskega zbora glasbene gimnazije v Vetrinju, ki je iani gostova) v Novem Sadu. Kot odraz tesne povezanosti, so mladi pevci pokazali v skupnem nstopu, ko so skupno zapeli hrvaško in nemško pesem.
Sete-Zgornji kot
Slovenska športna zveza nam je v soboto 14. maja posredovala vrhunskega alpinista Staneta Belaka-šraufa iz Slovenije, ki nam je predvajal diapozitive s treh odprav jugoslovanskih alpinistov v pogorje Himalaje. Te so bile: na najvišjo goro sveta — Mont Everest ter na osemtisočaka Makalu in Dhaulagiri. V ljudski šoli na Kotu se je zbralo okrog 40 gledalcev, prav posebno pa je bila zastopana mladina. Predavatelj nam je ob lepih in kvalitetnih slikah zelo živo in napeto predaval. Počutili smo se, kot da se v trenutku še sami nahajamo v večnem snegu in ledu mogočnih gora. Da je bilo predavanje res zanimivo, priča dejstvo, da je med poslušalci vladala uro in pol takšna tišina, da bi lahko slišal miš leteti po podu. Slovensko prosvetno društvo ..Herman Velik" v Selah na Kotu se ob koncu še enkrat zahvaljuje alpi-
OBVESTILO ZA IZLETNIKE Cesta preko pogorju Nockalm (Nock-almstrafše) je spet odprta. Cestnina se ni podražila. Prav tako bo od nedelje naprej spet prevozna gorska cesta na Goldeck. Tudi na tej cesti je cestnina ostala ista kot lansko leto. Od nedelje 22. maja (binkošti) naprej bosta spet redno obratovali žičnici na Osojščico (Kanzelbahn) in na Goldeck.
Prevoz avtomobilov z železnico (skozi predor) od Pdcksteina do Mall-nitza stane 160 šilingov (samo na eno stran!).
nistu Stanetu Belaku-Šraufu za to enkratno predavanje, saj je bilo med nami mnogo takih, ki so prvič kaj videli in slišali o Himalaji. Prav tako pa se zahvaljujemo Slovenski športni zvezi, da nam je omogočila to kvalitetno in nadvse zanimivo predavanje.
Nadja Kropivnik
Železna Kapla
Zelo lepo proslavo materam so predvečer prdzm/sd 77Mwic uprizorili otroc;' v Železni Kapli. Že tedne so zelo pridno bodili H d Igralske Udje, ^1 j;^? je vodil Polde; Znnder. Ta&o so se Jof?ro mogli nančltl prdujjzčuo Igrico ,,Kraljevič Išče mamico". Instrumentalna s^aplna pa je nato zaigrala ud čarmom^o, Jlavto, citre In Utare. Zd ostdle pevske toč^e je odgovarjal KČIfelj /ož^o IVrnllcl: In otroški zf?or se je korajžno predstavil s petimi pesmimi. Aferi njimi tadl ono o „Kape!š^em JlUj%". Mladina je prispevala recltdl poj naslovom „Mat! tvoj dan" In td^o s^Kpno z moškim zborom pokazala, da je materinski dan tadl odraslim še resnično srčnd zadeva. Skapno je ndstopdlo daleč nad 30 otrok, to pd je morda Zd mdme In zd prosvetaše rduno naj-kolj razveseljivo. Vsem se je za prispevke zakvalll predsednik 5PD Zar-jd Mika Travnik, draštvo pd je nasto-pdjočlm pripravilo skromno mdllco In poklonilo mdmlcdm cvetje.

ANTON SVETINA	3
Prispevki k zgodovini Dvora nad Vrbo
ž- septembra 1613 je vikar in škofijski ko-**hsar Strohmaycr sestavil seznam vseh pro-J^tantov v beljaškem cerkvenem okolišu. V Ž^Pniji Dvor je ugotovil, da je tam še 10 dru-'n njihovih otrok luteranskih, med drugi-oskrbnik v gradu Vrba, katerega sektaško ^*jo st) nasiloma pokopali na pokopališču v p kakor tudi že poprej enega uslužbenca Khcvenhullcrja. Gostilničar Jurij Pichler ^ '*si člani njegove družine jedo v petkih mc-tev ^ Vrb' ob jezeru živi s svojo družino tudi ''<dj in luteranski predikant Jurij Tischler. poprej je vikar Janez Zungga poročal uP'ijskcmu ordinariatu v Ljubljano, da je grof hevenhullcr po sodnem biriču vsem fara-ukazal, da ne smejo njemu in vkarju v
nad Vrbo dajrti regali,e in kolekturo in ^ noče njega odstav:ti kot vikarja v Dvoru i na njegovo mesto postaviti svojega predi-Fischlerja.
^,)bar Janez Zungga je bil leta 1614 preučen za vikarja župnije Lipa nad Vrbo, na mesto je bil postavljen Blaž Zver rhsvarr). Pa tudi vikar Zver je moral takoj ^ nastopu službe občutiti trdo roko lastni-grada in gospostva Landskron grofov ^',^^'cnhuller in njihovega luteranskega oskrbuj 3 Schneesveissa, ker mu niso hoteli izplačati d^°vih dohodkov in so faranom prepove-\ir ' ^ bi mu plačali desetino. 22. julija se \ Zver pritoži nadžupniku Strohmayerju b^tjak, da je moral podložniku Vranu v
Kotu (Winkel) s silo odvzeti desetino, ker je oskrbnik Schneeweiss Vranu prepovedal, da bi mu jo izročil. Vikar Žver je bil dne 29. aprila 1618 premeščen za vikarja v Št. Rupert.
Med leti 1620 do 1635 je iz listinskega gradiva nadškofijskega arhiva v Ljubljani razvidno, da je bil v župniji Dvor za vikarja Janez Fux, ki ga vodi župnik Štefan Singer v svojem seznamu vikarjev pod priimkom Juxtius. Od leta 1635 do 1643 je za vikarja v Dvoru Jurij Netena; med drugim je stolni kapitelj v Ljubljani naročil dne 15. septembra 1635 nadžupniku in škofijskemu komisarju v Šmiklavžu pri Beljaku, naj pozove vikarja Jurija v Dvoru, da takoj pošlje v Ljubljano re-vcrzalije z denarno kaznijo, ki mu je bila naložena. Jurij Netena je umrl v začetku leta 1643; po njegovi smrti je ljubljanski stolni kapitelj izdal dne 21. aprila 1643 duhovniku Pavlu Resmanu nastavitveni dekret za vikarja v Dvoru nad Vrbo in je naročil Vikarju in škofijskemu komisarju v Šmiklavžu Janezu Vidmarju, naj ga investira in zapriseže.
Vikar Pavel Resman je dne 6. maja 1654 izstavil krstni list za bodočega duhovnika Jurija Sch essla, zakonskega sina Ožbolta in Uršule Schiessl, ki je bil rojen 21. aprila 1627 in krščen po vikarju Janezu Fuxu.
Dne 24. septembra 1654 je župnijo Dvor vizitiral generalni vikar ljubljanske škofije Fi-
lip Terpin in ugotovil tole: Za cerkovnika je Matej Fischer, oskrbnik gospostva je Andrej Luc. Dohodki cerkve znašajo po urbarju 2 goldinarja, 27 krajcarjev in 1 denarič. Za vikarja je Pavel Resman, ki je na tem delovnem mestu 15 let. Ordiniran je bil na naslov samostana Vetrinje. Na šoli prejema za krst zakonskega otroka 9 krajcarjev, za krst nezakonskega otroka 1 goldinar. Na beri dobiva od vsakega kmeta 4 merice ajde in 4 merice rži ter en hlebec kruha. Cerkvena ključarja sta Andrej Graiscblaker in Klement Rap, ki sta poročala, da je bil na kmetiji, ki pripada župni cerkvi, kot zakupnik Janez Mulej, ki dolguje cerkvi mnogo denarja in je zaradi tega kmetijo izgubil in je sedaj gostilničar v hiši gospostva. Cerkveni obračuni so bili poprej v domu župnišča. Ker j h zdaj silijo, da morajo priti k cerkvenim obračunom v grad Landskron, prosita, da si jih razreši funkcije cerkvenih ključarjev.
Vikar Pavel Resman, katerega priimek je v listinah zapisan tudi Rožman, je začetkom leta 1657 umrl. Po njegovi smrti je prišlo med ljubljanskim stolnim kapiteljem in med lastnico grada in gospostva Vrba ob jezeru Ano grofico Dietrichstein, ki je predlagala na izpraznjeno mesto duhovnika Lovrenca Kolmana, do spora glede prczentacijske pravice. 25. 6. 1657 piše ljubljanski stolni kapitelj oskrbniku gospostva Vrba Ivanu Henriku pl. Mit-nacht, da ne priznava pravice gospostva do prezentacijske pravice, da pa do rešitve tega dolgoletnega spora da vikarju Kolmanu začasno pravico do opravljanja te službe. Kljub temu pa je oskrbnik Mitnacht delal novemu vikarju težave, ker mu je odtegoval denarne in naturalne dajatve, ki jih je gospostvo bilo
dolžno plačevati vikarju. O tem so cerkvena ključarja Andrej Greilacher in Klement Rap (Rob) ter vsa farna občina župnije Dvor vložili na škofa Otona Friderika pl. Buchhetm prošnjo, naj bi se spor med kapitljem in go-soostvom v zadevi prezentacijske pravice čim-prej rešil, ker hoče vikar Lovrenc Kolman zapustiti svoje službeno mesto, ker ne more priti do svojih poln h dohodkov, kakor so jih imeli njegovi predniki. Škof je v zvezi s tem sporom pisal na cesarski Dvor, da je sicer potrd i prezentiranega vikarja Kolmana, da pa se je gospostvo Landskron že leta 1466 odpovedalo tej pravici.
Leta 1665 je prišlo do nove spremembe vikarja v župniji Dvor. 21.. marca 1665 piše oskrbnik grada in gospostva Vrba ob jezeru Ivan Henrik pl. Mitnacht ljubljanskemu škofu, da je po nepričakovanem odhodu vikarja Lovrenca Kclmana iz Dvora, ne da bi bile o tem obveščene cerkvene ali posvetne oblasti, postalo prazno mesto vikarja v Dvoru. Ker spada ta cerkev pod odvetništvo in fevdstvo gospostva grofov D'etr chstc n v Vrbi in ker je stolni kap telj v Ljubljani prevzel prezen-tacijsko pravico nase, predlaga, naj se izpraznjeno mesto zasede provizorično, da župnija ne bo brez duhovnika za veliko noč. V zvezi s tem pismom je škof 2. aprila 1665 odloči, naj v Dvoru začasno izvršuje službo božjo Matej Kronfič, vikar v Lipi. Za novega vikaria v Dvoru predlaga magistra Dan ela Kokoliča (Kokalič), duhovnika iz Dobrle vasi. ki je bil že izprašan in spoznan za sposobnega, da izvršuje samostojno dušebrižništvo.
(*$f HgJdljK/f)
Z/L E)(3IM IN DRUŽINO
Jejmo dobro, jejmo poceni
!z riža in testenin, iz manj dragih kosov mesa aii iz posebne saiame, pa iz zeie-njave, skuhamo okusne, preproste, ne predrage jed). Mnoge jedi je moč pripraviti že vnaprej, tako, da jih potem pred obedom aii večerjo ie še pregrejemo in dopoinimo s svežimi dodatki, na primer s soiato in nemara še s sočno siadico.
RiŽOTA S POSEBNO SALAMO
Za 4 osebe potrebujemo: 400 g posebne salame, 3 žlice olja, 2 pora (ali 1 čebulo), 250 g vloženih šampinjonov (ali pet suhih jurčkov), 300 g riža, 1 liter mesne juhe iz kocke, sol, poper, 1 žlico curryja.
Posebno salamo narežemo na 1 cm velike kocke. V kozici segrejemo olje na katerem popečemo salamo, nato jo poberemo iz kozice in prihranimo. Očistimo por in ga narežemo na kolobarje (če uporabimo čebulo, jo olupimo in drobno sesekljamo). Por prepražimo na maščobi v kozici, dodamo namočene in ožete gobe, premešamo, dodamo riž, še enkrat premešamo, nato pa zalijemo z juho. V pokriti kozici kuhamo rižoto na majhnem plamenu 20 minut, solimo jo, popramo in začinimo s curryjem. Po petih minutah damo v jed tudi opečeno posebno salamo. Ko je rižota kuhana, jo razrahljamo z vilicami, ponudimo pa jo z nastrganim sirom in svežo solato.
SMETANOV KROMPiR
Za 4 osebe potrebujemo: 1 kg krompirja (izberemo majhne, enakomerno velike krompirje), 150 g prekajene slanine, (v tankih rezinah), 100 g margarine, 100 g moke, % litra mleka, jušno kocko, žličko suhega majarona, poper, 250 g sladke smetane, 1 rumenjak, 3 čebule.
Krompirje olupimo, v malo soljeni vodi jih kuhamo 20 minut. Vodo odlijemo in prestre-žemo. Krompirje postavimo na toplo. V kozici scvremo slanino in ko so rezine zapečene, jih poberemo iz kozice in shranimo na toplem. V kozico, k maščobi, ki se je nacvr-la iz slanine, damo 70 g margarine, vmešamo moko in jo svetlo zarumenimo. Zalijemo z vodo, v kateri smo skuhali krompir in z mlekom, med dolivanjem ves čas mešamo. V omako damo jušno kocko in majaron, dodamo sol, in poper. Med mešanjem kuhamo omako na majhnem plamenu 10 minut. Kozico odstavimo s štedilnika. V omako zamešamo smetano, nato damo v omako kuhane krompirje. Nekaj omake odvzamemo, v njej razmešamo rumenjak, vse skupaj pa zalijemo nazaj h krompirju. Čebulo olupimo in sesekljamo, prepražimo jo na ostanku margarine, da svetlo zarumeni. Na krompir potresemo prepraženo čebulo, na vrh damo tudi opečeno slanino. Ponudimo s solato.
ZELENJAVA Z MLETiM MESOM
Za 4 osebe potrebujemo: 400 g belega zelja, 300 g korenja, 2 čebuli, 500 g mešanega mletega mesa, 2 jajci, 3 žlice drobtin, pol žličke suhega timijana, sol, poper, pol litra mesne juhe iz kocke, 150 g kisle smetane, 1 rumenjak.
Zelje očistimo in narežemo liste na rezance. Korenje odstrgamo, umijemo, narežemo ga na kolesca. Čebulo olupimo in sesekljamo. V obilici vrele vede kuhamo zelje in korenje 3 miniute. Zelenjavo nato odcedimo na cedilu. Zmešamo mleto meso, sesekljano čebulo, jajci, drobtine in timijan. Zmes solimo in popramo. V namaščen pekač nalagamo menjaje plast zelenjave in mesne mešanice. Zalijemo z vročo juho. Pekač damo v hladno pečico. Pečico vključimo na 200 stopinj. Zelenjavni narastek pečemo 30 minut. Medtem razžvrkljamo smetano in rumenjak. Prelijemo čez zelenjavo in pečemo še 15 minut. Ponudimo s krompirjem v kosih ali s krompirjevim pirejem.
ZViTKi S KiSLiM ZELJEM
Za 4 osebe potrebujemo: 3 kiselkasta jabolka, 800 g kislega zelja, sol, poper, 1 žličko sladke mlete paprike, 4 rezine prekajene mesnate slanine (200 g) 400 g svinjskega mesa, 3 žlice olja, 1/8 litra mesne juhe iz kocke, 3/8 litra belega vina.
Jabolka olupimo in razrežemo na krhlje. Izrežemo peščišča. Jabolka narežemo na kocke, zmešamo jih s kislim zeljem, solimo, popramo in začinimo s papriko. Svinjino narežemo na tanke zrezke. Na vsak zrezek damo 2 žlici nadeva iz kislega zelja in jabolk. Zrezke zvijemo v zvitke, vsak zvitek pa ovijemo še z rezino slanine. Zvitke povežemo s sukancem. V kozici sregrejemo olje, na katerem popečemo zvitke, da z vseh strani porjavijo. Zvitke poberemo iz kozice, na maščobi pa prepražimo preostanek kislega zelja z jabolki. Namastimo pekač, v katerega damo najprej zelje, na zelje pa zložimo zvitke. Zalijemo z juho in z vinom. Pekač pokrijemo s kosom aluminijeve folije ali s pokrovom. Pri 200 stopinjah dušimo zvitke v pečici 30 minut.
ENOLONČNiCA S SViNJSKO KRAČO
Za 4 osebe potrebujemo: 1 prekajeno svinjsko kračo, šopek jušne zelenjave, 250 g zeleninega gomolja, 250 g korenja, 600 g krompirja, 500 g belega, zrnatega fižola (iz pločevinke), poper, peteršilj.
Kračo namočimo, če je preslana. Vodo nato odlijemo. V lonec pristavimo kračo z dvema litroma vode, kuhamo jo eno uro in pol. Zadnjih 15 minut kuhamo s kračo tudi očiščeno jušno zelenjavo. Kračo vzamemo iz lonca. Zeleno olupimo in narežemo na kocke. Korenje očistimo, olupimo, narežemo na kolesca. Krompir olupimo in narežemo na kocke. Zelenjavo damo v juho, kuhamo jo 20 minut. Meso odloščimo od kosti, narežemo ga na kocke. Damo ga v juho, prav tako odcejeni fižol iz pločevinke.
Zelišča v domači lekarni
Kamilice za zdravljenje prehlada, želodčnih krčev in za pomiritev živcev.
Lipovo cvetje za zdravljenje prehladnih obolenj: nahoda, kašija, vnetja gria. Pomaga tudi zoper nespečnost.
Sladki janež za uravnavanje neredne menstruacije, za čiščenje krvi in proti želodčnim krčem.
Angelika proti bolečinam v želodcu in pri zdravljenju dihalnih organov.
Bezgovo cvetje za zdravljenje prehladnih obolenj. Pomaga tudi, če greste težko na blato.
Navadni bodic za zdravljenje nekaterih kožnih bolezni, ekcemov in ran vseh vrst.
Šentjanževka zoper glavobol, želodčne krče in zdravljenje vseh vrst ran.
Hrastovo listje pri zdravljenju bolezni in za hitrejšo prebolevnost pri hujših boleznih, ki izčrpajo organizem.
Islandski mah za zdravljenje prehlada, hripavosti, kašlja, želodčnih bolezni, črevesnih obolenj, raznih čirov in sladkorne bolezni.
Murvini listi za zdravljenje sladkorne bolezni in proti zapeki.
Kolmež za zdravljenje želodčnih bolezni, malarije in ledvičnih kamnov.
Kadulja za zdravljenje notranjih bolezni, gripe in kašlja.
Kopriva za hitrejše celjenje ran, zoper mrzlico in slabokrvnost.
Navadni komarček proti kašlju, bolečinam v prsih in prebavnih organih.
Materina dušica pri neredni prebavi, neredni menstruaciji, vnetju jajčnikov.
Melisa pomaga pri razrvanih živcih, pri močnem bitju srca, je tudi zdravilo proti bruhanju, otrokom pa pomaga pri bolečinah v trebuhu.
Regrat pomaga pri mrzlici, pri zdravljenju čirov in bolezni jeter.
Meta in poprova meta pomagata pri glavobolu, zdravita prehlad in lajšata krče.
Orehovi listi so dobri zoper skrofulozo, za boljšo prebavo in čistijo kri.
Lapuh zoper astmo, kašelj in pljučni katar.
Drobnocvetni lučnik proti pjlučnim boleznim, bronhialnemu katarju in astmi.
Pelin zoper bolezni jeter in pri pomanjkanju teka.
Preslica za boljše odvajanje ledvičnih kamnov, proti zastajanju urina in pri zdravljenju notranjih bolezni.
Rožmarin za zdravljenje bolezni srca, ledvic in drugih bolezni.
Koruzni laski pri zdravljenju sladkorne bolezni, obolenj sečnih organov in proti bolečinam v križu.
Rman za zdravljenje astme, revme in želodčnih bolezni.
Jagodovo listje za zdravljenje ožilja in skleroze. Lahko ga zamenjate z ruskim in kitajskim čajem.
Pomladanski jeglič za zdravljenje bronhialnega katarja, pri močnem bitju srca, pri navalih krvi v glavo.
Robida za zdravljenje mandljev in za čiščenje krvi.
Sivka za pomiritev in ublažitev krčev in pri srčnih boleznih.
Zveza
stovenskih zadrug
Kmečke
gospodarske
zadruge
Posojitnice z
biagovnim
prometom
VAMNUDtJO
PO NAJUGODNEJŠA
CENAH
KMETtJSKE STROJE VSEH VRST
POSEBNA PONUDBA:
Vrtavkasti obračalnik VO 2
(Kreissetheuer)
Tehnični podatki:
Delovna širina	220 cm
Transportna širina	260 cm
Maksimalna širina	260 cm
Zmogljivost	2,3 ha/h
Teža	152 kg
Potrebna moč traktorja
od9kW(12KM) Število vrtavk	2
s! 16.500
ink!. 18 % prometnega davka
Vrtavkasti obračalnik 1/0 4
(Kreissetheuer)
21.800
Tehnični podatki:
Delovna širina	450	cm
Transportna širina	260	cm
Maksimalna širina	500	cm
Zmogljivost	4,5 ha/h
Teža	295	kg
Potrebna moč traktorja
od 13,5 kW (18 KM) Število vrtavk	4
inkt. 18 % prometnega davka
Rotacijski kosilnik RK 165 (Kreisselmaher) Pobiralno rezalna prikolica PRP 1 (Ladevvagen) Škropilnik 660 Super (Anbauspritze) PredsetvenikROTEX KULTI 1 (Kultivatoregge) Brana klinasta BTN31 (Egge)
Enoosna traktorska prikolica (Einachskipper)
intd. M'/<
prometnega davka
šil. 23 900 šil. 58 900 šil. 22.700 od šil. 11400 šil. 7.650 od šil. 39 000
Vsi stroji bodo razstavtjeni pri Kmečki gospodarski zadrugi Škofiče ob pritiki otvoritve novo urejenih prostorov in sktadišča dne 29. maja 1983 ob 14. uri.
PRIČAKUJEMO
VAŠ
OBISK
Versuch einer komparativen Studie uber die Fragen Siidtirol und Siidkarnten
(/Vrz^rz/fcfazt/e ;'z zrzz/7!;c Die Lage der Karntner Slowenen grundlegend anders:	Klein-
oauern, Landarbeiter — vielfach in deutschem Herren-Dienst, ein ehema-„geschichtsloses" Volk, dessen ^ulturell-nationale Bewegung zwar r^sch vor sicb gegangen, aber noch P'cht konsolidiert war und zu wenig die Breite gewirkt hatte. Das „ge-J**ickte Sozial-Prestige" war eine °lge dieser Situation. Fiir den ein-^nen kann die Flucht aus der slo-^sniscben Gemeinschaft durch Assi-j^dierung Flucht aus dem Prestige-, wtzit, scheinbaren sozialen Aufstieg ^deuten. Die Tatsache, daB die slo-^nischen Bauern in Karnten iiber ahnlich dichtes Netz von Genos-s^nschaften und Sparkassen verfugten 'e die Sudtiroler, anderte nichts an hier zu unterstreichenden Un-^rschied: denn Siidtirol kannte kaum rolsgrundbesitz, dort dominierte der auerliche Mictelbesitz, die Zahl der ^ndarbeiter war gering, und wo ^ndarbeiter in groBerer Anzahl kon-^ntriert waren, stammten sie zumeist dem Trentino.
Ein weiterer Unterschied fallt ins e^icht: Siidtirol war 1918/19 ein esentlich klerikales Land; national-' erale und groBdeutsche Inseln gab s nur in Stadten; allerdings hatten da die deutschliberalen Biirger-cister von Meran und Božen Sude-Jndeutsche als Beamte, und deutsch-^tonale Unternehmer Sudetendeut-J-ne als Vorarbeiter nach Siidtirol ge-
rufen.
ist — ahnlich wie die — Schonerer-glaubig, ^oBdeutsch; vor allem ein Teil der Cren, das GroB- und Mittelbiirger-die Arzte, Advokaten und Leh-^ sind es. Von zehn Abgeordneten Um Reichsrat acht deutsche Liberal-/^l^uale, einer Sozialdemokrat 1 ohl auch mit slowenischen Stim-j un gesvahlt), ein klerikaler S!owene. ^ Karnten vermahlten sich nun ^utschnationalismus und Antikleri-
Karnten
^eiermark
kalismus zum Antislowenismus. In Siidtirol passierte das genaue Gegen-teil: die schwachen Deutschnationa-len fliichteten im sogenannten „Deut-schen Verband" in die Wahlgemein-schaft mit der christlichsozialen Volkspartei, ohne deren Stimmenpo-tential sie ohnmachtig gewesen waren. Ich meine, daB es hier nun wesentlich ist, einerseits die numerische Konsi-stenz der Volksgruppen sowie das Auf und Ab bei den Volkszahlungen, an-derseits die sich darin auBernden Trends und Enttvicklungen darzule-gen.
1910 tvurden im heutigen Karnten noch 74.000 Slowenen gezahlt, 1923 waren die Slowenen auf 37.000 hal-biert, 1934 bei der minderheitenfeind-lichsten Fragestellung gar auf 26.000 geschrumpft. Nettoverlust in 24 Jah-ren: 48.000 Menschen. Einige Hun-dert Slowenen mogen — nach 1918 oder 1920 — nach Krain heimgekehrt oder abgewandert sein; etliche Dut-zend wurden nach der Volksabstim-mung ausgetrieben. Auch dies kann nur einen Teil des 1910 bis 1923 ein-getretenen Verlustes erklaren.
Die deutsche Bevolkerung in Siidtirol ging von 1910 auf 1921 von
221.000	auf 202.000 zuriick. Der Verlust von 19.000 ist auf die Ab-schiebung „landfremder" Beamten und Eisenbahner (vor allem Nord-und Osttiroler) sowie auf die Abwan-derung von nicht-siidtirolischen Ex-osterreichern und einige Dutzend Aus-weisungen zuriickzufiihren. Nach 1921 gab es bis 1953 keine offiziel-len Volkszahlungen mehr; bei inoffi-ziellen Volkszahlungen wurden 1939
234.000	Deutschsiidtiroler gezahlt. Netto-Gewinn: 32.000 — trotz Dis-kriminierung auf vielen Gebieten. Eine weitere offiziose Zahlung wurde von den deutschen Behorden im Herbst 1943 durchgefiihrt, — und da war die Zahl der Deutschsiidtiroler auf 176.000 gesunken; Verlust gegen-iiber 1939 — 58.000 Menschen. Dieser Verlust war eine Folge der Option
fiir Deutschland und der Abwande-rung von Zehntausenden Siidtirolern ins Dritte Reich.
Zahlen konnen Geschichte erzahlen. Dies zeigt sich ganz besonders deut-hch bei den Italienern in Siidtirol. 1910 — unter Dsterreich-Ungarn — waren's nicht ganz 7.000, ein paar Kaufleute, vzahrscheinlich einige Beamte, der GroBteil Arbeiter. Da muB aber berticksichtigt werden, daB in den Gemeinden des sogenannten Boz-ner Unterlandes — im Etschtal zwi-schen Božen und der Salurner Klause — zwischen 1900 und 1910 eine massive Entnationalisierung von Italienern stattgefunden hat.s 1921 wer-den in Siidtirol schon 20.000 Italiener
OHizie!)e Zwei:prachigkeit in Siidtifo!: sogar bei Verkehrszeithen
gezahlt — Zunahme 13.000. Der erste Eimvanderungsschub von Beamten, Eisenbahnern und Funktionaren aller Art wirkt sich aus. In den folgenden zehn Jahren tverden alle Sudtiroler Lehrpersonen entfernt, die meisten einheimischen Beamten auf die StraBe
gesetzt, ab 1934 kommt die Industria-lisierung Bozens in Gang. So wachst die Zahl der Italiener bis 1939 auf iiber 80.000 — Gewinn mehr als 60.000, und dies praktisch ohne na-tiirlichen Zuwachs. Die Abwande-rung deutscher und ladinischer Sudtiroler ab 1939/40 macht fiir Italiener Posten und Wohnungen frei: bis 1943 kommen noch einmal beinahe
25.000	Menschen ins Land, — ihre Gesamtzahl steigt auf 104.000. Und etwa ab diesem Zeitpunkt konnen die Italiener in Siidtirol auch schon mit natiirlichen Zuwachsen durch Geburten rechnen.
Die Ladiner Stidtirols sind ein Fali fiir sich. Unter Osterreich-Ungarn hat man sie einfach als Italiener gezahlt; die Italiener haben an diesem Brauch festgehalten, sie lieBen die Ladiner ja nicht einmal als eigenstandige Sprachgruppe gelten. Obschon die italienischen Behorden allen AnlaB gehabt hatten, die Ladiner — gewis-sermaBen als „ihresgleichen" — zu hatscheln, haben sie mit der kleinen Volksgruppe die diimmsten Experi-mente angestellt. Orts- und Flurna-men und sogar Familiennamen wur-den entnationalisiert. Voriibergehend wurden alle Gemeinden des Gader-tals zu einer einzigen GroBgemeinde zusammengefaBt. Die Entwicklung der Ladtner in Zahlen ausgedrtickt: 1910 waren's 9.300, bei der ersten Volkszahlung unter Italien 9.900, 1939 immerhin 11.200, Option und Abwanderung reduzieren dann die Ladiner bis 1943 auf 10.600. Es ware tibertrieben, zu sagen, die Ladiner hatten in einer stillen Nische der Weltpolitik gelebt und sich derart naturlicher entwickeln konnen. Die Italiener haben auch nichts dazu ge-tan, das Prestige und das Selbstwert-gefuhl der ladinischen Volksgruppe zu heben. Dies ist vielmehr dank dem wirtschaftlichen Aufschwung durch den Fremdenverkehr geschehen. Oben-drein wurden die Ladiner wie die Deutschsiidtiroler durch den deutsch-volkischen und spater nazistischen Blut- und Boden-Mythos, der diese urtiimlichen germanischen und rato-romanischen Bauern in Bild und Wort feierte, gefordert und — zumindest teilweise — auch auf nazistische Ab-wege verfiihrt.

RADiO — TELEViZIJA
A V S T R ) J A 1
PETEK. M. S.: ?.00 Poročila — 9.05 Za predšotske otroke ^	— 9.50 Ruičina — 10.00 Šolska
^	10.50 Divjak iz Montane — 11.50 2i-
Hitler in umetnost — ^ 1 Uredništvo — 17.00 Za predšolske I — 17.25 Pan Tau — 17.55 Otrokom za i.-.°	— 1S 00 Panoptikum — 18.50 Mi —
Slike
iz Avstrije — 19.50 čas v stiki 2015 stari — 21.20 Jolly Joker — 22.10 in šport — 22.10 Nočni studio —
Poročita.
9.05 An-
14.40
studio — 13.00 Uredništvo $p^"or — 16.00 !z portamenta — 17.00
18.25 Dober večer v soboti Heinz Conrads — 19.00 Stike iz
g,^°TA. M. s.; y oo Poročila to " ? 35 Francoščina — 10.05 Rušči-^0 35 Stike iz Avstrije — 11.00 Zeteni ^^ **** 11.40 Moije brez iivcev — 11.55
abeceda — 17.30 Zgodbe o detfi-^	17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00
sedem
Tirotske — 19.30 čas v sti-
21.50 Danes zvečer — 22.30 Šport — poročita
1lQ	21. 5.: 9.45 Richard Wagner —
^^lotiška božja stuiba — 12.00 Vizuat-tja '*obrazba — 14.45 Buddy in stadko Živka ^ " 16.25 Robinson Crusoe — 16.50 Ka-18^'^emo osta — 17.45 Ktub seniorjev — ^ P^idi v morje — 19.00 Stike iz Avstrije " 30 Ca,
^ v stiki in šport — 20.15 Pta-^rj ^°^iingo in Sevitta — 21.15 Stenibich-'^it^*	" 72 40 šport — 23.20 Po-
kJ^EDEUEK. 2!. S.: 10.50 Biti oče. ni lah-^3n	Stormboy — otroci viharja —
s.,	.	.
S'.
^*oior ctassics — 16.30 Robinson Cru-
18.00	Akbrdeonski festivat — 18.30
\ ^ ' **** 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas ^ 2i '	— 20.15 2aba v Manhattanu
Po^^gcisko in nazaj — 22.30 tQ^**** 23.15 Poročita.
Br*
24. 5.: 9.00 Poročita — 9.05 Za otroke — 9.30 Angteščina — danes — 10.30 Moj potet preko *"* 12 30 Rane naše zemtje — 13.00 — 17.00 Za predšotske otroke — z miško — 17.55 Otrokom za
^1$ J*** 1? 30 v stiki — * 71.00 Prednost — 21.50 Vas ***** 23.40 Poročita.
E , A H- š.: 9 00 Poročila — 9.05 Odda-*Plško — y.35 Francoščina — 10.05 šol-
ska TV — 10.30 Buddy in stadko iivtjenje
—	12.10 Prednost — 13.00 Uredništvo — 17.00 Pogtavar Ortovo pero — 17.30 čebetica Maja — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Oh ti dragi oče — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije in Južne Tirotske — 19.30 čas v stiki — 20.15 Dektica v uniformi — 21.45 Poročita.
ČETRTEK, 26. 5.: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšotske otroke — 9.30 Deieta in tjudje
—	10.00 šotska TV — 10.30 2aba v Man-hattanu — 12.00 Možje brez iivcev — 12.15 Ktub seniorjev — 13.00 Uredništvo — 17.00 Za predšotske otroke — 17.25 Spoznavajmo nevarnosti — preprečujmo nesreče — 17.30 Napete pustotovščine ob zahodni obati Kanade — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 TV kuhinja — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Peta žena
—	22.05 šport — 23.05 Poročita.
A V S T R ! J A 2
PETEK. 70. S.: 17 50 Vizualna izobrazba — 18.00 Gaterija —
18.30	Brez nagobčnika — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Dežeta gora — 21.10 Fascinirano odkrivanje — 21.20 Potitika v petek — Deset pred deseto — 22.20 Vihar na vzhodu — 0.15 Poročita.
* SOBOTA, 21. S.: 14.45 Sto mojstrovin —
15.00	Potitika v petek — 15.55 Vodne poti v svobodo — 16.55 Kmet mitijonar — 17.45 Kdo me hoče? — 18.00 Dva krat sedem —
18.25	Nogomet — 19.00 Traiter — 19.30 Čas v stiki — 19.50 Primer za tjudskega odvetnika? — 20.15 Lindbergh: moj potet preko oceana — 22.10 Vetiki manever — 0.15 Poročita
NEDEL3A, 22. 5.: 14.00 Forme!-) Grand prix iz Betgije — 16.45 Poj z nami — 17.15 Dunajski stavnostni tedni 1983 — 17.45 Vetikih deset — 18 30 Okay — 19.30 Čas v stiki — 19 50 Od Abrahama a Santa Ctara — 20.15 Onstran Edna — 21.15 Spoved — 22.45 O fitmu — 23.30 Sto mojstrovin — 23.40 Poročita.
PONEDELJEK, 23. S.: 16.20 Sto mojstrovin — 16.35 Ati bo Sredozemsko morje umrio? —
17.30	Skupna dediščina — 18.00 Svoboda vere, čtovekove pravice )n popuščanje napetosti — 1900 Zaboj trikov — 19.30 Pa riško živtjenje — 21.55 Kraj dejanja —-, Peggy ima strah" — 23.25 Poročita.
TOREK, 24. S.: 17.45 šotska TV — 18.00 Orientacija — 18.30 Spencerjevi pitoti —
19.30	čas v stiki — 20.15 Povesetiti se je
treba — 21.05 Dattas — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Ktub 2 in poročita.
SREDA, 25. 5.: 18.00 Dežeta in tjudje —
18.30	Spencerjevi pitoti — 19.30 čas v stiki — 20.15 Nogomet — evropski pokat državnih prvakov — 22.15 Poročita — 22.20 Cafe Centra) — Poročita.
ČETRTEK, 26. 5.: 17.45 šotska TV — 18.00 Po Avstriji — 18.30 Spencerjevi pitoti —
19.30	čas v stiki — 20.15 Trič trač — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Ktub 2 in poročita.
		J UGOS LAV! J A
K		PETEK, 28. S.: 8 55 TV v šoli — 17.25 Poročila — 17.50 Pi-
haini orkestri — 18.00 Tarzan
—	18.25 Obzornik — 18.40 Po vtoženem detu
—	19.10 Risanka — 19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna —
19.30	Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Rock-fordovi spisi — 21.20 Zrcato tedna — 21.40 Nočni kino: Zatjubtjena v oder — 23.10 Poročita.
SOBOTA, 21. 5.: 8.00 Poročita — 8.05 ZBtS
—	V. Jeraj: Bajke med rožami — 8.20 Pe denjžep, otroška oddaja — 8.50 Tarzan — 9.15 Učitetj — 9.45 Mati svet — 10.15 Zvoki goda) — 10.55 Zivati v gibanju — 11.20 Kruh skozi stotetja — 11.55 Dotgo iskanje — 12.50 Poročita — 15.25 Nogomet Sarajevo : Radnički, prenos — 17.15 Novi Sad: PJ v rokometu — Crvenka : Metatoptastika —
18.30	Gataktika — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna —
19.30	Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Draga Liti, ameriški fitm — 22.15 TV teka — Leto 1958: Prvi TV obzornik, poročita.
NEDELJA. 22. 5.: 9.50 Poročita — 9.55 Živ žav — 10.40 Botnišnica na koncu mesta — 11 40 625, oddaja za stik z gtedatci — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročita — 15.00 Tacen: Svetovni poka! v kajaku in kanuju na divjih vodah, prenos — 16.00 Stadkorna koča — 17.25 Naš kraj: Verd — 17.40 športna poročita — 17.55 Sestanek v Sionu — 18.55 Ne prezrite — 19.10 Risanka — 19.22 TV in radio nocoj — 19.24 Zrno do zrna —
19.30	Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Dateč je nebo, nadaijevanka — 21.00 Sfinga, dokumentarna oddaja — 21.50 športni pre-gted — 22.00 Poročita.
PONEDELJEK, 25. 5.: 8.35 TV v šoti — 17.20 Poročita — 17.25 Učitetj, otroška nadatje-vanka — 17.55 Turizem — možnost in prt-tožnost — 18.25 Obzornik — 18 45 Podium —
19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj —
19.26	Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Triptih Agate Schwarzkob-ter in Rahet stik, fitma — 20.55 Studio 2 —
22.05	Poročita.
TOREK, 24. 5.: 9.05 TV v šoti — 17.45 Poročita — 17.50 ZBtS — B. Jurca: čudovita stenska ura — 18.05 španski batet Maria Rosa — 18.25 Obatno-kraški obzornik — 18.40 Naj zaori pesem o svobodi, stoven-ski kratki fitm — 18.55 Knjiga — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Vzhodno od raja, ameriška na-datjevanka — 20.45 Titoisti pričajo, dokumentarna oddaja — 21.45 V znamenju.
SREDA, 25. 5.: 9.25 TV v šoti — 17.25 Poročita — 17.30 Ciciban, dober dan — 17.50 Ztati in srebrni iz mednarodnega Cetja —
18.25	Notranjski obzornik — 18.40 Mostovi — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj —
19.26	Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.50 Vreme — 19.55 Dan mtadosti, prenos za-ktjučne prireditve Beograd — 21.00 Rdeča nogavica — 22.30 Poročita.
ČETRTEK, 26. S.: 9.05 TV v šoti — 17.50 Poročita — 17.55 Živati v gibanju — 18.25 Podravski obzornik — 18.40 Čas, ki živi — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Tednik — 21.05 Francoski šanson s Catherine Sauvage — 21.30 Dotgo iskanje — 22.20 Poročita.
ORF - KOROŠK) RAD!0 SLOVENSKE ODDAJE
PETEK, 20. 5.: 14.10 Koroški obzornik — Zabavna gtasba — Spominjamo se.
SOBOTA, 21. 5.: 9.00 Od pesmi do pesmi
—	od srca do srca.
NEDELJA, 22. 5.: 7.05 Duhovna miset — Binkošti — dan duhovnega razsvettjenja.
PONEDELJEK, 25. 5.: 7.05 Naj pesmica naša darito vam bo.
TOREK, 24. S.: 9.30 Land an der Drau — Dežeta ob Dravi — 14.10 Koroški obzornik
—	Zapojte z nami — Otroci, postušajte! SREDA, 25. 5.: 14.10 Koroški obzornik — Za
oddih in premistek
ČETRTEK, 26. 5.: Koroški obzornik — Gtas-beni mojstri.
RADtO LJUBLJANA
NEDELJA, 77. S.: 5 00 Porodila — A 15 Danes je nedelja — 8.07 Radijska igra za otroke — 9 05 še pomnite, tovariši — 10.00 Porotila — 10.05 Nedeljska matineja —
Kurz der politische Hintergrund. Ab 1922 Faschismus. Ab 1923 ver-schwinden alle deutschen und ladini-schen topographischen Aufschriften. Ab 1925 gibt es keine nichtfaschisti-schen Organisationen, Vereine, Genos-senschaften mehr. Ab 1930 gibt es in den tota! italianisierten Schulen kein deutsches Wort, kaum des Deutschen kundige Lehrer. Ab 1934 geht der Faschismus daran, den Bauern in den Vororten Bozens durch umfangreiche Grundenteignungen fur Industrie und Wohnbau das Rtickgrat zu brechen. Und 1939 eroffnen Option und Ab-wanderung die Moglichkeit, italieni-sche Bauern auch in Sudtiroler Dor-fern anzusiedeln. Um der Wahrheit willen muB man dazu einiges Kontra-punktisches sagen: 1. Ein guter Teil der Sudtiroler Oberschicht hat sich recht gut mit dem Faschismus arran-giert; 2. in manchen Gemeinden — etwa in Meran — gab es lange Zeit, in andern zwischendurch Sudtiroler als faschistische Burgermeister; 3. na-mentlich im Bankwesen konnten die Italiener auf erfahrene Sudtiroler in Ftihrungsstellen nicht verzichten; 4. es gelang den Italienern nie, die Be-sitzverhaltnisse zu ihren Gunsten zu verandern, zumindest nicht in wesent-lichem AusmaB; 5. die italienischen Enklaven im Lande waren kolonia-listische Enklaven — aber trotz ko-lonialistischer Gesinnung und Kultur-Hochmut der Oberschicht auBerst un-sicher im Umgang mit den beiden au-tochthonen Volksgruppen. Als 6. Punkt muB ich hier anmerken, daB die faschistische Gewaltherrschaft in Siidtirol nie jene Brutalitat und jenen Umfang erreicht hat wie in den Rau-men Gorz/Triest/Istrien gegen Slowe-nen und Kroaten: dort wurde ja ge-wissermaBen der altosterreichische Nationalitatenkampf unter neuen Be-dingungen, mit neuen, brutaleren Mit-teln fortgesetzt — zugunsten jenes autochthonem italienischen Blirger-tums, das sich stets als intimer Ver-blindeter der GroBdeutschen verstan-den hatte. (Dzt/je v pnEodnj/ IteU/U')
8 Josef Fontana, Das Ringen um die Er-haltung des Deutschtums im Unter-land unter Altosterreich. In: Siidtiro-ler Kulturinstitut, Das Sudtiroler Un-terland, Božen 1980, S. 145.
12.00	Poročila — Na današnji dan — 15.10 Zabavna glasba — 15.20 Za naše kmetovalce — 14.00 Poročila — 14.20 Humoreska tega tedna — 15.55 Pojo amaterski zbori —
17.00	Poročila — 17.05 Priljubljene operne melodije — 17.50 Zabavna radijska igra —
19.00	Radijski dnevnik — 19.50 Obvestila in zabavna glasba — 19.55 Lahko noč, otroci
—	19.45 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 24.00 Poročila.
PONEDELJEK, 2!. 5.: 4 50 Poročila — 5 50 Jutranja kronika — obvestila, promet — A.10 Prometne informacije — A.50 Dobro jutro, otroci — 8.05 Aktualni problemi marksizma — 8.25 Ringaraja — 9.05 Glasbena matineja — 10.05 Rezrvirano za . . . — 11.05 Ali poznate . . . Rossinijvega ..Otella" —
12.00	Poročila — Na današnji dan — 15.15 Voščila — 1A.00 Dogodki in odmevi — 19.00 Radijski dnevnik — 19.55 Lahko noč, otroci
—	20.00 Kulturni globus — 20.10 Prisluhnite, izberite — 22.00 Poročita — Našim rojakom po svetu — 22.50 Novosti iz našega glasbenega arhiva — 25.15 Ob domačem ognjišču — 0.05 Nočni program — glasba.
TOREK. 24. 5.: 4.50 Poročila — 5.50 Jutranja kronika — A.45 Prometne informacije — 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 8.55 Iz glasbenih šol — 12.10 Danes smo izbrali —
14.05	Odrasli tako, kako pa mi? — 14.25 čez tri gore, čez tri dole — 1A.00 Dogodki in odmevi — 19.00 Radijski dnevnik — 19.25 Obvestila in zabavna glasba — 19.55 Lahko noč, otroci — 19.45 Z ansamblom Milana Ferleža — 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 20.55 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih — 22.00 Poročila — Našim rojakom po svetu — 24.00 Poročiia — 0.05 Nočni program — glasba.
SREDA, 25. 5.: 4.50 Poročila — A.50 Dobro jutro, otroci — 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 10.00 Dan Glasbene mladine — 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture —
14.05	Razmišljamo, ugotavljamo — 15.15 Voščila — 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času — 19.55 Lahko noč, otroci — 19.45 Z ansamblom Bratov Avsenik — 20.00 Koncert za besedo — 21.05 G. Puccini: Odlomki iz opere ..Madame Butterfly" — 22.50 Zimzelene melodije — 24.00 Poročila — 0.05 Nočni program — glasba, vmes poročila.
ČETRTEK, 26. 5.: 4.50 Poročila — 5.50 Jutranja kronika — A.50 Dobro jutro, otroci —
8.05	Radijska šola za višjo stopnjo — 11.55 Naše pesmi in plesi — 14.05 Enajsta šola — 14.20 Koncert za mlade poslušalce — 18.00 Z ansamblom Toneta žagarja — 19.55 Lahko noč, otroci — 20.00 četrtkov večer —
22.00	Poročila — Našim rojakom po svetu —
24.00	Poročila — 0.05 Nočni program — glasba, vmes poročila.
SAK demolira! KAC s 5:0 (1:0)
Se dve točki do koroške !ige Štiri ir re pred koncem prvenstva se igratci in odborniki Siovenske-ga atietskega k!uba v misiih že skornj [ahko posiovijo od spodnje iige. Z nedeijsko visoko zmago nad cetovškim KAC (5:0) si je SAK ohrani! visoki naskok šestih točk pred drugouvrščenim Šmiheiom, v preostaiik igrah pa si mora priboriti še dve točki, da mu prvega mesta ne bc moge) več nihče vzeti, igraici in odborniki pa že misiijo na jesensko ^ r -- t ki bo poicg verje re a uspeha prinesla tudi nove protrlomo.
Nedeljska tekma na igrišču KAC je na začetku kazala še kolikor toliko izenačeno sliko, tako da je trener KAC-a lahko še upal, da se bo uresničila njegova napoved o neodločenem izidu. Toda bolj se je bližal prvi polčas koncu, bolj je postajala očitna terenska in igralska premoč slovenskih nogometašev, dokler ni sedem minut pred koncem polčasa Polanšek z odličnim prostim strelom presenetil nasprotnikovega vratarja in zadel prvi gol. Na koncu prvega polčasa je SAK tako vodil z 1:0. V drugem polčasu je namesto Salkiča prišel na igrišče Miha Kreutz, dvajset minut pred koncem pa je Velika zamenjal Jurij Perč. Že prej so SAK-ovi igralci začeli s pravo parado golov. Pet minut po začetku drugega polčasa je Velik z glavo usmeril žogo, ki jo je s kota podal Polanšek, v nasprotnikova vrata. V 68. minuti je premagal vratarja Kocka, ki je imel posebno slab dan in je bil udeležen pri skoraj vseh golih, spet Justin Polanšek, dve minuti navrh pa je Martin Ho-
bel izkoristil lepo podajo z leve in z glavo dat četrti gol. Pet minut pred koncem so SAK-ovi nagome-taši fiksirali visoko zmago: po hudem foulu je sodnik pokazal na enajstmetrsko točko, Hobel pa je z nekaj sreče še zadnjič premagal vratarja KAC.
Moštvo SAK je v nedeljo postreglo s kompaktno in solidno igro in je vseskozi dominiralo na igrišču. Redke napade nasprotnega moštva je suvereno ubranil vratar Mrkun. S tako igro se znajo uve-Ijatviti tudi v koroški ligi. Prej — če pustimo še potrebni dve točki ob strani — pa bo najbrž treba rešiti še kopico problemov. Prvi je brez dvoma igrišče, kajti igrišče, kjer ne moreš trenirati več kot dvakrat eno uro na teden, najbrž ne bo prava opora za obstanek v višji ligi. Poleg tega bo gotovo potrebna tudi kaka igralska okrepitev, da o finančni sploh ne govorimo. Toda počakajmo najprej do konca tekočega prvenstva, potem bo še zmeraj dovolj časa za praznovanje — in za priprave.
Šah: Stovenska športna zveza zmagala v Sekiri
Moštvo Slovenske športne zveze je z zelo dobro postavo zmagalo zadnjo nedeljo na šahovskem troboju v hotelu Korotan v Sekiri. Po deset igralcev iz Pirana, Nove Gorice in Koroške se je udeležilo turnirja, katerega se moštvo iz Opčin (Trst) ni moglo udeležiti. Vsaka ekipa je igrata dvakrat proti vsakemu moštvu po dvajset minut. Med igralci je bilo nekaj igralcev prve kategorije iz Slovenije, pa tudi mojstrski kandidat Peter Va-sič iz Pirana, ki je igral na prvi deski proti najboljšemu igralcu SŠZ Juriju Deisingerju (večkratnemu koroškemu prvaku) 1 :f.
Slovenska športna zveza je zmagala z 22 točkami, pred moštvom iz Pirana (20) in Nove Gorice (18). Sledeči igralci so sestavljati ekipo SŠZ: Jurij Deisinger, Pepi Gallob, Alojz Gallob, Karl Prezelj, Manfred Korn-prat, Tonči Gallob, Justin Polanšek, Ramaš Adem, Wieser Matevž in Tončka Perm. Vodja turnirja Ivko Ferm je bit hkrati tudi vodja ekipe SŠZ.
Najboljši posamezni igralci so bili: 1. Žnidarčič Andrej (Piran) 3,5 točke na 3. deski, (Žnidarčič je dobil kot nagrado pokal, ki ga je podaril Slovenski vestnik), 2. Adem Ramaš (SŠK
Obir — SŠZ) 3,5 točke na 8. deski in 3. Jurij Deisinger (SŠZ) 3 točke na 1. deski.
Pokal tovarne celuloze Obir je prejelo moštvo iz Nove Gorice, pokal Posojilnice Celovec moštvo iz Pirana, pokal Topsporta pa zmagovalec: ekipa SŠZ. Vodja ekipe Slovenske športne zveze, Ivko Ferm, pa je podaril pokat Juriju Deisingerju, ki je bil najuspešnejši igralec SŠZ tudi v dosedanjih tekmah interiige.
ŠAHOVSKA !NTERL!GA
Letošnja šahovska interliga, na kateri sodelujejo spet moštva iz Slovenije, Italije in Koroške, se bo začela 29. maja v Novi Gorici (hotel Sabotin). Za ta dan je načrtovanih 5 kol. 16. junija pa je naslednji termin v stari Gorici (Via Resmondo 2), kjer so na programu 4 kola. Predsednik SŠZ, Danilo Prušnik, je v Sekiri obžaloval, da v interligi letos ne bodo igrali po starem načinu, ko je ena izmed tekem bila tudi na Koroškem. Šahovski troboj v Sekiri je bil tako-rekoč tudi nadomestilo za ta primanjkljaj. S koroškega se bodo letošnje interiige udeležili moštvi SŠZ in ASKO Malošče (vsaka s 4-čtanskim moštvom).
Jurij Deisinger (ievo) in Peter Vasič
GLOBASNiCA:
Ponovna zahteva po dvojezičnih napisih
Ze novembra preteklega leta je Enotna lista Globasnica vložila predlog, za postavitev dvojezičnih napisov in namestitev dvojezičnih napisov na javnih poslopjih v vsej občini. Ker župan Albert Sadjak po šestih mesecih tega predloga ni dal na dnevni red, ga je na zadnji seji vprašal podžupan Janez Hudi, kdaj bo tako daleč. Nato se je razvila dolga živahna diskusija.
Zupan Sadjak, ki vodi občinske seje dosledno v obeh deželnih jezikih, je priznal, da je bil predlog vložen upravičeno in po pravilni poti, dodal pa je, da si želi soglasni sklep vseh frakcij in da so zato potrebni pogovori med frakcijami. V odgovoru je podžupan Hudi dejal, da soglasnost želi tudi EL, vendar se o predlogu tako dolgo ne bo razpravljalo, dokler bo obležal v predalu. Alojz Gregorič (EL) pa je poudaril, da ima odgovornost v prvi vrsti socialistična frakcija z absolutno večino v občini. Zgleda, da pride tudi tukaj do zavlačevanja, ker obstajajo določene razlike glede obsežnosti, kje je treba namestiti dvojezične napise. Na vsak način župan ni odgovoril, kdaj bo občinski svet obravnaval predlog, menil pa je, da si predstavlja ..postopno rešitev v doglednem času".
Bilčovs
Domače Slovensko prosvetno društvo „Bilka" je tudi letos priredilo že tradicionalno materinsko proslavo pri Miklavžu v Bilčovsu. Navzoče, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano. je pozdravila Uršula Filipič. Nadaljnji spored so otvorili predšolski otroci s pesmijo in plesom o ..čebelici Maji". Naslednjo kratko igrico s petjem so naštudirale z otroci Ani Ogris, Micka Miškulnik in Giti Sitter. Učiteljski zbor ljudske šole je bil odgovoren za dobro podane deklamacije materam na čast, ki so bile izvedene tako zborovsko kot tudi posamezno. Marsikateri igralski talent bi lahko odkrili pri igri „Vedež", katero je režirala Rina Kropivnik. Novost pri letošnji proslavi pa je bila zaključna igra. Novost zaradi tega, ker so pri tej igri sodelovali izključno velinjski otroci. Bila je to dobra zamisel odbora „Bilke", da se je stopilo do Francke Kropivnik in Marije Kru-šic s prošnjo, da bi prevzeli režijo za igro z Velinjčani. Tem potom jima velja zahvala, ker sta tako pridobili otroke, ki se jih zaradi oddaljenosti od ..centra" sicer nekoliko težje nagovori. Odmore pri menjavi scen so premostili učenci glasbene šole, ki so predvajali nekaj poskočnih melodij, župnik dekan Leopold Kassl je prispeval kratek nagovor ob prazniku naših mamic, mlada „stara znanka" Renate Kulnik pa je zapela pesem „Mati". Dva domača umetnika Franci Ogris in Hanzi Andreasch sta pokazala svoje odlične sposobnosti s tem, da sta prispevala primerne kulise.
Za brezhiben potek take prireditve je potrebnih več ljudi. Naj bo izrečena zahvala vsem sodelujočim in vsem, ki so karkoli prispevali k uspehu te proslave.
SPRETNOSTNA VOŽNJA Z AVTOMOBtLOM
Krajevno druženje Zveze slovenske mladine Železna Kapla bo priredilo v ponedeljek 23. maja (praznik) pri Piskerniku na Obirskem spretnostno vožnjo z avtomobilom. Lani je prireditev dobro uspela. Start bo ob 10. uri, prijave od 9. do 10. ure na kraju starta. Avto je na razpolago, vsak vozi na lastno odgovornost.
KOROŠCI V DOBROVI
Za praznik krajevne skupnosti Dobrova pri Ljubljani — 7. maja — so organizirali tudi letos namiznoteniški in nogometni turnir, katerega so se letos udeležili slovenski nogometaši z južne Koroške (večinoma iz Železne Kaple). V nogometu so se pomerili NK Polhov Gradec, NK Dobrova in ekipa s Koroške. Vsako moštvo je enkrat zmagalo, tako da je odločilo razmerje golov. Zmagala je Dobrova, pred moštvom iz Polhovega Gradca m moštvom s Koroške.
Tudi 10-članska delegacija Zveze slovenskih žena pod vodstvom Milene Groblacher se je udeležila proslav, ogleda krajevnih zanimivosti ter večernega kulturnega programa.
PRED USTANOVITVIJO KLUBA ..NAUTIK - KOROTAN"
Proponenti kluba „NAUTIK - KOROTAN" vabijo na ustanovni občni zbor kluba, ki bo v torek, 31. maja 1983 ob 19.30 uri v hotelu Korotan v Sekiri.
MED GRADBENIMI PROJEKTI TUDI CESTA NA HEMO
Medtem, ko je imela občina Globasnica leta 1981 še primanjkljaj, je bil letni obračun 1982 pozitiven. Občina je imela 8,7 milijona izdatkov, dohodkov pa približno 9 milijonov. Po izjavah župana Sadjaka občina ni več zadolžena, ker je imela več dohodkov pri raznih davkih, ker je v nekaterih resorjih štedila in ker je dobila tudi posebna prenakazila s strani dežele. Ta ugodni finančni položaj dovoljuje, da se občina loti večjih gradbenih projektov. Medtem ko je dograjena že občinska cesta v Malo vas, je občinski svet tokrat sklepal o asfaltiranju ceste v Podjuno in Večno vas. Za to cesto je EL zahtevata čimprejšnjo izdelavo finančnega projekta in dogovore z mejaši, ki še niso zaključeni. 4,3 miliiona šilingov pa bo potrebnih za asfaltiranje 4,3 km dolge, ceste na Hemo, sredstva za to pa ho prevzela dežela, ki jih ima zagotovljena v okviru „2. državne pogodbe".
ŽIT ARA VAS: 28. MAJA BO SVEČANA OTVORITEV IPII
Po končanih izvajalnih delih je tovarna za proizvodnjo pohištva IPH v Žitari vasi letos februarja pričela s poskusnim obratovanjem. Trenutno je zaposlenih več kot 60 delavcev, zato vabi vodstvo obrata in obratni svet na svečano otvoritev podjetja v soboto, dne 28. maja 1983 s pričetkom ob 10. uri.
V okviru dneva odprtih vrat bo isti dan cd 8. do 12. ure možen ogled tovarne za vsakogar.
Na seji so uredili tudi še najemniške pogodbe za športno igrišče v Mali vasi.
V svojem poročilu je župan Sadjak kritiziral odbor za agrarne zadeve, ker je po njegovem mnenju odbor prekoračil svoje kompetence. Odbor za agrarne zadeve je izdelal namreč potrebne smernice za podpore pri reji bikov in merjascev in prišel tudi do mnenja, da naj o vseh agrarnih zadevah pred občinskim svetom razpravljajo v agrarnem odboru. Vodja odbora Raimund Greiner (EL) je izrazil nerazumevanje, da župan tega predloga agrarnega odbora ni dal na
dnevni red, čeprav so ga podpisale vse tri frakcije. Potrdil pa je tudi mnenje, da naj o kmečkih zadevah razpravljajo v prvi vrsti zastopnik' kmetov in ne nastavljenci in uradnik'-
Ob določen h rednih urah bo v po* letnem času odprt tudi občinski muzej, obiskovalcem bo izkopanine razkazoval domačin Jan Havel.
MANlglNSKO ŠOLSTVO:
Ne dekretiranje
MARVEČ SPORAZUMNO REŠEVANJE
Kckcr smo v našem listu svoječa:"" pofočali, sta osrednji slovenski organizaciji pristojnim dejavnikom posredovali svoje predloge za zasedbo prostih mest v vodstvu manjšinskega šolstva. Prav tako smo poročali, da je deželni šolski svet pismo s sklicevanjem na zakon o narodnih skupinah zavrnil z utemeljitvijo, da ga ne more obravnavati ker je nepisano v slovenskem jeziku-Nasprotno pa je na to pismo zdaj odgovoril sam deželni glavar in s tem postavil na laž argumentiranje, ki se 9" vedno spet poslužuje deželni šolsk' svet.
Vsebinsko je iz glavarjevega odgo-vo a razvidno, da gre v predmetnem vprašanju za dve različni sivari: 1- %a mesto okrajnega šolskega nadzorniku zo dvojezični pouk in pouk slovenščine na osnovnih in glavnih šolah; mesta :azpiše ministrstvo za pouk [kar je medtem tudi že napravilo, kot smo poročali v zadnji številki — op. ured.) deželni šolski svet izdela potem trojn' predlog, pri čemer ima zastopnik slovenske narodne skupnosti v kolegi)" deželnega šolskega sveta zakonska p avico sodelovanja; končno nadzornika imenuie minister za pouk. 1- 70 mesto vodje manjšinskega šolskega oddelka; imenovanje vodje oddelka n' povezano z imenovanjem nadzornika' marveč vodenje oddelka poveri predsednik oz. posievodeči predsednik d"' želnega šoiskega sveta ..strokovno teščemu" uradniku, pri čemer pride v poštev le dodatna poveritev že zaposlenega uradnika in torej poseben razp" lega mesta ni možen.
Kej bistveno novega nam dežel"' glavar torej ni odkril. Sicer tudi ne g[" za formalistična tolmačenja forma!"'" predpisov, marveč enostavno za vprašanje. ati bodo spremembe v vods'"" manjšinskega šolstva izvedene v sodelovanju in sporazumno z manjšino ali pa bodo te rešitve dekretirane od zgoraj, mimo prizadetih.
„Umetniki za mir"
„Zbrali smo se na lem koncertu, da bomo dali mirovnemu giba* nju nove impulze. Mirovno gibanje se mora okrepiti in prisiiiti velesile, da bodo spremenite svoje mišljenje", je povedat Franc Merkač v slo-venskem pozdravnem nagovoru prejšnji četrtek v ceiovškem Donu* giasbe pred nastopom 40 avstrijskih in inozemskih umetnikov, pevcev, avtorjev in pevsko-instrumantatnih skupin.
V Celovcu so se ustaviti drugič. Na predvečer so gostovati že v Gradcu, nato pa so se napotiti še v Innsbruck, Satzburg in Linz. Povsod so nastopati pred navdušeno mtado pu-btiko in marsikdo si je ob tem programu zamistit, da se bo mora) pridružiti tistim, ki že aktivno detajo proti oboroževatnim načrtom vetesit in vseh tistih držav, ki trgujejo z orožjem. Preprečiti postavitev novih raket NATO v Evropi pa je trenutno prvenstveni citj tega gibanja, ki zbira po vsej Avstriji tudi podpise za Linški apet. Gibanje pa zahteva tudi zmanjšanje vojaških arzenatov v Zahodu in Vzhodu, saj požirajo vojaški stroški totikšna srdestva, da prav zaradi tega trpijo takoto predvsem tjudstva v državah v razvoju.
Harmonično, veseto in optimistično so s skupnim nastopom vsi umetniki otvorih koncert v ceiovškem Domu giasbe. Tudi koroški umetniki so biti zraven. Med drugim so zapeti Cc-iovčan Artur Burz, skupina Diiietanz in Firiefanz, spesmi proti Reagenu in v spomin siovenskih žrtev fašističnih obiasti pa je brai Janko Messner. Tu-
ut se v drugth pesrmh je pnsio raza, da smo koroški Stovenci det ^ ga mirovnega gibanja, da ne stoj'*^ ob strani in da si tudi tukaj ut'.^ zgodovina siovenskega čioveka s)".oi pot do nemškogovorečega Avstfp Zato ni čuda, da je v eni izmed P srni biio povedano: ,. ..kijub tef,' Peršmanovi še živijo med nam' - 'J Nastopajoči, med katerimi je tre^ omeniti tudi zastopnike demokrat'^ ne Amerike, Indijanca Fioyd Weste ^ mana („Rdcča vrana"), pa so se^ svojimi pesmimi in s svojo literat" izrekii tudi še proti števiinim drug' izrodkom naše družbe. Protestirat' proti imenovanju Petra za tretje predsednika avstrijskega partam"" ' ožigosati so ščuvanje proti tujsk'^ detavcem, smešiti šovinizem in P^ vinciatizem.	^
Vseavstrijski mirovni teden se J končat v nedetjo v Linzu z vet'k'^ koncertom pred 3000 poslušate'-enkrat so navdušiti umetniki kot s pina Chaos de Lux, Lena Rothste'' Ftoyd Westerman in drugi, ki so P potovati s posebnim vlakom niki za mir" vso Avstrijo.