w NtjTeČji alorenaki dnevnik v Združenih državah Volja xa vse leto • - • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 NARODA * f The largest Slovenian D the United Stales* List slovenskih delavcev y Ameriki* TELEFON: CHelsea 3—3878 a Assoeacv 1 an i_: and legal Holidays. 75,000 NO. 39. — ŠTEV. 39. Entered aa Second ClassMatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 16, 1935. — oJBOTA, 16. FEBRUARJA 1935 VOLUME XLHL — LETNIK XLHL DIPLOMATSKI 0DN0SAJ1Z RUSIJO BODO PREKINJENI? MacDonald je odvrnil vihar v zbornici REPUBLIKANSKI SENATORJI SO VPRIZORILI NOV NAPAD NA PREDSEDNIKOVO PREDLOGO Sovjeti imajo v Združenih državah baje na tisoče agentov. — Republikanski kongresnik pravi, da je bila predsedniku poverjena prevelika oblast. Republikanci so za direktno podporo. — Predsednik noče komentirati ugovorov proti predlogi. WASHINGTON, D. C., 15. februarja. — Po-sebni odsek je pod vodstvom kongresnika McCor-micka dalj časa preiskoval stališče, ki ga zavzema Sovjetska unija napram Združenim državam ter prišel do zaključka, da Moskva krši pogodbo, ki j C je sklenila z Washingtonom. Vsledtega se že javljajo glasovi, da bo treba prekiniti diplomatske odnošaje med obema državama. Odbor je dognal naslednje: — — Meseca novembra 1933 je sovjetski komisar za zunanje zadeve Maksim Litvinov obljubil, da bodo sovjeti prenehali s komunistično propagando, pod pogojem, da Združene države priznajo Sovjetsko unijo. Mesec dni pozneje je pa moskovska internacijo-nala pozvala svoje pristaše po vsem svetu k prole-tarski revoluciji, čije svrha je zaplenjenje vse laso nine kapitalistov in cerkva. Earl Browder iz New Yorka, tajnik komunistične stranke v Združenih državah, je pričal, da je njegova skupina v celoti odobrila moskovski manifest. To se je zgodilo na konvenciji komunistične stranke v Clevelandu I 6. januarja I 934. Kongresni odbor ima baje dokaze, da imajo sovjeti v tej deželi 24,400 agentov, oseb, ki simpatizi-rajo ž njimi, je pa na stotisoče. Republikanec Short iz Missouri je izjavil: — Leta I 931 sem bil v Rusiji ter sem natančno proučil tamkajšnje razmere. Toliko tiranstva kot ga je / Rusiji, nisem videl še nikdar v svojem življenju. Mi!!^viH s°ien' Prodsednik kon~ smo Rusijo priznali, ona pa izrablja to priznanje in nam skuša vsiliti svoje metode. WASHINGTON, D. C., 15. februarja. — Republikanski senator Vandenberg iz države Michigan je danes ostro napadal predlogo, ki določa, naj bi predsednik Roosevelt razpolagal z 4880 milijoni dolarjev v svrho nabave dela nezaposlenim. — Ako bi bila ta predloga sprejeta, — je vzkliknil, — bi bila prosperiteta še za nadaljna leta zadržana. Ta je javna menica za največjo vsoto denarja, ki je bila kdaj dovoljena za to ali ono transakcijo. Uporaba tega denarja je tako neomejena, da utegne uničiti eksistenco slehernega moža, žene in otroka v deželi. Poleg tega pa ogroža tudi vse ameriške ustanove. Po Vandenbergovem mnenju bi bilo najbolje, da se dovoli zaenkrat 880 milijonov dolarjev za direktno pomoč nezaposlenim, vlada na pa medtem izdela novo predlogo, ki bo bolj praktična in bo bolj odgovarjala razmeram sedanjega časa. Ko so časniški poročevalci vprašali predsednika Roosevelta, če bo štiri tisoč milijonov dolarjev, na menjenih za nabavo dela, potrošil v enem letu ali v petnajstih mesecih, jim je smeje odvrnil, da bo storil vse, kar bo v njegovi moči. Napadov, ki prihajajo z republikanske strani, ni hotel komentirati. Demokratski senator Glass je izjavil, da ne bo razpravljal o amendmentih, s katerimi hočejo nekateri opremiti predlogo, češ, da so nekateri teh a-mendmentov skrajno idiotični. WASHINGTON, D. C., 15. februarja. — Posebni senatni odbor bo začel preiskovati poslovanje NRA. Nekateri očitajo tej vladni agenturi, da je u-stanavljala monopole ter da je delavstvu več škodoval nego koristila. , SEN, BORAH 0 HAUPTMANNU Skrivnost je le deloma odkrita. — Po Boraho-vem mnenju je bila dana pomoč od znotraj. Wshington, D. C., 15. febr. Zvezni senator države Idaho, William Borah je mnenja, da so nahaja zločinec, ki je odve-del Lind bergli ovega sina, še vedno na svobodi. Pravi, da je s B. R. Hauptmannovo obsodbo skrivnost le deloma razrešena. Vedno sem bil mnenja", je rekel Borah, 4 * da je 1 >i 1 ta zločin izvršen na ta način, da je ena oseba znotraj pomagala drugi ospbi zunaj hiše. In ko sem v časopisju bral poročila o procesu, sem 1 >i 1 v tem mnenju še bolj potrjen. O eeli stvari imam trdno prepričanje, toda ga ne maram objaviti. Govorim samo kot državljan". Ko je bil Borah vprašan, ako smatra Hauptmanna krivega in kakšno smer naj zavzame v bodoče praiskava. je odklonil vsako izjavo. Borah, je bil prej kriminalni odvetnik. Leta 190,"» je zagovarjal Billa Heywooda, ki je z dvema svojima tovarišema u-moril governerja države Idaho Franka Steuenburga. Vsi trije obdolženci so bili oproščeni. Drugi kongresni k i so mnenja, da je bil Hauptmann po *redsednik kon-snega justičnega odbora senator Ashurst pravi, da je po tem, kar je o procesu bral v časopisih, sodba pravična. Slič-no se je izrazil senator Van Buys. Senator Barbour iz New Jcrseva pravi, da je ta sodba svarilo za druge roparje in od-vajalce in da se bodo skušali zloc.inci ogibati njegove države. Flemington, N. J., 15. febr. Ko bo enkrat Hauptmannova usoda končno veljavno odločena, bo col. Lindbergh dobil vrnjenih $14,600, kateri znesek je bil najden v Hauptman-novi garaži. Do tedaj pa bo ta denar spravljen v blagajni sodišča v Flemingtonu. FRANCOZI ZA MUNICIJSK0 PREISKAVO Parlamentu je bila predložena predloga za pre-i s k a v o municije. — Amerika postavljena za zgled. Pariz, Francija, 15. febr. — V poslanski zbornici je bila pravosodnemu odboru vročena predloga za preiskavo oboroži lne industrije po ameriškem zgledu. Tekom debate je bilo zatrje-vano, da oborožiIna industrija vodi zunanjo politiko vseh dežel in da nima nikake vesti in nikakega domovinskega čuta. Leta 1925 je afriški upornik Abd-el-Krini pobijal Francoze s fracoskim orožjem in na tisoče nemških vojakov je pri napadu na DouaUmont in Verdun poginulo na ograji bodeče žive, katero so nemške tvrdke prodale Franciji. Da pa bo preiskava imela kak uspeh, je le malo upanja, kajti minisr. predsednik Flan-din je že omenil, da se v sedali jeni času ne sme oslabiti francoska orožna industrija. Washington, D. C., 15. febr. — Predsednik Newport News Shipbuilding Company, Homer L. Ferguson, je bil zaeuden,ko so mu naznanili, da je senatni municijski odbor dokazal, da je njegova tvrdka 1. 1927 pri zgradbi dveh križark napravila $5,601,851 ali 35 odstotkov dobička. Po njegovi trditvi je imel dobička sami $1,800,000. Ferguson je med drugim pripomnil, da je njegova tvrdka zgradila tudi parnika Morro Castle in Mohawk s posledico, da se je mučna preiskava zavlekla, da je mogel Ferguson senatorjem dati pojasnila glede nerazumljive katastrofe "Morro Castle". DEMONSTRACIJE PROTI LJUBICI KRALJAKAR0LA smrt vsledradija Newark, N. J., 15.. febr. — Zastrapljenje z radijem je zahtevalo 23 žrtev. Mrs. Helen C. Phillips Tuck, stara 35 let je v torek umrla za radium _> crosis. Mrs. Tuck je pri United States Radium Corporation z mnogimi drugimi ženskami barvala z radijem kolesa za lire. Pri tem delu je bila zastrupljena z mnogimi drugimi delavkami, od katerih jih je že mnogo umrlo, druge pa so še žive in čakajo smrt. Zastrupljen ja z radijem do sedaj še ni bilo mogoče ozdraviti. 15 žrtev je umrlo pred no so zdravniki dognali vzrok bolezni. Pet jih je prejelo odškodnino ih letno pokojnino $600. spor med haluo in abesinuo Addis Ababa, Abesinija, 15. februarja. — Abesinski cesar Haile Selasliie je izjavil, da je Abesinija pripravljena mirnim potom poravnati spor z Italijo, da pa se ne mara ukloniti nobeni zahtevi Italije, ali kake druge države. "Svet Lige narodov želi'*, je rekel cesar, "da naj bi pogajanja vodila do sporazuma in moja vlada to tudi želi". Haile Selassie, ki je bolj znan pod* svojim prejšnjim imenom Ras Kafari in ki trdi, da je potomec židovskega kralja Salomona in kraljice iz Sebe ter se nazivi ja "kralj vseh kraljev", se ne vpogne sili in če pride ta sila tudi od tako močne države, kot je Italija. Selassie ni v nikakih skrbeh zaradi italijanske mobilizacije, ker je njegova vojska na meji dovolj močna, da zabrani vsak vpad italijanske vojske. Vsled tega tudi še ni mobiliziral svoje vojske. Dijaki zahtevajo izgon kraljeve prijateljice. — Narod zahteva vrnitev kraljice Helene. Dunaj, Avstrija, 15. febr. — Romu net imajo v mislih dve ženi: rjavolaso grško princeso in r< leče las o plebejko. Kralj Karol je s svojim prijateljstvom do lepe Magde Lupeseu dovedel deželo do politične kriz«'. Na ušesa kralja Karol a in Magde Lupešcu so skozi okno z ulice doneli glasni klici dijakov, ki so zahtevali, da gre Magda Lupeseu iz dežele in da se vrne kraljica Helena. To je bil prizor za opereto, tenia v njem so bile solze drame dvanajstih let. Dijaki so s tem pokazali, da kljubujejo o-blastim in so izrazili svoje mnenje naravnost kralju. Dijaki so se skupno s proti-židovsko Rdečo gardo proti večeru zbrali pred kraljevo palačo, kjer so imeli govore proti Magdi Lupeseu in so živijo-klici pozdravljali vsako orno-nitev princese Helene. Poklicana je bila policija, ki je dijake razpršila s plinskimi bombami. Demonstracije so se pričele takoj, ko je na vseučilišču bilo prepovedano predavanje profesorja Nikole Jorga, ki je odkrit pristaš princese Helene. Pri tem so imeli dijaki v mislih, da se bliža kriza, kajti zaradi Magde Lupeseu je odstopilo že več kabinetov in je prišlo do ostrih bojev med politiki. JAPONSKA ZA ZVEZO S _KITAJSKO Japonska želi s Kitajsko poravnati vse spore. — obe državi morata delovati za mir. NEMČIJA STAVLJA POGOJE Avstrva mora imeti prosto voljo za priklopitev k Nemčiji. — Odgovor v kratkem poslan. Berlin, Nemčija, 14. febr. — V svojem odgovoru na londonski predlog bo Nemčija odklonila, da bi se pridružila kaki pogodbi, ki jamči avstrijsko neodvisnost, ako ni dovoljeno Avstriji sami odločiti, ako se hoče pridružiti k Nemčiji. Hitler bo zahteval, da je Avstriji dovoljen plebiscit, ki naj odloči, ako se hoče združiti z Nemčijo. Nemčija je tudi pripravljena stopiti v zračno pogodbo, ako ji je dovoljena enaka zračna sila z Rusijo, ne mara pa imeti nikakega opravka z vzhodno nenapadalno pogodbo, ako se bo naslanjala na medsebojno pomoč. Isto stališče zavzema tudi Poljska. Nek visok uradnik je rekel: "Niti Poljska, niti Nemčija noče biti obvezana, da bi po- MINISTRSKI PREDSEDNIK NE BO RAZPISAL NOVIH VOLITEV LONDON, Anglija, I 5. februarja. — S 374 glasovi proti 68 je poslanska zbornica odklonila predlog starega voditelja delavske stranke, George Landsburyja, da bi zbornica izrekla ministrskemu predsedniku MacDonaldu nezaupnico. Voditelj liberalne opozicije -* Sir Herbert Samuel je Lands-burvjev predlog podpiral. Rekel je, da še nikdar ni videl pri kaki vladi take zmešnjave, kot pri sedanji. Vladi je očital, da ni zmožna rešiti današnjih problemov. Zahteval je, da se ljudem odkaže delo in da naj bo že enkrat napravljesi konec kvotam, povišanju davkov itd. MacDonald se je z vso svoji* govorniško sposobnostjo proti Lanslmrvju postavil v bran in mu je pritrdil samo v eni točki: rekel je, da je res, da ni dovolj, da vlada skrbi, da morejo brezposelni držati svojo dušo v telesu, temveč da jim je. treba dati življenje, ki je vredno človeka. 44 Mesto da bi laboriti iz brezposelnosti kovali kapital'*, je rkeel MacDonald, "naj bi raje delovali skupno z vlado in ji pomagali najti sredstva in pota za rešitev tega problema. Ako bi-ta stranka prišla na krmilo, tedaj bo breposelnost samo !e poslabšala in bi povzročila finančno krizo**. Finančni minister Chamberlain je zagovarjal vlado ter pri tsm povdarjaL da ni nobena druga država, razun mogoče Japonske toliko napredovala v zunanji trgovini, kot Anglija. Med pogovorom ministrskega predsednika je zaklical Landsburv: "Svarim ministrskega predsednika! Mogoče se zgodi, da mi bo naložena zaporna kazen, ako bom objavil zapiske nekaterih kabinetnih sej7'. MacDonald je«iudi zavrnil trditev, da namerava že letos razpisati splošne volitve, mesto prihodnje leto, kot je bilo prvotno določeno. 4 otroci v trinajstih mesecih Falmouth, Mass., 13. febr. Družini Mr. in Mrs. John Hathaway so bili rojeni v trinajstih mesecih štirje otroci. Dne 9. januarja 1933 je Mrs. Hathaway porodila dvojčka, včeraj pa tudi dvojčka, dečka in deklico. stavkarski položaj v v franciji Bffillau, Francija, 15. feb. — Po ulicah tega mesta, kjer so velike tovarne za rokavice, pa-trulirajo močni žandamierijski oddelki. Oblasti se namreč boje, da bi se ponovili včerajšnji stavkarski nemiri. magala Rusiji v vojni proti Japonski. Nemčija hoče sodelo vati z zapadnimi državami, toda se noče vezati z Rusijo. Mogoča pa je nenapadalna pogodba". Šanghaj, Kitajska, 15. febr. **Moja vlada je odločna, da se končajo vsi obstoječi japon-sko-k i tajski spori in težkoee in ne bomo zadovoljni s samo začasnimi rešitvami, kakoršne so bile dosežene v preteklosti**, jo rekel nek zastopnik japonskega poslaništva. "Tekom zadnjih dveh desetletij je bila cela vrsta prijateljskih dob in ena neprija-teljska doba. To se ne more več nadaljevati. Ako me vprašate, ako smo stavili Kitajski kake zahteve, tedaj vam bom odgovoril, da bi mogli, ako bi pričeli, staviti tisoč zahtev. "Predno pa je mogoče kaj drugega storiti za tako imenovano zbližan je s kitajskimi voditelji, tedaj morajo njihove stranke in celi narod priti na široko cesto, na kateri je samo en napis, ki se glasi: "Kitajska ne more izhajati brez Japonske; Japonska ne moro mimo napredovati brez Kitaj-ske**. "Tega napisa pa Kitajci no smejo le videti, pač tudi razumeti in vanj verovati**. majnersh nemiri Wilkes-Barre, Pa., 15. febr. V majnerskih spopadih je bil en majner ubit, eden pa ranjen. . bombe v havani Havana, Kuba, 15. febr. — Do polnoči se je v Ha van i eksplodirajo 45 bomb, ki so povzročile velike razburjenje, toda nikdo ni bil ranjen in je le malo škode na poslopjih. Po mnenju vlade je to delo dijakov, ki sedaj stavkajo, ker je v ponedeljek policija ubila dva moža, med njima enega dijaka. Tudi iz sredine dežele poročajo o bombnih napadih. centralnoameriška unua Tegucigalpa, Honduras, 14. februarja. — Ob koncu tega meseca se bodo sestali v San Pedro, Honduras, zastopniki petih centralno ameriških držav ter znova začeli razpravljati o združitvi teh držav v enotno državo. « "GL18 ^Msbb NARODA1 NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 16, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. "Glas Naroda" and PufellalMd fey 8 LOVEN IC PUBLISHING COMPANY 4 A Corporation) Freak 8»k*er, President ______L. B**ncdik. Trea< 81« W. 18lh Ktrrrt, tfee corporation and aiU'reauee of abeve officers: Borough of Manhattan, New York City. N. Y. "OL48 N A * O 0» A " (Valet mi the Iaroad Brsry Day Except Suadeyji %od Holiday la aalo leto velja aa Ameriko la »6.00 fc pol l^tA ,$3,00 ll ftrtrt IMA a***«*aaaa«#aaaaa Za New York ca eelo lato......$7.00 Za pol leta ............98.60 Za iMMMUtro n c*lo loto...... $7.00 Za pol leta ....................$3.60 Sobacriptloo Yearly $6.(10 Advertisement ob Afreennt **Glaa Naroda" lakaja vitki dan lxraemXI nedelj lu praznikov. Doplftl bree podpira in oeebnoeti «e ne prtobčujejo. Denar naj se blagovoli poMljatl po lionej OrCor. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se «*■» tudi BreJteV blvaUAFr naznani, da bitreji> najdemo naslovnika. -OLA8 NARODA", Sli W. 18tb Street, Mew York. N. X GHelsBO 3—18 7 i CENTRALNA EVROPA SKRIVNOSTI VEČNEGA ZAROTNIKA < udna vest si* siri po Berlinu z neobičajno trdovrat-nostjo. Hitler se lmje pripravlja, nla Im» ponudil državam Ala-le antante in Balkanskega sporazuma polit i T-11 <» zvezo, ki naj bi v sporazumu z Rusijo jamčila za obstoj sedanjih političnih mej držav podpisnic. Tudi to se govori, da je nota nemške vlade s tem ali kakšnim podobnim predlogom že odšla iz Berlina v pre-Moliee Male antante in Balkanskega sporazuma, proseč orazuma, ki mora biti vsem tem državam skrajno simpatičen. Saj Mala antanta in Balkanski sporazum nočeta nič drugega v svetu, kot da se ni kdo v njihove meje ne zaletava. Neka srednjeevropska diploinatična osebnost je celo zatrjevala, da so zadnjič, v Ženevi države Male antante francoskega zunanjega ministra o tem obvestile, ko je ko-lebal pod pritiskom Anglije, naj vendar opusti vzhodni pakt. Baje so državniki Male antante takrat povedali La-\alu, da br.«;k> nemško ponudbo vzeli v resen pretres, če bi francoska vlada na ljubo Anglije opustila sklenitev jamstvene pogodlbe z Rusijo, pogodbe, ki je za obstoj malih držav za enkratt življenjskega interesa. In Laval, nekoliko presenečen vsled tega razodetja, j» potem še isti večer popolnoma preokrenil svoje stališče in začel izjavljati Tituleseu in Ritdži Arrasu, da bo vzliodni pakt* sklenil z Nemčijo in Poljslko, če bosta hoteli, brez njiju, če ga bosta odklonili. Toda še en drugi razgled se odpira v zvezi s to gornjo vesif jo. Združitvi Nemčije in Avstrije najbolj nasprotujejo ravno države Male antante in Italija- Mala antanta zato, ker se boji, da bi s tem njene meje postale vsenaokrog o-g rožene, kar je posebno res za < češkoslovaško. S tem pa, da bi v posdbmi politični pogodbi Nemčija Mali antaiiti in Balkanskemu sporazumu dogovorno z Rusijo jamčila za nedotakljivost meja, bi nasprotstvo Male antante proti Ansehlussu verjetno padlo, tembolj, ker se item državam "Anschluss" A,li manj nevaren, kot pa recimo ^postavitev Habsburžanov v Avstriji, s katero se sedanja heimwelirovska vlada v Avstriji tako neprevidno igračka. Poleg tega neposrednega političnega uspeha pa bi imenovana zveza Nemčije s Podonavjem in Balkanom Ml kernoyega berila JE ZNIŽANA Angleško-slovenskc Berila KNGLISH SLOVENE BEADBB STAJ/K SAMO $2 .Vflf&^f 0H pfl mmm *oas naroda' 21« WEST 18th OTHBKT GLAS NARODA zopet pošiljamo ▼ nike ali prijatelje, to V Italijo Usta ne po-Hi jamo. Francija, ki je nasproti političnim beguncem res gostoljubna, j<* v svojo sredo sprejela tudi revohicijonarja Troc-kega. V Carigradu so Trocke-nui postala tla prevroča in odpihni jo je na Francoski*. Že prilio vc-č oipic- kot lH:i l!»!»n. Od tedaj j«' bilo opaziti mnogo ver oŠpi<* v letih 1«»:!1 in VKVA in radi ti*«r;i ji* umi*stno, da starši pazijo letos ua mogočnost več je epidemije ošuic. Mnogo staršev še dane- smatra to bolezen kot malenkost. Dejstvo pa je, da je sedaj ta bolezen mnogo resnejša k«»t difterija in da v mnogih večjih mestih povzročajo večje število smrti pri mladih otrocih kot difterija. Klica, ki povzročuje ošpiee. si* nahaja v izločkih nosu m grla bolnikov in prehaja potom kaši ju in kihanja na druge o-sebi'. V svojem prvem razvoju se dozdeva kot navaden prehlad v glavi, kajti bolnik kaš-Ija in kilia in se nos cedi. Po enem ali dveh dnevih pojavljajo si* na koži značilne rdeči* pege, jw> katerih se bolezen takoj spozna. Bolezen pa je tedaj že tako razvita, da je o-kužila tudi druge, in ako s»* v hiši nahajajo mladi otroci ki nikoli niso imeli ošpic, se bodo tudi ti nalezli in bolezeii.se bo pri njih pojavila po presledku dveli tednov. Za otroke, ki so bili izpostavljeni nevarnosti oknženja, zdravniki sedaj nasvetu jejo injekcije krvi staršev, tako da se napad ublaži in odpravi vsaka nevarnost. To naj si starši zapomnijo. Pa tudi to, da se v takem slučaju posvetujejo s svojim družinskim zdravnikom. hčerko in sebe za strupila Te ilni je razburila Brati>la-V" «1 vojna tragedija z beilo kot ozadjem. Xesri-i'iin mati ji* zastrupila svojo hčerko in si končala življenje. < >b Donavi v starem poslopju glasbene akademije, ki ga začni te dni podirali, je stanovala že več let v pritličju na dvorišču v dveh sobicah .VJ-letna poljska državljanka Hronislava .la-vvoiska s svojo H>-Ietm» hčerko Valerijo in strojnim ključavničarjem. s katerim je živela v konkubinatu in ki je Valerijin oče. Dokler je bil zdrav, je preživljal ilružino. pomagala mu je pa Jaworska /. mesečno pokojnino v nesku I*«M» čehoslo-viiških kron. ki jo j«* ilobivala po možu železničarju na Poljskem. Xe od novembra je pa bolan, priklenjen na bolniško posteljo. Z ženskami >e ni šaliti. Niti v dobrem niti v slabem smislu. Ženske vzamejo vsako stvar preveč za resno. In če >e žena jezi, mora mož lepo potrpeti. Saj se Inula ura kmalu dri. Mali preve- »Ijeiija ji* hitro vse <|ohro. treba )>a \ sako stvar ilo irotove meje. Tudi preljube ženice ne >meš jeziti in ilražiti. magari če ti desetkrat zaporedoma r«'軫. te nima rada. T«* dni se je v okolici Xc\v Vorka primeril zelo značilen slučaj. Mož se j., vrnil ilomov. ž»*na je pa začela reirljati. ker j.-prišel par minut prepozno, lie-seija je dala boedo. — < 'akaj, ti bom že ]iokaz;il — je rekel mož in odšel uaj-prej v kuhinjo, potem pa v svojo sobo. — Bo< fi^o pokazal. je kričala za njim. elihu root-90 letnik Danes praznuje svoj devetdeseti rojstni ilan Kliliu Root, znani odvetnik, zagovornik svetovnega nizsodišča, bivši senator in državni tajnik. Mož je navzlic visoki starosti še vedno čvrst in krepak. Naslednjega «lne zjutraj s«* lun je zdelo čudilo, ila ženski še nista vstali. S..| j<- pogledat V sosednjo sobo lil lia^el obe na postelji mrtvi, sobo pa pol no dima. Njegove klice ua pomoč je slišala hišnica hi-e na nasprotni strani uliee in pokli cala je stražnika. Konii>ija j«-ugotovila, da je nasula .Jawor- i ska ]>onoči v železno peč oglja. ; Nato je leg' I na po-teljo, po Dimnik je zamašila, okna pa^egnil izpod blazine revolver On je pa vzel kleuico catsupa iiasvinjal obraz. iz omare stein -i ž njim zaprla. Tako sta se mati in hči hči zastrupili. V sobi >o našli pismo, ki v njem .laworska pravi, da bi se morala 1. februarja izseliti. Zato je najela v drugi hiši stanovanje in plačala za dva meseca vnaprej. Ključavničar naj ta denar dvigne in poravna z njim pogreb ne stroške. Vse kaže, da je hotela Jaworska prihraniti sebi in svoji hčeri težke skrbi s preživljanjem. OGLASI NAJ SE John Sha- gar, ki je imel naslov 419 W. 6th St., Emporium, Pa. Išče se ga o važni zadevi njegove hčere v starem kraju. — Kdor ga pozna, naj ga opozori, da se nam takoj javi. Uprava Glas Naroda. IŠČE SE Andrej Jerina, doma iz vasi Verd pri Vrhniki. Lansko leto je bil v \V. Va. Kdor ve za njega, naj mu sporoči, da je njegov brat M a r t i n umrl in bratov sin bi rad izvedel za njegov naslov. Sin se nahaja na domu v Braddock, Pa. Velikonoc DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V ITALIJO in dvakrat sprožil — bumf-bumf. V steno seveda, ne v glavo. Zatem je pomolil u>t. pridržal -apo in nil. jezik iz i- potuh Žena. ki mu j»- š»- par trenutkov prej rekla, naj gre k zlodju iu da >e bo večllo kesa-la, ker ga je vzela, je planila v sobi». Prav nič se kaj se mu cedi sup ali kri. ni prepričala, po licu — cat- Prepričana je bila. da je mrtev, pograbila je njegov revolver in pritisnila cev ua prsi in sprožila, prerlno j<- mogel mož preprečiti. Krogla ji je -la mimo srca. in zdravniki bodo imeli presneto dosti dela, da ji bodo o-hranili življenje. ^ Ženo je treba dražiti le do gotove meje. < e je količkaj preko meje. je preveč. V JUGOSLAVIJO Za $ 3.75 .......... Din. 100 $ 5.35 .......... Din. 200 $ 7,50 .......... Din. 300 $12.— ............... Din 500 $23.85 .................. Din. 1000 $47.50 ......... Din. 2000 Za $ 9.35 .......... Lir 100 $18*25 .................. Lir 200 $44.60 .......... Lir 500 $88.20 .......... Lir 1000 $176.— .......... Lir 2000 $263.— .............. Lir 3000 KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE OENE PODVRŽENE SPREMEMBI UORl ALI DOLI Za, Ispl&CUo Te63ta sneakov kot sgoraj navefieno, bodtal t dlxuurjia ali Urah dovolj ujemo še boljt: pofol«. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za faplaHlo ......$ 5.75 ......$10.85 .....$1$<— ......$81— ......$41.25 Prejemnik dobi ▼ starem kraju Izplačilo ▼ dolarjih. $ 5.— marate pMhti $10.— $15.— $20.— $40.— Nujna iwlmiHa Imiojcm p* G&oie Letter za prlatejbteo $1,—. SLOVENIC PUBLISHING COMPXNY 44Glas Naroda" NIW ¥ORK. N. I. sm win 1Mb A nekem ameriškem maga-zinu seiu čital dva značilna glasa. Prvi ima približno naslednjo vsebino: — Prenehal bo piti! Domače zdravljenje, stane samo pet dolarjev! Brez duha in brez o-kusa. \*saka ženska ga lahko nalije v čaj ali kavo, ne da bi kdo opazil! (V imate moža, sina, brata ali očeta, ki pij«* žganje, mu kanite par kapljic tega zdravila v kavo ali čaj. Ničesar ne bo opazil, toda za tem ne bo nikdar več okusil vina. piva ali žganja. Samo pet dolarjev!!! Drugi oglas se pa glasi: — Žganje! 25 centov kvart! Napravite žganje doma! Pošljite nam 25 centov, pa vam bomo poslali ekstrakt, s katerim je mogoče napraviti kvart dobrega in močnega žganja. Ali ni to poceni ? Ali se vam to ne izplača ? Pošljite Še danes 25 centov! Ker nimam petih dolarjev, da bi se vodi privadil, 25 centov se mi pa škoda zdi, nisem naročil niti pijače, niti sredstva proti nji. Ztli se mi pa, da bi bilo zelo priporočljivo najprej naročiti zdravilo za pet dolarjev in ga s pridom použiti ter se tako zavarovati pred posledicami dobrot, ki so z drugim oglasom t robi jene v svet. BaHHHnHMMUDiSVSRRBinBI GLAS NARODA' MEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 16, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in V. 8. A. - KRATKA [DNEVNA ZGODBA 53S5K MOJ ZADNJI STREL Bojazen je hujša nego sama Flu N«? ra^lmrjajto s«-: Imjsizen zuhtfvu i vi* žrtev kot jki fin. Prežoiiit«* im-uuk*-1 sten strah, ki iuii<"iij«> v«š oil|Mjr. Pijt.^ tr1nerjev0 grenko vino iiiijbolj zanesiljivo mlmvilo. ki ohrntij i ! r-revt'sjc odprto. Odpravil x;i<>stut:h In Xekega dne seui bil na lovu. Nedolžen in srečen srnjak je veselo skakal po rosuati travi ob gozdni meji. Zdaj pa zdaj sem se ozrl cez vresnata stebla in ga videl, kako je obračal u sesa, udarjal z rogovjem oli tla, vohajoč Zii žarkom iti pogrevajoč oh vzhajajočem soltieu svoj topli kožnli; videl sem ga, kako ohjedel mlade poganjki* in pri tem užival svojo samoto in brezskrbno.« t. Moj |ies je iskal divjačino, jaz pa sein imel puško na ra mi; snel sem jo in pomeril ni srnjaka. Občutil sem nekak ke>. < thotavljal sem se sprožiti na 1;iko življenje, na tako vt selje, na tako nedolžnost Iti tja, ki mi ni nikoli ničesar prizadejalo. Toda mehanični nagon navade ni dopustil, da bi s«- narava protivila umoru. I •slrelil >em; srnjak je padel. Krogla mu je zdrobila ramo in zaman je ubogo bitje hudi bolečini poskočilo po travi, ki je bila rdeča od njegove krvi. Ko s«' je dim. ki ga je strel povzročil, razkadil, sem se približal ves bled in drgetajoč ra di zločina. 1'boga draže-tna žival ni bila mrtva. Njena flavti j« ležala na travi, v očeh pa so se lesketale solze. Nikoli ne bom pozidal tega pogleda, kateremu so začudenje, žalost in ne pričakovana smrt vtisnile globino človeškega čuvstva. Iz tega pogleda sem bral v sree segajoč očitek o nczasluže-ni krutosti: " Kdo si.' Nikoli le nisem žalil, morda bi te eelo ljubil; zakaj si me smrtno zadel ! Zakaj si mi ugrabil moj del neba, svetlobe, zraka, mladosti, veselja in življenja? -— Kaj bo z mojo materjo, nioji-III' brati, družieo, mladiči. ki lile čakajo v goščavi in ki ne bodo videli od lliene dlUlgcga ko t<* čope raztresene dlake in te kaplje krvi na vresju! usmiljenja sem sedaj prijel za smo obmolknili puško, okrenil glavo v stran in izstrelil ter dokončal smrtni boj. Vrgel sem tedaj puško zgrožen d idee od sebe in — priznam — zajokal sem. Zdelo mi je, da je eelo mojega psa vse to ganilo, kajti, povohal ni niti krvi rriti se dotaknil živali z gobcem, ampak je legel ves žalosten poleg mene. Vsi trije ! suovi v črevesju in zmanjšanj: kot V Žalosti nli|»il»ujeiMi»*tl |Krtefa splošno ži- vahnost vašega telesa. V slufuju mr iste Sllirtl --žlice ostanite v |M»st«>lji in |K>kli<~ite Odpovedal sem se surovemu zdravnika. Mnogi »Irtvniki pripor-i- \eselju ubijanja, temu krute- Trinerjevo <;..»ko vin... Na .... htevo vas»*tra zdravnika um l»oino ra/. mu despot izmu, ki ugrabi bi k!ili forninl... Vr] VSf.i, )rk amarjili. tjem brez vsake potrebe, brez los. Trtner «'»ri»., s. Ashland prava in brez usmiljenja življenje, katerega pa ni v stana \ rniti. Od tega dne nisem vim" ubi-jal--- Ave.. Chicago. 111. Adv. električne smrti - n! Znano j«*, da zastopa vodja ,tndi sam ni mogel ugotovili no- elektropatolaškega za votla na Dunaju prof. dr. Stephan .lel-linek že leta naziranje, da elektrika ne povzroča smrti, temveč samo navidezno smrt, iz katere je mogoče ponesrečenca oh pravočasnem in do-v o 1 j dolgem obravnavanju zhuditi v življenje, .lellinek je s to trditvijo v znanstvenih benega življenjskega znaka. Presenetilo ga jt? pa to, da sta od nesreče minili že dve uri in ni bilo na truplih še nobene mrtvaške pege. To mu je vdihnilo misel, da bi rešilni poskus morda le zalege I. Takoj je odredil poskuse oživijenja, pri katerih so mu pomagali vašča-ni. In to prizadevanje je ime- krogih zbudil veliko pozornost i lo navzlic* vsem znakom smrti To som dobesedno bral iz pogleda ranjenega srnjaka. Ra-yuniel sem ga in obtožil ~eni se, kakor da bi mi govoril s človeškim glasom. "Usmrti me", sem še bral iz t oži m* nje govili oči in iz drgetanja i i.i< - -novih udov. Za vsako eeno hi ga bil hotel ozdraviti, toda iz ii> tudi veliko skepsc, toda zadosti je bilo do danes primerov, ki so kazali, da utegni1 i-ineti poipoluoma prav. Ktlen ualepših primerov te vi ste se je zgt»lil lansko leto v gradiščanskeni kraju Kaiser-steinhruehu. Žena nekega dunajskega bančnega prokuri-ta st je mudila sama s triletno Kerkieo na počitnicah. Nekega dne ju je pri kopanju v reki presenetila tako nagla nevihta. da je žena komaj imela dovolj časa, da je oblekla otroka in sebe, vzela hčerko v naročje in stekla proti domu. I>i la je še na mostu preko reke. ke. je treščilo. Strela je udarila med njo in otroka ter ju vrgla na tla. Neki kmet ju je našel strašno zdelani. Vsa desna stran žene in leva otrokova je bila ena sama opeklina, obraza sta bila skažeua, lase na glavi je strela sežgala. Kmet ju je naložil na svoj voz in odpeljal v vas. Taji so ugotovili, da sta ptrtiesrečenki nedvomno mrtvi, niti sree niti pljuča niso več delovala. Položili so ju v mrtvašnico na pare. Slučajno je bil v kraju dunajski zdravnik dr. Warcha. Ko je slišal o tragičnem dogodku, je stopil takoj v mrtvašnico. Preiskal je obe trupli in presenetljiv uspeh : otrok je po. kazal znake življenja že čez pol ure, žena pa dveh tirali, torej štiri ure po "smrti", ko so hoteli poskuse že ustaviti. V resnici je uspelo mater in o-troka rešiti, poškodbe po streli so jima sčasoma skoraj izginile in danes živita kakor prej na Ouiiaju. levinja ugrabila otroka Instinktivno je segel v zibelko, kjer je spal med materino in njegovo posteljo sinček. Zibelka je bila prazna. Ves prestrašen je planil Decliainpcl iz šotora, toda videl je samo še, kako izginja v visoki travi orjaška levin ja, držeč v gobcu njegovega sinčka- Brž je bila organizirana ekspeduija in v smrtnem strahu za otroka jo je ubral Dechainpcl za levinjo. Ob jutranji zarji so prispelimi rob džungle, kjer so zagledali čuden prizor. Otrok je ležal na tleli in plakal. nad njim je pa stala levinja in mu lizala o-braz in vrat. Cirn je zagledala ljudi, je skočila pred otroka in srdito zarjula, pripravljena m dve kSmSHEd - spi 8IROTI Spiral A. D. ENNEKY 270 — Dobro! Odvedeni ga k rovu, potem pa ]>oj dem na svoje mesto. — Kaj nas zapustite t — To bo neobhodno potrebno, da bom lahko presodil, kdaj napoči najugodnejši trenutek za moj načrt. Imam že vse pripravljeno; tudi dolga cigara, ki jo-bom potreboval, je v redu. Kmalu prispeli do Kamnite mize. Pod to skalo, kakor vemo, je bil vhod v podzemni rov. P redno je stopil prvi vojak v rov, je Rabu>-son še preiskal okolico, hotee prepričati se, ali ni morda nesle noge. Toda spotoma je opazil poveljni ku pretečo nevarnost. Indijanec je zasledoval Itežečega viteza in bd mu je že tik za petami. V zadnjem trenutku se je seržant ustavil, pomeril s karahinko i-t že se je Indijanec molče zgrudil. Potem sta pa Roger in Rabusson bežala na prej. Kar je pretresla ozračje grozna eksplozija, ki ji je sledilo več zamolklih »pokov. lil velike skale je pognalo v zrak iz sredin planine, kjer so še malo prej taborili Siouxi, ki se je zdaj izprenienila v globok prepad, kjer je našla strašno smrt skoraj vsa tolpa Indijancev. Žrelo prepada je zijalo zdaj na kraju planine in na dnu so ležali razmesarjeni ostanki trupel nesrečnih Siouxov. Ko -.o si Francozi nekoliko opomogli od prve groze, je bila prva misel \>eh, i-kati poveljnika. Toda krik groze se je izvil iz p rs vseh v hipu. ko so zagledali svojega poveljnika. Rt »ger ni imel kdaj umakniti e mu je sicer med padcem prijeti se za vejo, toda vojaki >o znova kl iknili od groze, kajti videli dobro, da je poveljnik v smrt ni nevarnosti. Roger je vi>el nad prepadom na veji v sotesko visečega drevesa. Vojaki sU videli, kako si v smrtnem strahu prizadeva splezati po veji gori. toda obenem so videli, da nima dovol j moči. In tako je moral opustiti brezu-jtešno priza- I Indijanci, se je vila soteska, jm» kateri naj bi I deva nje. ki bi moglo samo pospešiti grozen k<»-prišli dobro vol jci z Zelenih gor vitezovi četi i n,M'« **•' nesrečnežu ne prihiteli na pomoč, naproti. ! predno mu omagajo roke. Seržant se je ozrl po soteski in že je mislil, j K sreči je bil Rabusson bližje nego vojakv da vidi v daljavi mlade junake. Toda kmalu jej Tuili on namreč ni imel časa pribežati do nji'i. spoznal, da se pase na konen šote ke čreda div jih konj. — Ti bi nam bili zelo dobrodošli, — je pomislil Rabusson. Divji konji bi bili olajšali tlelo vitezovi četi, ker bi opozorili nase Indijance. Seržant je Toda od viteza ga je ločila strma pečina I rt preplezati jo je bilo skoraj nemogoče. Rabil-son bi bil lahko strmoglavil v prepad in <«■ u-bil, če hi bil poskusil priti do viteza. Kljub temu pa ni okleval. Videl je viteza, kn- to takoj spoznal in hitro se je vrnil. Vrsta vo ^ nap« uja še zadnje sile, da bi se obdržal na NA ZNANJE: Jugoslovanski konzulat v New Yorku ima na razpolago sledeče knjige: Zvesta četa; Vražje dekle; Skozi Sibirijo; Klic Gorjancev; Zadružništvo, HI. del, Koledar Kmetijske Matice (za leto 1934), Vodnikova Pratika (za leto 1934), Veterinarska higijena za živinorejce. Vsa narodna društva in organizacije, čitalnice in cerkve kot pojedinci, ki žele te knjige, naj se obrnejo direktno na Kr. Generalni konzulat, da se jim brezplačno pošljejo. Poštni stroški pa morajo biti povrnjeni v poštnih znamkah ali pa po Postal Money Order na naslov: Royal Yugoslav Consulate General, 1819 Broadway, New York, N. Y. jakov z vitezom na koncu je ta čas že st^la pii izhodu iz rova. xxvi i r. \ se je šlo po Rabussonovih navodilih. Vojaki so bili obveščeni o vsem, kar se je pripravljalo, in tako so ohranili mirno kri; treba je bilo paziti, tla bi jih' ne slišali Indijanci, ki jih je ločila od njih samo velika skala. Prvi je zlezel iz rova Gašper in seržant niti je pokazal bližnjo votlino v skalovju, kjer bi lahko vojaki na varnem počakali. Stari seržant je strogo zabičil Gašperju, naj se vojaki dobro skrijejo. — Bodite pripravljeni, — jim je dejal, — da nas Indijanci ne presenetijo. Dotlej pa ostanite mirni, tudi če bi vas Indijanci opazili in se pripravljali k napadu. Ne sinete pozabiti, da lahko najmanjša neprevidnost vse pokvari ali pa eelo zakrivi smrt nas vseh. Vojaki so točno izpolnili Rabussonova pove-Ija. Ko je zlezel zadnji mož iz rova, je seržant spremljal nekaj korakov viteza. Toda tisti hip so se začuli zgoraj na kraju soteske kriki. Indijauska straža je bila baš opazila vojake. Takoj je opozorila tolpo in kričanje Indijancev je pričalo, da se pripravljajo na napad. Bil je zadnji trenutek za uresničenje načrta. Rabusson je hotel na vso moč tja, kjer je bila skrita zažigalna vrvica. Toda ko je že držal v roki vžigalnik, se je ozrl nazaj. Iti z grozo je opazil, da je Roger zaostal in da mu je skupina Indijancev -zastavila pot. Pri pogledu na Indijance se je Roger res u-stavil in zdrznil, kakor bi hotel odskočiti nazaj. In Raibusson je to opazil. Toda treba se je bilo požuriti, kajti zavlačevanje bi pomenilo neizogibno smrt eele čete. Niti minute ni smel več zamuditi. In zakli-cal je ves iz sebe: veji. Videl je, da mu lahko on najhitreje priskoči na pomoč. In zato ni več pomišljal. Previdno je začel plezati po strmih skalah, 1 oprijemajoč >o korenin in grmičevja. Ta čas je ^ pa neprestano vzpodbuja I #v i teza in ga rotil, naj se krepko drži. Toda čim bolj >e je bližal nesrečnežu, tem brezuspešnejše se mu je zdelo njegovo prizadevanje. Videl je. kako mu krčevito stisnjene pesti zatekajo, kako mu smrtni pot obliva čelo, videl je njegove izbuljene oči in slišal njegovo zamolklo stokanje. — Pogum! — pogum! — je kričal Rabusson, napenjajoč zadnje sile. Minilo je še nekaj sekund. Toda te sekunde so se zdele grozno dolge vitezu, Rahussonu ia vojakom, ki so morali mirno gledati smrtni boj svojega poveljnika. (Dalje prihodnjič.) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte eenik in v njem boste našli knjigo, Id vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. U Knjigarna Gifts Naroda9 'GLAS NARODA' KBW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 16, 1835 Tffig LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. SAMOSTANSKI I OVFP kJ (ROMAN IZ 14. STOLETJA).JLjV/ T JLiVJ ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL I. H. LETOŠNJA ZIMA NI PRIZANESLA NEW YORKU 28 Nenadoma umolkne in prestrašen dvigne glavo. Naglo skoči pokonci, stoji s stisnjenim pestmi ter strmi v vrata izbe. Gitli stoji na pragu; njene tresoče se roke iščejo opore na obodu, kot bi hotela njena kolena klecniti. Na njenem pre-stračnem pogledu na spačenih potezah je bilo nrogoče videti — da je slišala vse. Z jezno kletvijo skoči in ji zastavi pot. — Kam? Gitli proseče dvigne roke. — K njemu! K njemu! Pa če je mrtev ali živ! Pusti mej pusti me! Moram k njemu! — K njemu ? In zakaj k njemu ? — Ker bom umrla, ako moram ostati. — Kot brez uma zgrabi njegovo roko in ga hoče pahniti od vrat. Wolfrat pa jo vrže nazaj, da pade na tla; Gitli se dvigne ter se zopet za- ! leti vanj. — Dekle! — sika skozi zobe. — Nobenega koraka iz hiše, ali pa. — S stene sname sekiro. — Jezus nebeški! — klikne Zefa, toda ni imel:; moči, da bi se dvignila. Z razprostrtimi rokami stoji Gitli pred bratom. — Vdari! Vdari! Saj si tudi njega ubil! Samo veselje mi boš napravil, ako me vdariš, da ležim tukaj in zadnjič dih-nem! Vdari! Ali so ne upaš? Ali misliš, da je eden že dovoljf Potem pojdi oil vrat in mi daj prosto pot! I*reoložiiu roko na njegovo srce; da ne bom nobenemu človeku niti na smrtni postelji povedala kaj o tem, kar vem! Ali si zadovoljen? Zato nu pusti! Padlo ji« toliko si nega kot ga ne pomni mesto že triinštirid c na običajno silno prometni 42. ce: set Jet. Slika nam kazišprizor ti. civilna lista angleškega kralja j sta angleškega kralja Jurja. — Ostaneš, pravim! Tn dokler nisem v popolnem mini • !>bn°.vLvAi &esto svo-'ih Pr<'<*»"'" govoril s teboj — !kov Poslal kralj George V. {14. junija 191(1 parlamentu Nedavna poroka angleškega šterlingov. princa Jurija z grško prince- Poleg tega daje"parlament so Marino je obrnila po svojem še apanaže drugim članom kra-razkošju in sijaju pozornost ljevske rodbine. Vojvoda Yor-sveta na dohodke angleške kra-1 ški dobiva 25.000 funtov šter-Ijevske rodbine. Zanimivo zgo-ilingov letno, princesa Louisa dovino ima za seboj civilna li- f>H(M), vojvoda Connaught 25 Potem me drži, če me moreš! .F Pa še predno izpregovori, je izginila v izbi; Wolfrat je!^OInt;n,c^ J« »J« opazil njeno namero in skoči za njo; predno pride do praga, I jonske dohodke brez omeji-se je Gitli že zavihtela na okno. Z enim udarcem s pestjo od-lt™ im, ™zpola*° . l^lamentu. bije lepilo, ki je držalo okna, skoči na prosto in steče na ce-'1 nl110,lllJ1 lnos<>c ** Pa sto. — Gitli! Gitli! Za božjo voljo te prosim! Gitli! Gitli! — odmeva bratov glas za njo. Z rokami si zatisne ušesa, da ne bi slišala. In tako leti dalje. V "jej je bilo samo eno, in to je vpilo: k njemu, k njemu! Ni se vprašala, kaj se je v njej tako nenadoma zbudilo, kaj je zadušilo v njej vse bolečine preteklih ur, in kar ji je imelo prinesti še večje bolečine in kar jo je ločilo od njenega sploh s svojo slabo močjo mogla pomagati; ni se vprašala m ničesar si ni rekla, kot samo eno: k njemu, njemu! Kar je v »njej oživelo, kar jo je drvilo in gnalo, brez misli in razuma, je bila razvezana narava, ki v tem šestnajstlet-letnem dekletu ni delovala nič več kot v tisočletnem kamnu, j^k ki leži na strmem bregu, mirno in pokrit z mahom. Stopinja j1 U< m divje živali, noga potnika, voda nenadne plohe, sunek slučaja ga spravi v premikanje in neovirano gre njegova pot, ne ua desno, ne na levo, samo dalje in vedno dalje nasproti negotovemu cilju, ne mereč nobene meje, ne boječ se globočine, ne meneč se za obstoj. Samo dalje in dalje, dokler ni pot končana, dokler ga na obnožju hriba ne sprejme solnčna trata ali dokler ga ne pogoltne temi>o jezero, na čegar globokem dnu bo našel mir, katerega mu je narava določila. Ljudje, katere je Gitli srečala na cesti, so postajali, so gledali za njo in majali z glavami. Neko dekle, ki je s plapo-lajočimi trakovi v laseh šla na ples in katero je Gitli prehitela, jo pokliče po imenu. Gitli ne vidi in ne sliši. Teče in teče. Ko pri kmetskili dvoriščih pod vznožjem zavije s ceste na stezo, naenkrat zasliši iz gostilne glasove gosli in piščali. Tam so plesali velikonočni ples. Tedaj je morala misliti na sporočilo, katero ji je prinesel samostanski sel Walti. Dan poprej, po Vstajenju jo je fant počakal pred cerkvenimi vratmi: — Ti, lovec me pošilja. Rekel je, naj te vprašam, zakaj si jokala tam pri oskrbniku. In jutri, ko pride doli na velikonočni ples, naj mu zopet povem. Na njo je mislil. Brigal se je za njeno bol. In hotel je priti Tia ples, na ples z njo! In sedaj? Sedaj? — llajmo! ITajmo! — zakriči in drvi dalje, medtem ko so v divjem veselju glasovi prevpili glasove gosli in piščalk. Ples je ravno skončal. Z gorečim obrazom, toda malo veselimi očmi stopi Oenea na vrata krčme. Iskajoč gleda okoli, stopi na sredo ceste in s poželjivim pogledom gleda po prazni cesti. Z nasprotne strani prihaja slaboten fant. s prijaznim o-brazom in dobrotljivimi očmi. Njegova lahko sklonjena postava in bele roke brez napetih žil so izdajale, da rezlja podobe. Ko gazleda dekle, zažari njegov pogled. Smeje se primu-za k Conei ter ji z rokami zatisne oči. — Ugani! — pravi z izpremenjenim glasom. — Kdo sem? Cenca se smeje in prime za njegove roke. — Nekdo, na kogar sem čakala! Ta odgovor zbudi veselje na njegovem obrazu; toda drži trdno; hotel je vedeti tudi svoje ime: —> Kdo sem? — Nekdo, ki mi ga je poslal Bog v "Rdečini"! (Dalje prihodnjič.) parlament zakon, s katerim je bilo določeno, da bo dobival vladar 470,000 funtov šterlingov 44za čast in ugled krone". Ustanovitev civilne liste pa datira že iz leta 17G0. V tem letu se je kralj George 111. odrekel svojim dohodkom od krone proti določenim letnim dohodkom, ki so jih nazvali civilna lista. Takrat je dobival angleški kralj 100,0(H) funtov šterlingov na leto. Leta 1JK10 so prekoračili ti dohodki 1,8000,000 funtov šterlingov, od tega približno 115,000 od ov. (V upoštevamo z upravo kronskega imetja združene izdatke in običajne davke, vidimo, da dobi angleška državna blagajna vsako leto čistega 1 milijon funtov šterlingov. ki bi jih sicer dobil kralj. Leta 1930 je dobila iz tega naslova 1,290,000, leta 1931 1,250,000 funtov šterlingov in še 150,000 postranskih dohodkov. Tako vidimo, da angleški narod ne izgubi, če daje svojemu vladarju na leto 470,000 funtov šterlingov, drugim članom kraljevske rodbine pa 106,000. Nasprotno. država bi morala plačati mnogo več, če bi ne bilo civilne liste. t Civilna lista je razdeljena takole: Osebni dohodki kralja in kraljice 110,000 funtov šterlingov, osebni dohodki uslužbencev kraljevskega doma in njihove pokojnine 125,000, izdatki kraljevskega doma 193 tisoč, razna dela (izvzemši zunanja tlela, za katera dovoli parlament vsako leto poseben kredit) 20,000, kraljevska darila, posebne podpore, miloščine itd. 13,200 iu razni izdatki 8000 funtov šterlingov. Poleg tega dobiva kralj na leto od lancashirskega vojvodstva' o-krog 60,000 funtov šterlingov. Določbe civilne liste veljajo za vso dobo kraljevega vladanja in prvih šest mesecev po kraljevi smrti. Ce bo kraljica Ma-rv preživela kralja Georga, bo dobivala na leto 70,000 funtov tisoč, princesa Beatrice (»000, hčerke kralja Kdvorda VIT. 18,000, mlajši otroci Edvarda V. 2(i.000. Med drugimi je dovoljena tudi letna doklada 25 tisoč funtov šterlingov za vsakega kraljevega sina, ki se o-ženi, in (>000 funtov šterlingov za hčerko, ki se omoži ali postane polnoletna. Civilna lista pa ne daje ničesar prestolonasledniku, in sicer zato ne, ker dobiva rento iz eormvallskega vojvodstva. Ta znaša 70,000 funtov šterlingov. Ce bi se pa prestolonaselnik oženil, bi dobivala njegova žena 10,000 funtov šterlingov letno. Ce bi postala vdova, bi imela pravico do letne rente 30,000 funtov šterlingov. starih listin, katere so našli. Na Udi listinah je popisana zgodba tega zaklada. Kokosov otok meri kakih 14 angleških kvadratnih milj in je poraščen z gostim pragozdom. Zaklad je zakopan nekje med sevrozahodom in seve. rozapadoni na ozemlju 2 kvadratnih milj. Le na teli dveh točkah moreš na otok, nikjer drugod namreč ni mogoče priti na ta čudili otok zaradi visokih pečin, ki se dvigajo okrog ii; okrog potoka. Te pečine so visoqe 200—300 čevljev ter n<>-pristopne. Morski razbojniki so tisto o-gromno premoženje pobrali s španskih ladij, katere so napadli in jih oropali. Majhen de! tistega zaklada so nekoč že našli, toda največje bogastvo je ostalo skrito. Ladjica, s katero se je dva-najstorica Angležev odpeljala i.->kat zaklad, je motorna jahta "Veracity". Je zelo razkošna opremljena. Z njo upajo priti nv Kokosov otok v treh tednih. Mudili pa se bodo tam več ko leto dni. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU tli will ista STREET NEW TOBK, H, T. PUSlTB NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA* POTOVANJE d . - i M i » . 1 :»■"1 vi SHIPPING NEWS 21. februarja: Siiturnia v Trat 22. februarja: Kurofta v Bremen Olympic v Cherbourg 23. februarja: 1 Cliampiain v Ilavre 27. februarja; Manhattan v Havre Hex v Ct-rioa t marca: Majestic v Cehbourg 2. marca: lie »*rr ItaJlin v Hamburg 1 "resilient Harding v Havre 8. marca: Herengaria v Cherbourg Bremen v Bremen WetiterlanU v Havre 9. marca: Paris v Ilavre Krma v Cen..a 13. marca: I>eu(soliland v n.tml.ur Washington v Havre 15. marca: Olympic v Cherbourg Iv. marca: Champlain v Havre i "onte ill Savoia v Genoa 20. marca: Hamburg v Hamburg Veetlnam v l-s/.tili^rie IT«* Boosevelt v Havre 22. marca: 1'erinlanil v Ha\r<* Ma jesti«- v Cherbourg 23- marca: I le de France v Ilavre 27. marca: New Yi.-k v Hamburg :1nturnia v Tr^l .Mf riha t tan v ilavre marca: reniraria v Cherbourg I n-m« ri v Bremen 30 marca: e i ris v Havre S'uttgart v Hamburg I: X v Genoa ZBIRKA__ zaklad na kokosovem otoku Dne 21. januarja je torej odplulo 12 pogumnih Angležev iskat bajni zaklad, ki je zakopan baje na Kokosovih o-tokih. V motorni jahti, ki obsega le 15 ton, bodo prehrodili 0000 milj morja, preden bodo tam. In ko bodo tam, bo treba šele iskati skriti zaklad, ki pomeni menda 125 milijonov dolarjev premoženja. Prav za prav bodo ti novi i ska k'i le nadaljevali delo, kater je že lani započel Frank Worsley, ki je tudi znan raziskovalec Južnega tečaja. Worsley je imel na razi>olago veliko ladjo in je preiskal vse, a brez uspeha. Sedaj je Worsley organiziral novo ekspedicijo, s katero upa doseči več uspe -ha. Costa Kiča se je spočetka branila, dati Worsleyu dovoljenje za iskanje. Končno pa so mu le dovolili, da sme iskati zaklad in ga tudi vzeti seboj v London. Dala je ekspediciji celo na razpolago oboroženo patruljo. Poleg Worsleya se udeležujejo ekspedicije še pomorščaki, geologi, rudarski inženjerji, filmski operatorji. Pomorski razbojniki so baje svoj .zaklad zakopali na Kokosovem otoku pred 100 leti. Že desetine ekspedieij ga je i-skalo, a vse brez uspeha. Za zaklad pa so zvedeli iz dveh zanimivih povesti PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI. V ZIMSKEM ČASU JIH BOSTE CITALI Z UŽITKOM brata mulen morata umreti Boston, Mass., 15. febr. -Najvišje sodišče je odločilo, daj morata brata Murton in Irving Millen, kakor tudi njun tovariš Abe Faber, zaradi umora dveh policistov v Needham, Mass. umreti na električnem stolu. ANDREJ IIOFER .................................. ..................50« BENEŠKA VEDEŽEVALKA ................ .................35c BELGRAJSKI BISER ....................... ..................35c ROBINZON ............................................. ................ 50« ROBINZON (Velika izdaja) .............. ..................60« BOŽIČNI DAROVI .................................. ..................35« BOJ IN ZMAGA ........................ .................2D« (TETINA BOROGRAJSKA ........................ kranjska čebelica (pesmi) ................ CVETKE (pravljice za stare in mladp}...... ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA FRAN BARON TRENK ............................ rdeča in bela vrtnica ..................... marko sen janin. slovenski robinson... 75« 45« 25 c :n»c 35« :r>c . 30« REVOLl'CIJA NA PORTl'GALSKEM FRA IMAVOLO .......................................... SUEŠKI INVALID ................................ ČAROVNICA S STAREGA GRADA .... DEVICA ORLEANSKA ............................. DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........ SISTO IN SIESTO (povesi oz Abrurev) .. SVETA NOTBCRGA .................................... STEZOSLEDEC ..............................................Z HEDVIKA. BANDITOVA NEVESTA JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30c KOREJSKA BRATA (črtice o misijonarjih v Koreji) ........................................................;jOe ... 30« — .Vir .....35« .... 25« ..... 50« _____40r .... 30« .... 35c .... 3«c 40c hčer zastavil Preteklo poletje se je ustalil. v nekem penzionu v lepem bel- \ gijskem morskem kopališču La Panneu elegantno oblečeni go-' spoti, ki se je izdajal za Pari-žana, z ženo in 13-letno hčerko. Tri mesece je stanoval v penzionu, ob koncu septembra je dejal lastniku, da nima dovolj denarja za poravnanje stroškov pri sebi, da pa se vrne z ženo v Pariz in mu od tam posije vso vsoto. V zastavo o-stane hčerka v kopališču. ' Lastnik je nato pristal in pod njegovo zaščito se je deklica še dalje zabavala, toda napovedane denarne pošiljke ni bilo od nikoder. Lastnik se je obrnil pismeno na deklici-! nega očeta, pismo je ostalo brez odgovora, nato je naprosil policijo dotičnega pariškega okraja, kjer stanuje čudni oče, za pomoč, a ko tudi od tu ni prejel odgovora, se je sedaj odločil, da zaprosi za intervencijo preko belgijskega poslaništva v Parizu. Mela je med tem še vedno v La Panneu. 30c 3ftc . 2.">e 25« 40e . 35c 70e 25c 40e KRALJEVIČ IN BERAČ ..................................... KRVNA OSVETA (p»ve>t iz abruških Rora) . KAJ SE JE MAKARl' SANJALO .................... M A RON. krščanski deček iz Libanona ... MCSOLINO. ropar Kalabrijc ......... MRTVI GOSTAČ ...................................... MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) "ZZZ MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja Meška) ........................................ NA RAZLIČNIH POTIH ..................................... SVETA NOČ (pripovedke) ...................................30c TRI INDIJANSKE POVESTI .............................. 30« TI RKI PRED DUNAJEM ...................................30e TISOČ IN ENA NOČ (s slikami; trda vez) I. zv. $1.30; II. zv. $1.40; III. zv. $1.50 SKUPAJ $3.75 VOLK SPOKORNIK (spisal Franc Meško; s slikami) ...................................................... ji.oo ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ZLATOKOPI (povest iz Alaske) .......................... ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela) I- del ............ 40c II. del ............. NA INDIJSKIH OTOKIH ........... PABERKI IZ ROŽA ....... PARIŠKI ZLATAR ................ POŽIGALEC ............................................ZZZZ ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 zvezki po ........................................... PRSTI BOŽJI ........ PRAPREČANOVE ZGODBE ZZZZZ" PO%*ODENJ (spisal Krištof Šinit) ............ PIRHI (spisal Krištof Šinit) .......................... PRAVU ICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO 1 1V..................... 40« II. zv.................40« LJUDEVIT HRASTAR. POZNAVA BOGA (spisal Krištof Šmit) .............................. PRAŠKI JUDEK ..............................................ZZs5e ZBRANI SPISI ZA MLADINO (deset povesti. spisal Engelbert GangI) ................................50« PATRI A (povest iz irske zgodovine) ... 3(u POSLEDNJI MOHIKANEC ......................ZZZ! 34»c 60« 40« .50« . 35« 25« 50c 30c 35« 30« 30« Naročite jih pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 West 18th Street : : : New York. N.Y ALI STE ŽE N IU SL0VENSK0-AM ERKANSKI KOLEDAR ZA 1935? - STANE 50 CENTOV. - NAROČITE GA ŠE DANES - _ . ..A- . . ' v