'Registered by Australian Post Publicationa No. VAW 1215"
messenGER« glasilo slovedcev u rustrrliji
LETNIK XIX - štev. 6/7
JULY 1984.
VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA
- DOSLEJ NAJVEČJA V SLOVENIJI -
V soboto 14. julija ob 6 uri 10 minut zjutraj se je železniška postaja v Divači v enem samem trenutku spremenila v prizorišče razdejanja, tragedije in groze, ko se je v potniški vlak Beograd - Pulj, kije čakal na znak za odhod, z nezmanjšano hitrostjo zaletel v njegove zadnje vagone tovorni vlak. Enaintrideset zvečinoma mladih potnikov ki so se že veselili počitnic na mogu je izgubilo življenja, mnogo pa jih bo za vedno pohabljenih. Tovorni vlak je od Zaloga dalje upravljal strojevodja Franc Vodopivec, ki je nastopil službo in neprekinjeno delal že od 4. ure prejšnjega popoldneva. Reševalne akcije so bile takoj na mestu in ponesrečence so prepeljali v bolnišnice v Ljubljano, Izolo, Pulj, Sežano, Novo Gorico in na Reko. Naslednji ponedeljek je bil v Sloveniji proglašen za dan žalosti in republiška vlada je kot prvo pomoč namenila ponesrečencem milijon dinaijev. Gmotno škodo cenijo na 60 milijonov di-naqev. Takole povzemamo po ljubljanskem Delu:
Jubilejna
30. REDNA LETNA SKUPŠČINA
Slovenskega društva Melbourne bo
v nedeljo 19. avgusta 1984,s pričetkomob 2h popoldne v dvorani S.D.M., 82 Ingrams Rd., Eltham.
Prosimo člane S.D.M. da se udeleže v čim večjem številu!
MOLK ZVERIŽENEGA JEKLA - Po hudem trčenju tovornega in potniškega vlaka in mrzličnem vrvežu reševalcev so tišino pozno v noč motili samo delavci, ki so s tirov odstranjevali strašljive pomnike tragičnega sobotnega jutra. (Foto: Janez Pukšič)
Strojevodja je priznal, da ga je najbrž premagal spanec, saj je bil do trenutka nesreče brez prestanka in odmora v službi 14 ur. Zavedal se je, da je zaspan, in ves čas je upal, da ga bo kdo zamenjal.
Toda zamenjal ga ni nihče in to je stalo 31 človeških življenj, veliko število hudo ranjenih in ogromno gmotne škode.
Po pravilih v Sloveniji mora voznik avtobusa, ki vozi na daljših razdaljah približno 50 potnikov, imeti ob sebi obvezno sovoznika. Upravljalec vlaka, ki vozi in od go vaija za tisoč in več potnikov ali pa tovore ogromne vrednosti, lahko vozi sam, kakor je sam vozil strojevodja Franc Vodopivec.
Kot varnostni pripomoček ima sicer v lokomotivi budilnik, na katerega mora pritisniti vsakih 18 sekund tako da vsi, ki poleg njega odgovaijajo za varnost na progi vedo, da je še buden. Že leta 1979 pa so ob nesreči pred škofjeloško postajo spoznali, da strojevodja po nekaj letih službovanja nanj pritiska tako rekoč kar avtomatično, tudi na pol v snu.
"Nič se ni spremenilo od leta 1979. Budilnik je očitno varčnejši, kakor bi bil pomožni strojevodja. Pa je ta varčnost vredna enaintrideset življenj ?
Je kriv samo strojevodja ali še kdo ?" se sprašuje pisec v 'Delu'.
Še nam je v Avstraliji v spominu dolga stavka železničaijev v New South Wales-u, s katero so tamošnji strojevodje protestirah proti temu, da bi samo ena oseba upravljala z novimi brzovlaki. Po tej hudi nesreči v Sloveniji pa bo tudi nam morda mnogo lažje razumeti zahteve sindikata železničarjev v Sydneyu; saj varnost potnikov bi morala odtehtati kakršnokoli štednjo gmotnih sredstev.
Zagledal sem tovorni vlak, ki je na postajo zapeljal ne da bi se ustavil pred zaprtim vhodnim signalom. Pravkar sem
t| po telefonu pogovarjal s postajnim .pravnikom vlakov in uspelo mi je samo, da sem v slušalko nekaj zavpil", je povedal kretničar Evgen Skok, ki je že več kot 34 let zaposlen na tej postaji.
Slišati je bilo strahovit udarec in v trenutku so bile vse zveze prekinjene. Moreča tišina, ki je zavladala za trenutek, je grozeče napovedovala izbruh joka, prošenj in mrzlične vneme prvih reševalcev.
Strojevodja, 36-letni Franc Vodopivec, ki je bil takoj po nesreči aretiranje prevzel tovorni vlak v Zalogu pri Ljubljani. Ves čas je vozil z normalno hitrostjo. Le v Postojni je zmanjšal hitrost. Upal je, da bo tam dobil zamenjavo, čeprav naj bi ga kolega po dogovoru zamenjal šele v Sežani... Bil je utrujen, kajti delal je od petka od 16. ure, zmagoval gaje spanec. Povedal je, da je do Zgornjih Ležeč, kakšnih dest kilometrov pred nesrečo, še kadil in tako skušal pregnati drema-vico.Preiskava je takoj ugotovila, da strojevodja ni bil pod vplivom alkohola.
Vlakovni odpravnik Gianfranco Tromboni je povedal, da kretničaiju Evgenu Skoku ni dal naloga naj bi spremenil znak "stop", razen tega pa ni slišal dvojnega zvočnega signala, ki bi ga Vodopivec po predpisih moral dati, ko bi se pred signalom ustavil. Vlak je vozil naprej, zavore je bilo, kakor pravijo nekatere priče, zaslišati šele potem, ko se je potniškemu vlaku približal na 15 metrov.
Potniški vlak, namenjen iz Beograda v Pulj, bi moral na postajo v Divači pripeljati že ob 4.25 in odpeljati 34 minut pozneje.Prišel je z uro zamude in čakal znamenje, da je poslovni vlak proti Ljubljani mimo in daje proga spet prosta. V vagonih, ki so tako stali na tretjem tiru, so bili potniki, zvečine mladi, ki so bili z mislimi že na počitnicah v Istri. V sprednjih vagonih je bilo tudi 150 otrok, ki so se že veselili počitniške kolonije, in med katerimi jni bilo ranjenih. Večina potnikov je bila na poti že od petka ob 17.30, ko je vlak odpeljal iz Beograda.
V strahovitem trčenju so se zadnji trije vagoni potniškega vlaka zvili v kup zmečkanega železja; v zadnjem vagonu, ki ga je lokomotiva tovornega vlaka dobesedno posnela več kot do polovice.
Med prvimi, ki so nesrečnim potnikom priskočili na pomoč, so bili železničarji, gasilci, zdravstveni delavci, miličniki, pripadniki narodne in civilne zaščite ter armije. Med prvimi zdravstvenimi delavci, ki so bili prihiteli na kraj nesreče je bil dr. Miran Fakin iz Divače, pomagal pa mu je tudi zdravnik, ki je v enem izmed sprednjih vagonov brez ran preživel trčenje.
Cim so zvedeli za nesrečo so se sami priglasili ljubljanskem kliničnem centru številni zdravniki in drugo medicinsko osebje in nudili pomoč. Na prošnjo dr. Skrgeta, predstojnika travmatološke klinike so nekaj zdravniškega osebja prepeljali s helikopterjem na kraj nesreče
"Kar smo videli v Divači ", je dejal dr. Skrget " je tudi nas presunilo. V zadnjem vagonu potniškega vlaka ni bilo več živih - zmečkana trupla in gmote mesa so pričali, da je vsaka pomoč za marsikoga	prišla prepozno."
Med zvitim železjem in tistimi, ki jim žal, ni biloveč mogoče pomagati, se je bilo reševalcem zelo težko prebiti do ranjencev, ki so jih prve pripeljali v bolnišnice; trije hudo ranjeni so umrli že na nosilih. S težavo so izvlekli nekega vojaka in žensko, vkleščena med ostanke vagona ter ju prepustili reševalcem, ki so ju pripeljali v Klinični center.
Poklicnim gasilcem iz Kopra ter prostovoljnim gasilcem iz Divače in okolice se je marsikje šele s pomočjo varilnih in rezalnih aparatov uspelo prebiti do ranjencev v razbitinah vagonov.
Umrle je bilo zelo težko identificirati. Skoraj vsi potniki so se namreč na pot odpravili v poletnih oblačilih. Med ponesrečenci pa ni bilo tujih državljanov.
Preiskovalci so takoj ko so prišli na prizorišče nesreče, z naprav v električni lokomotivi tovornega vlaka izvlekli tahografski zapis. S traku so odčitali, da je tovorni vlak približno osem minut pred nesrečo nepretrgano vozil s hitrostjo 60 km na uro.
Po prvih cenitvah skupna gmotna vsota škode presega 60 milijonov dinar-jev.Uničeni so vagoni ter za 9 milijonov vrednosti robe v tovornem vlaku.
Minuto ali dve po strašnem trenutku se je skozi okno lokomotive, nagnjene in zagozdene v zadnji vagon potniškega vlaka, izmotal strojevodja Franc Vodopivec. Nemo je pogledoval po grozljivem prizorišču, potem pa se je napotil naravnost proti postaji milice.
(Imena smrtno ponesrečenih žrtev, med katerimi je velika večina izpod dvajset let starih, prinašamo na strani št.2.)
vestnjk
NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI
P.O.Box 56,Rosanna,Vic.,3084, Tel.;459 8860
Lastnik - Published by SLOVENIAN ASSOCIATION MELBOURNE P.O.Box 185,Eltham, Vic.,3095. Tel. 437 1226
Predsednik - President: PETER MANDELJ Tajnica - Secretary: ANICA MARKIČ
Odgovorni urednik — Editor MARIJAN PERŠIČ
Stalni sodelavci — Permanent contributors: ČUK VASJA, LAVRIČ DUŠAN, LAVRIČ JANA, LONČAR BOŽO, MA-NDELJ PETER, PERSIČ KAREN, POSTRUŽIN LJUBICA, POSTRUŽIN DARKO, ŠPAC.APAN SIMON.
Tiska — Printed by CHAMPION PRESS
Cena — Price 85c Letno — Annual Subscription 10 dollars
Rokopisov ne vračamo Za podpisane članke odgovarja pisec.
NAROČNIKOM !
BELE RJUHE — Ni pomoči...Reševalci so truplo prekrili. Kako mu je bilo ime, o čem je sanjaril pred nekaj urami?
(Foto Delo)
IMENA SMRTNIH ŽRTEV
Ratko Arbutin,Zagreb ;Milan Baršič,Zagreb ; ZORAN BOŽIDAR, Ljubljana;Diana Bratko-vič, Pula;Dragan Bubnjevič,Novi Sad;Rusmir Fetič, Doboj;ŽELJKO FILIPČIČ Ljubljana, Viviano Fortunato, Pula;Esad Hajič, Doboj, Franjo Lajtman, Vukovar;Zoran Lijovič,Vareš; Dragan Ljubičič, Beograd; Mirjana Ljubičič, Beograd;Slobodanka Ljubičič, Beograd; Mile Malič, Duvno;Ksenija Mičunovič, Pula;Aleksan-der Mihajlovič,Kragujevac;Danijela Mladenovič, Babušnjica;Saval Mujič, Kalesija;Munip Musta-
VRTILJAK OBLASTI
Minister za Emigracijo in Etnične zadeve pri Federalni vladi je zamenjal Committee on Overseas Professional Qualifications z Council on Overseas Professional Qualifications. Naloge pa so ostale iste. Čeprav so deželne vlade tiste, od katerih zavisi dokončno priznanje tujih profesionalnih kvalifikacij, bo Council tisti, ki bo zbiral in dajal podatke in nasvete. Profesor Peter Whitton, namestnih podrektoija Univerze v Melbournu je bil imenovan na čelo tega novega Councila.
SODNI TOLMAČI
V Viktoriji bodo vzpostavili sodno prevajalno službo. Stroške te službe, ki bo pričela delovati v naslednjih dveh mesecih bosta delili med seboj Federalna in Viktorijska vlada. Upravljala pa bo z njo Victorian Ethnic Affairs Commission.
OSEBNA PROŠNJA
Pred par leti se je med Avstralskimi Slovenci mudila Breda Čebulj, študentka iz Ljubljane. Takrat je za svojo univerzitetno tezo zbirala podatke o življenju Slovencev v Avstraliji.
Sedaj pa se je kot poročena ga. Saj ko zopet vrnila v Avstralijo na podiplomski študij multikulturne družbe v Avstraliji.
Kot nam sporoča v svojem pismi iz Sydneya, se je s Slovenskim etnografskim muzejem v Ljubljani domenila za razstavo, ki naj bi bila v Ljubljani aprila 1985 pod naslovom 'Slovenci v Avstraliji'.
Zato bi rada za časa svojega bivanja tukaj nabrala čim več predmetov, fotografij, dokumentov itd.,ki zadevajo bivanje Slovencev v Avstraliji.
Vsi tako posojeni predmeti in dokumenti bodo pod strogim varstvom in vrnjeni v najkrajšem možnem času.
Predmete bi rada imela vsaj do 1. septembra.
Za natančnejše informacije se obrnite naravnost na go. Bredo Čebulj—Sajko, 18/45 Meadow Cres., 2114 Meadow-banko, N.S.W., tel.(02), 803514.
Nekaj podatkov pa vam damo lahko tudi na uredništvu Vestnika tel.459 8860.
fič, Kalesija; Slavko Plehaš, Beograd; Nikola Radonovič, Novi Sad; BRANE SLADIC, Ljubljana; ZVONKA SLADIĆ, Ljubljana; Ne-bojša Simunič, Kragujevac; DUŠICA ŠTOLF-KAR, Ljubljana; Slobodan Todorovič, Kragujevac; Gordana Topalovič, Beograd; Zoltan Tassi, Zrenjanin in Aleksander Toškovič, Novi Sad.
"Hrvatski tednik", glasilo Hrvatskega državnega pokreta je objavil nedavno vsebino pisma, katerega je Hrvatski Med-društveni odbor za Viktorijo poslal direktorju Special Broadcasting Service, g.Stephenu Kerkyasharian-u, Predsedniku Uprave SBS, Sir Nicholas Shenaide-u in upravniku postaje 3EA, g Billu Wilso-nu.
V tem pismu se Meddruštveni odbor pritožuje, da je najavljanje hrvatskih organizacij na 3EA sedaj pomešano z objavami iz "takozvane jugoslovanske skupnosti". Pravijo, da to nikakor ni sprejemljivo za hrvatsko skupnost v Viktoriji.
Nadalje stoji v pismu, da je Meddruštveni odbor na svoji seji 22. junija soglasno sklenil, da bodo preko hrvatskega tiska v Avstraliji dali navodilo vsem hrvatskim organizacijam, verskim ustano-
vam in kulturnim klubom, da ne objavljajo na 3EA vse dokler bi takšna obvestila bila pomešana s takozvanimi jug- ( slovanskimi objavami.. Pravtako boc. naprosili tudi vse hrvatske katoliške duhovnike in hrvatske islamske hodže, da bi postopali v istem smislu.
Hrvatski meddruštveni odbor bo pod-vzel javne in odprte nastope proti uvajanju "jugoslovanske konspiracije in jugoslovanskih političnih vplivov" na programe v hrvatskem jeziku.
Na drugem mestu navaja "Hrvatski Tednik", da v Viktoriji deluje preko 50 hrvatskih društev in, da sta od teh samo dva , "Matija Gubec" in "Hrvatska bratske zajednica" sodelovala pri nedavno prirejenih "Hrvatskih dnevih" v Melbournu.
PODATKE ZBIRAJO
Australian Yugoslav Welfare Society (Victoria),organizacija, ki je dosedaj bila deležna v veliki meri denarnih podpor vlade v Canberri in Victoriji, je pričela sestavljati informacijski spisek ljudi, ki imajo vplivne položaje v profesijah, uradih in na splošno v javnem življenju in ki istočasno obvladajo jugoslovanske jezike.
Predvsem bodo nabirali imena, naslove in telefonske številke takih, ki delajo kot socialni delavci, zdravniki, odvetniki, učitelji ali pa so zaposleni po državnih in drugih javnih uradih. Prav tako bodo zbrali tudi podatke o družabnih, kulturnih inšportnih organizacijah, katere
obstoje med etničnimi skupnostmi iz Jugoslavije.	ft
Tako bo Australian Yugoslav Welfare Socie ti imela na pregled in razpolago najobširnejše informacije o osebah in organizacijah, ki lahko mnogo vplivajo na življenje tukajšnjih naseljencev iz Jugoslavije. Te podatke bo ta organizacija pa tudi njeni funkcionarji lahko uporabljala nekontrolirano v namene svojega obstoja.
Če smo Slovenci na kakršnemkoli vplivnem ali številčno pomembnem položaju vključeni v vodstvu in delovanju te organizacije nam ni poznano.
POMAGAJ SI SAM...
Federalna vlada je nakazala 75.950 dolarjev denarnih podpor organizacijam, ki se bavijo s pomočjo etničnim skupnostim. Ta podpora je dodeljena v okviru projekta Naseljenska samopomoč (Migrant Self-help Projects).
Od organizacij naseljencev iz Jugoslavije so prejeli:
Croatian Catholic Centre v Queen-
slandu 5000 dolarjev za nabavo minibusa, s katerim bodo omogočali ostarelim in onemoglim osebam prevoz in sodelovanje pri aktivnostih skupnosti.
Serbian Ethnic Community Inc. v W.A. pa 1400 dolaijev za nabavo električnega pisalnega stroja s katerim bodo tiskali informacijski buletin.
Prišel je čas, da vam tudi mi postrežemo z nevšečno novico,tako kot jih vsi dobivamo z dneva v dan.
Na žalost vam moramo naznaniti, da se je od I. julija letos povečala cena Vestniku od 50c na 85c za izvod in od 6 na 10 dolarjev na leto.
Cena Vestniku je bila že vse od oktobra 1978 enaka, a ni treba posebej povdarjati, da so se cene vsemu, delu, papirju, tiskanju in poštnini od takrat zvečale kar občutno. Zato smo prepričani, da ne bo nikogar, ki ne bi razumel potrebe, da se tudi Vestniku cena zviša. Saj so nam že letos mnogi naročniki poslali več kot pa zahtevanih 6 dolarjev. Uverjamo pa vsakogar, da bo vzdrževanje Vestnika še vedno zaviselo od denarne podpore S.D.M. in to vse dotlej, dokler ne bomo dobili več naročnikov ali pa več reklam.
Prav tako obveščamo, da ima Vestnik sedaj svoj zasebni poštni predal in prosimo, da odslej vso pošto naslovite na : VESTNIK, P.O.Box 56, Rosanna, 3084, Victoria.
Telefonično pa vam je uredništvo na razpolago na številki 459 8860.
To SUBSCRIBERS !
We regret to inform our subscribers, that from 1st of July 1984 we increased yearly subscription for Vestnik to 10 dollars and the price of a single issue to 85 cents.
We would also like you to note our new postal address which is: VESTNIK, P.O.Box 56, Rosanna, 3084, Victoria and our phone number which is now 459 8860.
30 LETPLODOVITEGA DELA
Na drugem mestu v tej številki omenjamo visoke jubileje, ki so jih letos praznovale slovenske organizacije v Severni Ameriki. Mi se ne moremo časovno primerjati z njimi, toda tudi 30 let dobe našega društvenega življenja, v Melbournu je kar lepa obletnica. Saj so se od takrat, ko so se sestali rojaki v St. Albansu in ustanovili Slovenski klub v Melbournu že skoraj premenjale generacije. Takrat komaj poročeni mladi pari se danes že ponašajo z vnuki, število onih mladih Slovenncev, ki so prive-kali na svet po ustanovitvi društva je vedno večje, a vrste grobov nekdanjih članov S.D.M. pa vedno daljše.
Čeprav se bo formalno proslavljalo le 30 let obstoja S.D.M., pa ta jubilej pomeni mnogo več. Kajti decembra 1954, ni samo rojstni dan S.D.M., je tudi začetek vsega formalnega društvenega delovanja Slovencev v Melbournu in Viktoriji. Pa ne samo to, decembra 1954 je tudi začetek najbolj plodnega, najbolj umerjenega in najbolj složnega dela Slovencev v celi Avstraliji. Nihče od rojakov v drugih mestih Avstralije se ne more primerjati z dolgimi leti sodelovanja, karšno je vedno vladalo v slovenski družini Melbouma in nikjer po Avstraliji se Slovenci lahko ponašajo z večjimi uspehi svojega društvenega življenja.
Samo poglejmo na čudovite plodove našega dosedanjega dela, plodove katere smo zasejali pred 30 leti. Ne samo odlično razvit center na Elthamu, delo članov S.D.M., tudi delo Slovencev, ki so se na vzhodu naše metropole združili v društvo Planica in onih, ki so se na zapadnem delu mesta povezali v klub Jadran je pognalo svoje pn>e klice pred 30 leti. Prenekateri njih član, sodelavec in tudi ustanovitelj je izšel iz vrs S.D.M. ter prenesel v novo okolje ideje dobrohotne popustljivosti, medsebojnega spoštovanja in potrebe po složnosti. S takimi idejami in požrtvovalnostjo so potem dodali našim skupnim uspehom še izredno uporabno urejen kompleks v Keilorju in mogočno veliko dvorano v Springvale. Pa tudi občudovanja vrednih podvzetij naših številčno mnogo manjših skupnosti v Geelongu in Albury-Wodonga ne smemo pozabiti. Saj so tudi jemale za vzgled Melbourne.
Ko danes ponosni razkazujemo te naše gradnje, ki se lahko primerjajo ali pa so še boljše od podvigov mnogo številčnejših etničnih skupnosti, ne smemo pozabiti, da so osnovo vsemu temu dali Slovenci, ki so se združili takrat v St. Albansu,takrat neznansko oddaljeni od stare domovine pa tudi še zelo blizu grozot, ki jih naš narod preživel v tisti dobi. Takrat je bila misel ustanoviteljev S.D.M. ta: Pozabiti na razdore in zdrahe ter tragiko bratomorne morije. Pričeti na novo, v novi mladi zemlji ter si z medsebojnim razumevanjem in dobro voljo skupno lajšati bolečino domotožja.
Brez dvoma smo odlično uspeli in vsi pogoji so tukaj, da smo lahko prav tako ali pa še bolj uspešni tudi v bodoče. Ustanovitev skupnega povezovalnega odbora vseh slovenskih društev v Viktoriji, prav v tem jubilejnem letu, je znak, da je dobra složna volja še vedno med nami. Upajmo le, da jo bodo tudi nove generacije znale obdržati, tako kot so jo obdržale starejše generacije vse do sedaj.
HRVATI IN ETNIČNI RADIO
\ći hribu ob Yarri
JUBILEJ NA HRIBU
Za proslavo 30-letnice S.D.M. je bil organiziran poseben pripravljalni odbor, ki je že pričel z intenzivnim delom.
Seveda pa ta proslava ne bo uspela, tako kot bi bilo primerno za tako pomembno obletnico ako delo tega odbora ne podpre čim večje število članov in drugih prijateljev S.D.M.
Proslavljanje tega jubileja 30-letnice odkar se je pričelo prvo organizirano društveno delovanje Slovencev v Mel-bournu bo raztegnjeno po predvide-vanih načrtih kar čez mesec dni.
Pričelo se bo z družabnim večerom za člane S.D.M. na soboto 13. oktobra. Glavna proslava bo na week-end 10. in 11. novembra ob prisotnosti gostov iz cele Avstralije in morda tudi drugod. Predvidene so športne tekme, razstave, spominska akademija ter otvoritev 'Vaškega trga'.
V	soboto 27. oktobra je predviden "Disco večer" za vso slovensko mladino Melbourna.
V	nedeljo 4. novembra popoldne bo na društvenem zemljišču zahvalna služba
božja, ki se bo končala s spominsko svečanostjo za že umrle člane društva.
Zaključek praznovanja pa bo v nedeljo 18. novembra, ko bo otvoritev nove Lovske koče s piknikom in prosto zabavo.
Kot že rečeno se pripravljalni odbor nadeja na čim večjo pomoč in sodelovanje vsakega rojaka v Melbournu. Za začetek prosimo dve uslugi:
Radi bi zvedeli, kdo od rojakov, ki so bili prisotni na ustanovnem občnem zboru, decembra 1954, je še med nami. Podatke o tem zbira Maks Hartman in prosimo vsakogar, ki kaj o tem ve, da mu javi osebno ali preko telefona številka 850 4090, po možnosti v večernih urah.
Prav tako bi si hoteli izposoditi čim več fotografij ali diapozitivov iz delovanja S.D.M.. Te pa prosimo pošljite na S.D.M. P.O.Box 185 Eltham, Vic.,3095 ali pa jih osebno predajte tajništvu S.D.M..
Toliko za sedaj. V naslednjih številkah Vestnika bomo objavili več podrobnosti.
Slovensko društvo Melbourne vas vljudno vabi na
BALINARSKI PLES
v soboto 11. avgusta 1984 v dvorani S.D.M., Research.
Čez dan bo balinarsko tekmovanje v dvojkah raznih društev za Pokal obletnice otvoritve pokritih balinišč S.D.M. Zvečer na plesu bo tudi podelitev pokalov zmagovalcem posameznega tekmovanja balinarjev Slovenskega Društva Melbourne.
Vstopnina: 6 dolarjev, ( člani 4 dolarje, mladina 2 dolarja. )
Igral bo ansambel "KRISTAL"
MEDDRUŠTVENA SEJA
Koordinacijski odbor slovenskih društev v Viktoriji je imel svojo redno sejo v nedeljo 29. julija, tokrat v prostorih S.D.M.. Udeležili so se je delegati vseh petih povezanih društev in lepo je bilo videti, da sta prišla celo iz Albury-Wodon-ge kot delegata tamošnjega društva ^Snežnik predsednik Branko Jerin in tajil Ca ga. Marija Kromar. Za 'Jadran' sta bila prisotna Ivan Valenčič in Frank Iskra, za 'Planico' Lojze Kovačič in Miro Franetič, za Geelong Ivo Širca in Mirko Ramuta, za S.D.M. Peter Mandelj in Aleks Kodila, za Slovensko radijsko uro Helena Van de Laak in Ivo Leber ter za Vestnik Marijan Peršič in Božo Lončar.
Kot vse dosedanje, je tudi ta seja potekla v prijateljskem vzdušju ter pokazala krepko voljo prisotnih za odkritosrčnim sodelovanjem, zavedajoč se, da je to lahko le v korist cele naše slovenske skupnosti.
Delegati so se dogovorili, da bo tudi naslednje leto vodil delo tega medrušt-venega odbora Peter Mandelj, tajništvo pa do nadaljnega ga. Helena Van de Laak.
Odbor je prejel odgovor pomočnika ravnatelja radio postaje 3EA, g. Tees Rod na pismo, v katerem so mu sporočili o ustanovitvi koordinacijskega telesa slovenskih organizacij Viktorije in istočasno izrazili svoje pomisleke proti oglaševanju neslovenskih organizacij na slovenski radio uri, kajti nje čas je že itak pičlo odmerjen. G. Tess Rod je potrdil, da naj bi se po že obstoječih smernicah postaje 3EA oglaševale le objave prireditev, ki so v interesu poslušalcev posameznih jezikovnih programov.
Odbor je tudi odobril formiranje posebnega pododbora, ki naj bi raziskal in pripravil vse možnosti za izdajo knjige na angleškem jeziku o zgodovini Slovencev.
Snov za to knjigo je zbirala ga. Dragica Gelt in je sedaj že vse pripravljeno za tiskanje.
Odbor tudi raziskuje možnosti o gostovanjih slovenskih glasbenih in zabavnih skupin iz prekomorskih krajev. Vendar o tem še ni bilo mogoče ustanoviti nič določenega.
Naslednja seja se bo vršila v prostorih Planica-Springvale.
LOVSKO-RIBIŠKA DRUŽINA S .D.M.
Lovsko-ribiška družina S.D.M. je imela v nedeljo 29. julija sestanek, na katerem so si izbrali vodstvo za leto 1984/85. Za starešino je bil zopet izvoljen Frank
JELOVČAN, podstarešina bo Franc FE-KONJA, posle tajnika in blagajnika pa bo opravljal Ivan BARAT.
2ELITE NAJETI DRUŠTVENO DVORANO ALI JEDILNICO ?
To vam je na razpolago pri S.D.M. po zmernih cenah celo leto, pa naj si bo to za praznovanje obletnic, rojstnih dnevov, zarok, porok itd.	_
Ženska sekcija S.D.M. pa vam je pripravljena ob teh prilikah za zmerno odškodnino prevzeti vso skrb pripravljanja in tudi postrežbe in kuhanja.
Za vse informacije v tej zvezi se oglasite pri tajnici S. D. M. Anici Markič, po telefonu na številko 870 9527.
KNJIŽNICA
SLOVENSKEGA DRUŠTVA MELBOURNE Ingrams Road, Research
je sedaj odprta vsako nedeljo od 2.30h do 5h popoldne. Na razpolago je vsakomur, tudi nečlanom !
VOLITVE NA ?U
V nedeljo 15. julija so imeli člani Slovenskega Socialnega kluba 'Jadran' v prostorih svojega odlično opremljenega in sedaj že skoraj dokončanega doma v Keiloiju svoj letni občni zbor, na katerem so izvolili vodstvo, ki bo upravljalo z društvom v letu 1984/85.
Za predsednika je bil izvoljen Frank ISKRA,podpredsednik je Rudi JAKŠE-TIČ, tajnica bo Vida VOJVODA,blagajnika Lojz KUMAR in Jim BUCHECKER gospodar pa Frank ŠENKINC. Odborniki so: Janez VIRANT, Frank TOMŠlC, Ivan RUTAR, Berto BACiC, Leo UJČlC, Vince BORDONARO, Frank BAŠA in Joe ŠKRLJ.
flCI IN JADRANU
En teden za tem, v nedeljo 22. julija pa so imeli občni zbor na 'Planici' v Springvale in tudi tam izbrali odbor za naslednje delovno leto.
G. Lojze KOVAČIČ bo ostal predsednik in g. Miro FRANETIČ podpredsednik. Tajnica bo Anica SEST AN, blagajnik pa Janez ROVTAR. V odboru pa so Emil ZAJC, Ivan VESEL, George FERLIGOJ, Maks STAVAR, Ivanka KOLAČKO, Jože ROZMAN, Stanko MOMČILO VIČ in Štefan SRNEC.
zgornji fotografiji vidimo odbor Slovenskega kluba Melbourne (tako se je v začetku imenovalo Slovensko društvo Melbourne), ki je bil izvoljen na redni skup-scini 29. maja 1955. Ta odbor je zamenjal prvega, katerega so izvolili na ustanovnem obenem zboru 19.decembra 1954 v dvorani cerkve sv. Theodore v St.Albansu. Z leve proti desni so: Marija Sosič, Marijan Peršič in Zlatko Rome (tajnika), že pokojni Gvido Florenini (podpredsednik), za njim se vidi obraz pok. majorja Vinka Ogorelea, sledi Zlatko Verbič (predsednik),skrit za njim je Martin Adamič, slade pa Slavko Zerdoner (blagajnik), Maks Hartman, Tinka Verbič, Jože Golenko, Miloš Abram, Jože Potočnik, pokojni Edi Polajnar, Pavle Renko in Stanko Šai-novic.	1
IZ DOMAČIH KRAJEV
V Ljubljani se je s slovestnostjo na 30. junija končala že 17 kmečka ohcet Iz prvotne "kmečke ohceti" pred 17 leti, ki je bila zgolj lokalnega pomena in ko so morali plačati obrtnike, da so postavili stojnice in prositi posameznike, da so prikazali narodne običaje se je sedaj prerasla v veliko turistično, kulturno in propagandno prireditev. Zanimanje zanjo je v tujini vedno večje in tudi tujih gostov čedalje več.Kot je dejal predsednik organizacijskega odbora Alojz Sostar:,,..., da bo letos 40 tujih novi-naijev, ki so se udeležili naše ohceti, z reportažami in fotografijami v svojih , časopisih naredilo za Ljubljano, Slovenijo in Jugoslavijo desetkrat več reklame, kot bije naši drago plačani oglasi v tujih listih.Že lani so veliko pisali ne samo o prireditvah, ampak tudi o lepota časopisih naredilo Ljubljano, Slovenijo in časopisih naredilo za Ljubljano, Slovenijo in Jugoslavijo desetkrat več reklame, kot bi je naši drago plačani oglasi v tujih listih.Že lani so veliko pisali ne samo o prireditvah, ampak tudi o lepotah naših gora, morja, o.naši zgodovini."
Letos se je na tej ohceti poročilo 20 parov, sedem iz Jugoslavije in 13 iz tujine. V svatovskem sprevodu se je zbralo več kot dva tisoč udeležencev. Ves teden pred tem pa so se v Ljubljani vršile prireditve, oživele so stojnice v starem delu mesta, gostinci so imeli odprta vrata pozno v noč ter se izkazali tako s ponudbo kot s postrežbo.
Tu in tam je sicer ponagajalo vreme, toda v soboto, ko si je dvajset parov izmenjalo usodni "da" je bilo lepo, tako da je ohcet potekala po določenem načrtu.
Turistični delavci so bili zelo zadovoljni z uspehom prireditve. Stroški, ki so letos znašali 5,5 milijona dinatjev niso bili zaman, kajti iztržek gostincev, trgovcev in obrtnikov je bil kar velik.
Težko pa je v denaiju presoditi vrednost vtisov, ki jih je izrazil ugledni turistični novinar iz Belgije Rene van Hoof: „Kako čudovita dežela, vse imate, od gora, rek, jezer, do morja. Saj bi lahko živeli samo od turizma".
TONE ZAGORC
AVIATION MOTORS
(Next Door to Westgate Motor Inn)
9 Aviation Road, LAVERTON, 3028 Telefon: 369 1363
•	Splošna avtomehanika
FOR COMPLETE CAR CARE SERVICES
•	Dynamometer Tuning
•	Distributor Analysis and Modification
•	Computer Wheel Alignment and Front End Repairs
•	Electronic Wheel Balance
•	Discount Tyres
•	All Types of Repairs
FREE QUOTES
Športna puškama
Prodaja Lovskega orožja in municije
NOČ NA JEZERU
Televizijski turistični nagelj so si letos prislužili tisti ki so v Mostu na Soči, na Tolminskem organizirali vsakoletno turistično prireditev pod naslovom Noč najezeru.
Letos se je te prireditve, ki se že enajsto zaporedno leto vrši na tem lepem kraju preko 6000 ljudi.Organiziralo pa jo je skupno kakih 600 dobrovoljnih delavcev, ki pridejo iz raznih krajevnih organizacij. Namen te prireditve je pokazati javnosti kakšne turistične možnosti obstoje na Tolminskem. Saj je na razpolago poleg voda, ki so prijetne za kopanje ter čolnarenje po najbolj divjih brzicah in gladini jezera , tudi sneg po bližnjih vrhovih gora za ljubitelje smučanja.
Cela "Noč" je prijetna mešanica športa pa tudi pisane gostinske ponudbe. Pri slednji so so na primer čebelarji pripravili stojnico, ki je spominjala na velik čebelnjak z lepo okrašenimi panjskimi končnicami. Stojnica kmečkih žena je pokazala že nekaj pozabljenih kmečkih jedi: prešce, ocvirkovco, gbanšce in novost: sojine jedi. Ribničani so se izkazali s stojnico suhe robe. Domači oštir pa je letos mesto vola pekel slastna svinjska rebra. Za modro stojnico so rib-svinjska rebra. Ribiči so za svojo stojnico pripravljali ribje jedi. V taverni iz časa Avstroogrske so gasilci hladili pijačo zraven pa še veliko pekli. Domači hotelirji so pripravili tudi slaščičarno na prostem. Gostinci iz Bovca pa so v narodnih nošah ponujali "čompe" z ovčjo skuto. Pozno v noč pa so se vrstile glasbene, folklorne in druge prireditve..
TOČA NAREDILA ŠKODO
Veliko neurje je v Vipavski dolini v petek 29.junija napravilo mnogo škode. Zelo prizadeta so bila tudi področja o-koli Ajdovščine ter Goriška Brda.
Med 7h in 8h zvečer je gosta, ponekod kar za oreh debela toča oklestila sadno drevje, trte, povrtnino, koruzo in pšenico. V novogoriški občini je neurje najhuje prizadelo kakih 2500 hektarov sadovnjakov, vinogradov in njiv; v spodnji Vipavski dolini in na Biljenskih gričih, na območju Renč, Mirna in dela Vrtojbe je letošnji pridelek skoraj v celoti uničen.
V	ajdovski občini je toča, ki jo je spremljal močan veter povzročila največ škode na približno 700 hektarih od vasi Cesta—Stomaž, Lokaviško polje do Ajdovščine in krajevne skupnosti Zapuže.
V	Novi Gorici pa je voda zaradi obilnega dežja spet zalila prostore 12 delovnih organizacij ter kleti približno 30 stanovanjskih hiš.
POGOVORI V GORICI
Pričetkom julija so se sestali predstavniki skupnih jugoslovansko-italijanskili komisij in razpravljali o uresničevanju določil videmskega sporazuma, možnostih za gradnjo vodne poti Tržič-Gorica-Ljubljana in o drugih skupnih nalogah iz osimskih sporazumov.
Ugotovili so, da uresničevanje določil videmskega sporazuma o maloobmejnem prometu zdaj poteka nemoteno. Lanskega decembra so namreč so predstavniki italijanske strani menili, da jugoslovanska stran z ukrepom o plačilu pologa za prehod državne meje krši določila videmskega sporazuma.
OPERNI BIENALE V LJUBLJANI
V Križankah v Ljubljani se je 6. julija zaključil 9. jugoslovanski operni bienale. Predsednik žirije, ki je ocenila kot najboljšo predstavo Bellinijevo opero Norma je bil slovenski glasbenik Samo Hubad. To opero so izvedli pevci Opere Hrvaškega narodnega gledališča.
Priznanje je prejela tudi Opera Slovenskega narodnega gledališča za predstavo Verdijeve Traviate, sopranistka Olga Gracelj_ za vlogo Violete ter dirigent Milivoj Surbek.
KOMPAS " V BENETKAH
Turistično gostinsko podjetje Kompas Jugoslavija je odprlo v Benetkah svoje prvo podjetje z mešanim kapitalom v tujini Kompas Italia.
Za to so se odločili zaradi izredno živega prometa med Benetkami in istrsko obalo. Saj je samo lani preko istrske obale potovale v Benetke 50.000 turistov
Sedaj vzdržuje Kompas Jugoslavija med istrsko obalo in Benetkami dve redni hidrogliserski zvezi in skupaj s Kvarnerekspresom dve ladijski zvezi. Dnevno prepeljejo čez Jadran tudi po 700 turistov.
Generalni direktor novega podjetja Kompasa je Egon Conradi. Kompas Italija ima svoje prostore ob beneškem potniškem pristanišču.
V prihodnjosti ima Kompas v načrtu odpreti nova mešana podjetja v Frankfurtu, Parizu, Stockholmu in v Združenih državah Amerike.
NEVARNOST POLETJA
Poletni meseci tudi v Sloveniji zahtevajo vsako leto večje število žrtev utopitev.
Statistika kaže, da so v tem pogledu najnevarnejši meseci junij, julij in avgust. Prav tako, da so hladne in tekoče vode nevarnejše od toplejših in stoječih. Prav tako je sladka voda nevarnejša od morske.
Pri utapljanju ločijo nekaj obdobij: V prvem ali drugem pride voda v sapnik. Tedaj utapljajoči izgubi kontrolo nad svojimi gibi in se hkrati pogreza v vodo, tako da pride do agonije. Ta faza je krajša od ene do dve minuti. Prav tako je rešitev še možna in ne pušča posledic, razen morda psihičnih. V naslednji fazi pride do izgube zavesti in prekinitve dihanja, voda pa zalije pljuča. Srce popolnoma preneha biti, nastopi klinična smrt iz katere je možna obuditev le ob strp, kovni pomoči
V	Sloveniji je od leta 1969 pa do predlani utonilo 1.114 ljudi. To pomeni, da se te nesreče uvrščajo takoj za prometni-nimi da za stroji in v gorah umre precej manj ljudi.
V	Sloveniji je po sedanjih podatkih približno 200 urejenih kopališč. Od tega je 78 letnih bazenov, 56 zimskih in 61 tako imenovanih naravnih kopališč ob jezerah, rekah in morju. Ob tem pa je še kakih 180 km obal in bregov, kjer se je prav tako mogoče kopati.
TIROLCI ZA SLOVENCE
Deželni svet Tridentinske - Južne Tirolske je na svojem zadnjem zasedanju izglasoval resolucijo, s katero poziva obe zbornici rimskega parlamenta, naj čimprej sprejmeta globalne zaščitne norme za slovensko narodno skupnost v F& laniji—Julijski krajini. Predlagatelji re^ lucije so poudarili, da jih je k nje pripravi spodbudila mogočna manifestacija Slovencev maja v Gorici, ki je opozorila na nerešene probleme te narodne skupnosti.
KRATKE
V Mariboru je podlegel poškodbam kolesar Jože Babšek. Zaletel se je s svojim kolesom v osebni avtomobil v Hotinji vasi.
V Ljubljani pa je umrl 68 letni Leopold Tomažič s Kokrice. Pokojnik se je ponesrečil s kolesom v Kranju, ko ga je neki grobi voznik avtomobila izrinil s ceste.
V petek 13. julija je ogenj upepelil skedenj in ostrešje stanovanjske hiše na Poljščici pri Bledu. Lani so v bližini iste hiše gasilci trikrat gasili: požare. Va-ščani sumijo, da gre za namerne poži-
JUBILEJI NAŠIH ORGANIZACIJ V ZDA
kaj, kje, kdo?
V nedeljo 15.julija 1984 je podlegla po dolgem trpljenju zavratni bolezni ga Vida Berlič iz Rosanne, hčerka dolgoletne članice upokojenske družine S.D.M. gospe Marije Lovrenčič. Prav ko sta se s soprogom Francijem pričela pripravljati na mirno in udobno življenje, potem ko jima je uspelo spraviti tri otroke na samostojno pot je smrt zahtevala svoje in pretrgala nitkomaj 48 let starega življenja. Pokojnico so položili k večnemu počitku v sredo 18. julija na pokopališču v Tempelstove.
Pravtako v nedeljo, na 1. julija se je za vedno poslovila od zemskih težav in nadlog ga. Antonija Stojkovič v 85-tem letu svojega življenja.
Pokojnica je bila vedno zelo zainteresirana za naše društveno delovanje in se ni nikoli obotavljala izjaviti kar je mislila. Kljub temu, da je v njenih aktiv-
nejših letih včasih kar ostro pokritizirala Vestnik je vsa leta ostala njegova zvesta naročnica. To je samo en dokaz, da ji je bilo vse kar je slovenskega zelo pri srcu.
Pokopali so jo 4. julija na pokopališču v Keilorju. Za njo žalujejo sin Vinko z družino.
V	večnost so se v nedavni preteklosti preselili tudi:
V	Glenroyu na 13. junija Adolf VIRANT, star 53 let, rojen v Podsredi pri Sevnici.
V Melbournu, 12. junija, Stanko JAKO-BIN, star 59 let, doma iz Skomarja pri Celju;
V	Reservoirju, 13. junija Sebastijan GIACCA, star 71 let, doma is Zrena v Istri;
V	West Brunswicku, Frank SMRDEL, star 68 let, rojen v Selcah pri Slav in ji.
Društvo progresivnih Slovenk Amerike je letos slavilo svojo 50-letnico, Slovenska narodna podporna jednota pa 80-let-nico svojega delovanja. V počastitev tega jubileja je bila na ó.julija v Cankarjevem Domu v Ljubljani velika proslava, ki so se je poleg jubilantov udeležili tudi številni javni in kulturni delavci, predstavniki diplomatskega zbora in številni izseljenci.
V	pozdravnem govoru je predsednik Slovenske Izseljenske Matice Matjaž Jančar dejal, da ti visoki obletnici obeh organizacij kažeta na trdoživost slovens-skega rodu v tujini. Pri tem je še posebej pomembno, kot je ugotovil g. Jančar, da mladina slovenskih naseljencev v ZDA in drugod prek moija, pa tudi v Evropi, čeprav v jezikovni meri pretežno asimilirana, najde še vedno in ponekod vedno bolj razloge za združevanje v izseljenskih organizacijah in kaže živ interes za Slovenijo in Jugoslavijo
V	kulturnem delu programa je sodeloval tudi oktet bratov Pirnat iz Ljubljane.
Kranjska Slovenska Katoliška Jednota pa je 21. marca slavila 90 let svojega ob-
ODPRAVITI SRAMOTO !
Na sestanku aktivistov skupnosti klubov slovenskih zdomcev na severnem Bavarskem v Nurenbergu, v prostorih kluba 'Simon Jenko' je govoril tudi Franc Šetinc predsednik RKSZDL.
Na vprašanje, kaj sije zabeležil kot najvažnejše probleme je Šetinc odgovoril, da misli, da je najvažnejše, da morajo da misli, da bodo morali več pozornosti posvetiti izbiranju ljudi, ki delajo med zdomci, najsi gre za prosvetnega delavca, bančnega uradnika, za konzularnega uslužbenca ali za kogar si bodi.
"Pogosto odhajajo v tujino ljudje, ki nam po svojih sposobnostih delajo celo sramoto....V tujino, na konzulate, na primer, prihajajo na odgovorne dolžnosti ljudje brez znanja tujega jezika. Slišali smo, da imajo celo potrdila, da so se jezika naučili. To nam je v sramoto in to moramo odpraviti", je dejal ta visoki partijski funkcionar.
stoja. Njeno glasilo, ki je že vse od njenega početka "Amerikanski Slovenec"" je za to priliko izdalo posebno številko iz katere posnemamo:
Tajnik pripravljalnega odbora te organizacije je bil Mihael Vardijan. Ta je v okrožnici, s katero je povabil rojake, da se udeleže ustanovnega občnega zbora povdaril, da "pravila Jednote bomo določili na ustanovnem zborovanju. Vendar velika večina je za to, da naša Jednota mora biti slovenska in katoliška".
Na ta poziv so se zbrali na 1. aprila 1894 msgr. Buh kot izdajatelj "Ameri-kanskega Slovenca, Vardijan in Josip Paniian kot sklicevatelja ter delegati posameznih društev: rev. Frančišek Sušteršič, Math Brunski, Josip Štukel, Štefan1 Štanfel, Peter Miketič, John Oberstar, Štefan Pašič in Ivan Pakiž..
Za center društva so izbrali mesto Joliet v državi Illinois, ker so smatrali, da je bilo to takrat nekako središče Ze-dinjenih držav.
Ze leta 1897 je ta Jednota združevala 42 društev z 2155 člani, največji obseg pa je doživela, ko je bilo v njej včlanjeno 40.000 rojakov.
Proslava jubileja je bila 25. marca letos v Jolietu.
NASILNOST IREDENTISTOV
Skupina albanskih iredentistov je v soboto 14. julija organizirala demonstracije pred jugoslovanskim veleposlaništvom v Bernu v Svici. Demonstranti, ki so nosili albanske zastave, so se v govorih, parolah in letakih izrekali za prekroji-tev Jugoslavije "zlepa ali zgrda". Hkrati so se zavzemali za brezpogojno razglasitev albanske republike na njenem "etničnem ozemlju", češ, da je na tem ozemlju samo albanski narod.
Zaradi nasilnosti protestantov je policija blokirala vse dohode do jugoslovanskega veleposlaništva. Iredentisti so nadlegovali jugoslovanske državljane, ki so bili namenjeni po poslu v urade veleposlaništva. Skušali so nasilno ugotavljati njih identiteto in z nekaterimi so celo fizično obračunavali.
Atiarea vucko m suvano Lavrencic sta se poročila 26. Maja 1984 v cerkvi Sv. Cirila in Metoda
VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA DONVALE TRAVEL
1042/1044 DOIMCASTER ROAD, EAST DONCASTER, VIC. 3109 TEL: 842 5666 (ALL HOURS)
Obiščite našo pisarno ki ima lastni prostor za	Private car park available. We also come to
parkiranje. Po želji pridemo tudi na vaš dom.	your home if you desire. Regarding any aspect
Z nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju	of your travel requirements: Overseas, Inter-
Vašega potovanja po Australiji ali preko morja	state. Cruises, Hotels (Passports, Passport
(pri nabavi potnih listov, viz... ) Vam je na	photos, Visas, all travel documents etc )
uslugo:	Contact:
?	Eric Ivan GREGORICH
DONVALE TRAVEL SERVICE
1042/1044 DONCASTER ROAD, EAST DONCASTER, VIC. 3109 TEL.: 842 5666 (ALL HOURS) Ime GR EGO RICH je med viktorijskimi rojaki že od leta 1952 dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje
NEKAJ ZANIMIVE STATISTIKE
Slovenci na tujem
Pripadniki
drugih narodov v Sloveniji
Jugoslavije
Podatki po popisu iz leta 1981
Združene države Argentina Avstralija Kanada
Zapadna Nemčija
Francija
Belgija
276.000 30.000 22.000 20.000 15.000 10.000 2.500
Muslimani
Črnogorci
Hrvatje
Makedonci
Srbi
Albanci
Skupaj
13.425 3.217 55.615 3.288 47.187 1.985 119.722
QS1QS
SLOVENSKI HOTEL »BLEĐ« V
Uatnft: VINKO LEVSTIK
f "IT*""
i f
'>■■•. ^Hilfst»
HOTEL 2>8tEO« - S. CtOCE IN GERUSALEMME^©
• ìBiMxmtm saèm
U3J9UUKUU«£E
OGLAŠUJTE V VESTNIKU !
THE ROLE AND FUNCTION
v.REMšNiK: QF SLOVENIAN ASSOCIATION
A major ambition of S.D.M., was to function as a non-political organisation. Discussions with members, who had been associated with the organisation since it conception, suggested that S.DAI, has been successful in its attempt. No party politics have ever been allowed to enter into S.DJV1. affairs, except for a few isolated, minor, personal, incidences, which were promptly rectified.
To further enhance its political neutrality, S.DM. has often invited local politicians from all parties, to attend their functions. It would seem that this practice has a dual purpose, and no doubt, S.D.M. was keen to utilise its benefits. In her research of refugee groups in Adelaide, Martin made the following observations:
The Adelaide minorities often made serious attempts to establish the legitimacy of their position, by having public figures take part in their more noteworthy activities.
(Martin, 1972:76)
S.D.M.'s intention to aid the transition of Slovenes into the new way of life, and assist them in their integration into Australian community, was one of the most complex function an ethnic organisation can perform.
Obviously the difficult conditions and situation which existed for Slovenian migrants during those formatio-nal and early years of S.D.M., made this function of the organisation, one of the most important and necessary.
During the early years, migrants were arriving in a community where life was quite different to that with which they were familiar. They were often unable to speak or understand the host language; they had often just experienced very difficult times in their lives. In order to establish themselves here, they were required to assimilate. S.D.M. made a conscious effort to assist the Slovenian migrants in their task, and also fulfilled another ethnic organisation function.
The first of these methods, was to offer an opportunity to the Slovenes to become involved in the Australian community, by offering information, and activities where the Slovenes could actually take part.
Information about Australian language, culture, and community, were often included in the Vestnik! These types of information were intended to teach the Slovenes, about the Australian way, and to provide them with necessary items of informations about such things as welfare, money and legal matters. A method of involving the Slovenes in Australian community activities, was to get them to take part, often by encouraging them to go and support the S.D.M. displays or S.D.M. representatives in the Australian activity. Occasions such as Moomba, the Royal Mel-
bourne Show, local community festivals, fund raising campaigns, and various Good Neighbour Council conferences, provided the opportunities for this involvement to occur .Evidence of this type of function is found in the early editions of Vestnik. Although S.D.M. continues to be involved in Australian community activities, it seems as if its involvement now, is more as a courtesy to its members and the Australian community, rather than a necessity.
The second method of aiding the migrant's integration process, was probably unintentional result of simply being an ethnic organisation. Obviously, during the early difficult years of Slovenian migration to Australia, the migrants needed the psychological support which an organisation such as this could give. The organisation provided its members with an opportunity to retain their cultural identity, their sense of belonging, and their sense of worthiness within a community. The emphasis an this aim has been reduced in correlation to the reduction of the need for such a function of the Slovenian community.
During the past 28 years, the Slovenes have become more established; the government and community has changed its assimilation policy. The move from the Slovenian community in Slovenia, to the community here in Australia, is not quite as difficult and traumatic as it once was, and the number of people making the move has greatly reduced in past years.
(Se nadaljuje)
¥
VICTORIA 150
POVEST VIKTORIJE OB JUBILEJU VIKTORIJE
Zgodovinski podatki posneti iz knjige Our Side of the Country od prof. Geoffrey Blainey-a.
Pred več kot 50.000 leti Viktorija in Tasmanija nista bili oddvojeni z morsko ožino, katero imenujemo danes Bass Strait. Takrat je morska gladina bila kakih 150 metrov pod današnjo. Seveda tudi zaliv Port Phillip Bay ni obstojal in reka Yarra je tekla nekako do polovice poti med današnjo Tasmanijo in Viktorijo se tam združila z reko Tamar, ki danes teče skozi mesto Launceston v Severni Tasmaniji. Združeni v mogočen tok vode sta izlili nekje izmed današnjega otoka King Island in rta Cape Otway v maso južnega oceana.
Nekako v istem obdobju so se v Viktoriji pojavili prvi ljudje. Ker so tudi morske gladine na severni strani Avstralije bile nižje od današnjih, domnevajo, da so prvi naseljenci prispeli v Avstralijo preko tedaj združenega ali pa s samo malo plitke vode podeljenega Indonezijskega otočja in Nove Guineje, ki je bila tedaj še del avstralske celine.
Klima je bila takrat mnogo hladnejša, jezera večja in tudi reke mogočnejše, še posebno kadar sta se tajala sneg in led na pobočjih gora. Šele kakih 18.000 let nazaj je ozračje pričelo postajati toplejše. Stalni ledeniki so se pričeli tajati in morske gladine višati. Tako je pred kakimi 14.000 leti morje počasi preplavilo nižino med današnjim teritorijem Viktorije in Tasmanijo.
Kot zemljo je voda oddelila tudi plemena naseljencev v Tasmaniji od onih na celini Avstralije. Spočetka so bile vode še plitke in ozke in morda so domorodci še imeli stike, toda skozi tisočletja, ko se je ožina povečala v še danes nevarno Bass Strait so ti stiki popolnoma zamrli. Tasmanija je postala popolnoma osamljena za kakih nadaljnih 10.000 let. Zato Tasmanski domorodec ne pozna bumeranga, niti si ni na pol udomačil psa— dingo. Prav tako je tudi jezik Tasmanskih domorodcev, katerih je bilo od štiri do pet tisoč, popolnoma drugačen od onih na celini.
Morska gladina je počasi naraščala. Stvoril se je zaliv Port Phillip Bay, Wes-ternport in jezera v Gippslandu. Morje se je dvigalo kakih 12.000 let, vse dokler pred kakimi 6.000 leti ni doseglo današnje višine.
Domorodci so se seveda pred morjem morali umikati v notranjost dežele, kar je seveda povzročalo spopade z drugimi plemeni.
Klima se je tudi spreminjala in kakih 10.000 let nazaj je bilo v Viktoriji mnogo bolj vlažno kot je danes ter kakih 2.000 let kasneje tudi mnogo topleje.
Ognjeniki so izbruhnili na današnjem jugo-vzhodu Viktorije. Danes jih poznamo pod imeni Mount Napier, Mount Ec-cles, Mount Schänk, Mount Gambier, Tower Hill in drugi. Domnevajo, da je zadnji izbruhnil pred kakimi 4.000 leti in sicer je to Red Rock pri jezeru Colac.
Kakih 30 domorodskih plemen je prebivalo na področju današnje Viktorije, ko so prišli sem prvi Evropejci. Vsako pleme je imelo svoj jezik ali narečje, svoje običaje, svoje ceremonije in zabave. Med plemeni so vladale razprtije. Drug drugega so označevali z imeni, ki so imela včasih o-malovažujoče obeležje ali pa obeležje predela, kjer so bili naseljeni. Tako je na primer pleme, ki je naseljevalo današnje področje Melbourna bilo nazvano Ljudje belega gumijevca ( White gum people -Wurundjeri). Bunurang pleme, ki je prebivalo okoli Westernporta je bilo nazvano Thurung, kar je ime za kačo tiger snake. To zato, ker so se znali priplaziti do nasprotnika kot kača ter ga ubiti.
Povprečen obseg teritorija enega plemena je bilo kakih 2.000 kvadratnih milj. Pripadniki istega plemena so večinoma živeli v majhnih skupinah, ki so zajemale po par družin. Imeli so nomadski način življenja, to je hranili so se s tem kar so nalovili in kar jim je nudilo rastlinje. Po potrebi so se selili iz kraja v kraj kakih 40 krat na leto. Zavetišča proti vremenu so imeli primitivna, narejena iz drevesnih vej, povečinoina samo v obliki vetrobrana.
Običajno so bili goli. Le v okrasje so včasih nosili v laseh p Ličje perje ali pa so se ogrinjali preko pleč z živalskimi kožami. Prvi Evropejci so smatrali, da so tako okrašeni domorodci poglavarji plemena. Vendar to ni bilo tako, kajti poznali niso nikakršne hierarhije v tem smislu.
Prvi naseljenci iz Evrope so domorodcem tu in tam darovali oblačila ali odeje, da bi si prikrili nagoto. Toda to je bilo domačinom često bolj v škodo, kajti niso razumeli nevarnosti biti oblečen v mokro oblačilo ali spati na mokri odeji. Tako so prehlad in influenca zahtevali med njimi na stotine življenj.
V nekaterih plemenih so se moški in ženske okrasili s kostjo ali trsjem, ki so ga vtaknili skozi prebodeni nosni hrustanec. Ob ceremonijah so si pobarvali telesa z belo in okrasto barvo. Včasih so si v okras nadeli tudi ogrlice, zapestnice in pasove izdelane iz živalskih kož. Radi pa so si okoli čela povili trak, za katerega so si zataknili pero orla, lire ali katerekoli druge ptice.
Čeprav si predstavljamo, da so se domorodci hranili predvsem z živalsko hrano, to ni tako. Prav verjetno je, da so jedli več rastlinske hrane. Saj samo na Wilson's Promontory, kjer ni najbolj rodovitna zemlja, lahko najdemo 120 užitnih rastlin, od katerih je bilo domorodcem poznanih najmanj kakih 100. Ženske so običajno nabirale hrano s pomočjo dolge palice, s katero so odkopavale razne Koreninice in zelišča. Moški pa so običajno lovili divjačino. V času spomladanske sezone so si nabrali ptičjih jajc, pa tudi v ribolovu so bili zelo spretni. Iskanje hrane jih je vodilo iz kraja v kraj. Prtljaga jim je bila le goreča palica in kakšen koš.
Kadar so zvedeli za kraje z obilico hrane, kot na primer prihod jegulj na rekah ali kitov na obalah, so se zbrali v tisočih in imeli velike ceremonije.
Edino mesto kjer se najde v Viktoriji primeren kamen za izdelovanje sekir je Mount William blizu Lancefielda. Te sekire so bile cenjeno orodie na široko okoli.
Tu in tam se še danese najdejo ostanki palic in kamenitih posod, ki kažejo iznajdljivost tedanjih prebivalcev. Saj so se navzlic primitivnemu orodju in orožju znajti načine, da se prehranijo. Bili so pač močnejši v iznajdljivosti in spretnosti kot v izdelovanju raznih orodij in pripomočkov. Tako na primer leseno kopje in gorjača nista bogve kaj na izgled, toda domorodci so nadomestili pomanjkljivost tega orožja s svojo spretnostjo uporabljanja in zasledovanja.
Prvi evropejski naseljenci v Viktoriji so se čudili, kako spretno so domorodci znali loviti s primernim prikrivanjem in uporabljanjem raznih zvijač.
Ogenj je hil bistven za številne lovske ukane. Uporabljali so ga, da so izpodili živali iz skrivališč, da so požgali ovenelo travo in je tako sveža rast privabila velike trope kengurujev. Z ognjem so ostrili konice paliz za izkopavanje zelišč, s pomočjo ognja so si delali čolne, pošiljali signale z dimom, razsvetljevali svoja bivališča in se branili pred komarji in drugim mrčesom. Z ognjem so podirali drevesa ter si pripravljali gorivo za peko hrane. V glavnem pa so rabili ogenj za ogrevanje ter so raje spali med dvema majhnima ognjema kot pred enim velikim. Ker je zažiganje ognja z drgnjenjem dveh kosov suhega lesa bil zelo počasen način, so povečini nosili s seboj gorečo palico, kadar so selili svoje bivališče.
Ko so prvi evropejski raziskovalci pluli ob obali Viktorije niso opazili živih bitij, pač pa so videli ognje in dim. Ko je kapitan Cook v jeseni 1770 plul ob bregovih Viktorije proti severu so ga spremljalis celine dimi majhnih in velikih ognjev, Prav isto so opazovali tudi drugi pomorščaki, ki so pluli s svojimi ladjami ob tej obali še dolgo po naselitvi belcev v
Sydneyu leta 1788. To jim je dalo sklepati, da je notranjost Viktorije bila naseljena, čeprav še dolgo časa niso imeli priliko videti domorodcev. Leta 1803 je poročnik Tateshall, ko je bil v notranjosti zaliva Port Phillip Bay utrdil po velikem številu ognjev, ki jih je videl na obrežju, da notrsnjost pokrajine " kar mrgoli" od domorodcev. Tudi kasnejši drugi raziskovalci notranjosti Viktorije so poročali o številnih ognjih, ki so jih videvali ob svojih potovanjih, toda le redko so videli domorodca.
Goreča palica je bila največji tehnološki podvig prvotnih naseljencev Avstralije vse dokler niso v njih zemljo prišli ljudje z mnogo močnejšimi tehnološkimi sredstvi, udomačenimi živalmi in ras ; vitim poljedelstvom. Seveda se temu vs mu domorodci niso mogli ubraniti.
(se nadaljuje)
AUSTRALIAN P APER S -
-ZBORNIK IZ SLOVENIJE Prof.Jože Ftičar:
V	Ljubljani je nedavno izšel avstralski zbornik, ki objavlja referate z mednarodnega simpozija avstralske literature in kulture na Bledu 1982. Takrat so na prvem tovrstnem znanstvenem srečanju predavali tam predavatelji s številnih univerz, tudi avstralskih. Zajetni zbornik obsega 300 strani in je pisan v angleščini. Uredil ga je prof. dr. Mirko Jurak, izdala pa Filozofska fakulteta univerze v Ljubljani ob pomoči Avstralske ambasade, Kulturne skupnosti Slovenije in Slovenske izseljenske matice.
Zbornik sestavlja šest zaokroženih tematskih sklopov.
V	1. razdelku s področja jugoslavi sko—avstralskih kulturnih stikov /ST vladujejo seve prispevki jugoslovanskih avtorjev. Delež slovenskega pesništva u Avstraliji je dokaj pregledno podan v dveh sestavkih. Prvi je izpod peresa urednika Juraka z naslovom Tipi podob iz stare in nove domovine. Najbolj razširjena literarna zvrst med Slovenci v Avstraliji je po piščevem mnenju poezija. Njihove pesmi so večjidel v slovenščini, bilo je tudi nekaj poskusov v angleščini.
Med slovenskimi pesniki v Avstraliji zavzema najbolj vidno mesto Bert Pri-bac, ob njem so znani še: Pavla Gruden, Danijela IIliš-Thirion, Neva Rudolf ova, Jože Žohar in Ivan Kobal. slovenske poezije v Avstraliji, ki bo v kratkem izšla. Bert Pribac poleg tipično slovenske motivike obravnava tudi avstral-sko( na primer poboj domorodcev). Pesništvo Pavle Gruden je v primeri s Pribacovim bolj socialno in politično naravnano, zato pa umetniško manj prepričljivo.
(bo še ,v naslednji številki)
I
ROJAKI ŽELITE PRISTNIH KRANJSKIH, ALI SLOVENSKIH PLANINSKIH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA .
OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE
JOHN HOJNIK SMALLGOODS
PTY. LTD.
209 215 St. George's Road, North Fitzroy, 3068 Tel. 481 1777
Postrežem boste v domačem jeziku
XXIII OLIMPIJADA
Jugoslavija je članica Olimpijskega komiteta od leta 1920. Od takrat so se njeni reprezentanti udeležili 13 olimpijskih tekmovanj, če ne računamo leta. 1912, ko so se jih udeležili športniki tedanje kraljevine Srbije.
Dosedaj so dobili skupaj 16 zlatih, 21 srebrnih in 16 bronastih kolajn!
Na poslednji olimpijskih igrah v Moskvi so dosegli 2 zlati in sicer v poltežki kategoriji boksa (Kačar) in v košarki. Srebrne kolajne so dobili v veslanju dvojni dvojec, v ženskem rokometu in vaterpolu. Bronaste pa so dobili: Ko-vačevič judo 95 kg, Sejdiu rokoborba prosti slog 69 kg, veslanje dvojec s kr-maijem ter košarka ženske.
Po športih pa je je razdelitev kolajn sledeča: gimnastika 11, rokoborba 10, boks 6, vaterpolo 5, nogomet in košarka po 4, veslanje 3, plavanje, atletika, rokomet, kajak in judo po 2.
Med posamezniki sta pri vrhu telovadca Štukelj ( 3 zlate, 1 srebrno, 1 bronasto) in Cerar ( 2 zlati in eno bronasto).
Največ uspehov so Jugoslovani dosedaj imeli v športnih igrah.
O
35 DOLARJEV NA DAN
Prva skupina športnikov iz Jugoslavije je odpotovala v LA že 20. julija. Sledili sta ji še dve in sicer 24. in 26. julija. Košarkarji in kolesaiji pa so v Ameriki že nekaj časa.
En dan bivanja v olimpijski vasi bo za vsakega športnika stal 35 dolaijev, kar bo za vse skupaj kakih 7.700 dolaijev dnevno.
Stanujejo v olimpijski vasi, ki je od olimpijskega stadiona 'Coloseum' oddaljena 23 km. In sicer so v paviljonu,ki se imenuje 'Dijkstra'. Njihove telefonske številke so 209-89-19, številka teleksa pa je 6813469.
Projekti za trening so jim na voljo prav nasproti stanovanja kjer stanujejo. Vsi športni tereni, kakor tudi olimpijska vas so ograjeni z žico radi varnosti.
Z izseljenci iz Jugoslavije se je delegacija JOK dogovorila, da bodo lahko na kar najbolj neposreden način navezali stike s športniki in jih tudi povabili v goste. V Los Angelesu in okolici živi kakih 250.000 ameriških državljanov ki so po rodu iz raznih predelov Jugoslavije.
MAJHNA, A UDARNA ČETA - Lipiški jahaä-olimpijci Dušan Mavec, Alojz Lah in Stojan Modere s svojimi kraškimi biseri. (Foto: Miško Kranjec)
Prvič bodo letos na olimpijskih igrah tudi konji iz slovite Lipice.
Tja so že odpotovali z letalom iz Du-seldorfa, skupaj s konji s konji iz ZRN, Avstrije, Švedske, Danske in še nekaj drugih držav.
Tudi za konje imajo letalske družbe dva razreda; turistični po 4000 dolaijev in luksuzni po 6000 dolaijev. Lipicanci so seveda potovali v turističnem razredu, da bi bili stroški čim manjši. Z njimi je potoval direktor lipiške kobilarne Andrej Franetič. Zračno potovanje lahko konje zelo vznemiri in zgodi se, da morajo letala zasilno pristati ali pa, da jim
mora živinozdravnilc na letalu vbrizgni-ti močno pomirjevalno injekcijo.
Nastop na olimpijskih igrah bo za naše lipicance doslej najpomembnejši v njih zgodovini.. Za to priliko so jim nabavili posebna nova dresurna sedla v Švici. Frake za jahače pa je sešil sežanski krojač Pavle Pale, ki je šival obleke tudi za slovitega filmskega igralca Kirka Dou-glasa, ko je snemal z Jadran-filmom.
Konji so bili pred odhodom v Ameriko na desetdenvnih pripravah v Švici, kjer so jahači Alojz Lah, Dušan Mavec in Stojan Modere pilili olimpijsko formo.

PROVINCIAL RESTAURANT
FULLY LICENSED AUSTRALIAN AND CONTINENTAL CUISINE
Open for lunch - Monday to Friday, for dinner - Tuesday to Saturday Sunday by arrangement - large bookings only
Alkoholne pijače v steklenicah - po trgovinskih cenah Glasba iz magnetofonskih trakov
GOVORIMO SLOVENSKO !
107 Johnston St.,Fitzroy, 3065 - Pho ne 417 2966

NOGOMETAŠEM SO CENE PADLE
NAŠI OLIMPIJCI
Jugoslavija je poslala v Los Amgeles na 23. Moderne olimpijske igre 147 športnikov; skupaj s treneiji, zdravniškim osebjem in člani vodstev pa šteje jugoslovanska olimpijska ekipa 210 oseb. Poleg teh pa bodo iz Jugoslavije še sodniki (25) in akreditirani novinaqi (49), tako, da bo v celem sodelovalo 284 ljudi iz Jugoslavije.
V športnih panogah bodo jugoslovanske barve zastopali sledeči:
ATLETIKA: Milič, Starčevič, Ivančič, Zdravkovič, Stekič, Fižuleto,, Čanovič, Krdžalič, Lapajne, Dančetovič. . KOLESARSTVO: Bulič, Ropret, Cerin, Lampič, Pavlič, Cuderman
ŠPORTNA RITMIČNA GIMNASTIKA: Reljin, Simić.
JUDO: Očko, Leščak, Kovačević, Vujević, Lopatic.
ROKOBORBA - GRŠKO-RIMSKI SLOG: Lisgak, Kasap, Petković,Tertei, Memišević, Djuidjević, Kopaš.
ROKOBORBA - PROSTI SLOG: Trstena, Sejdiu, Šorov.
BOKS: Redžepovski, Simić, Puzović, Skaro, Pavlović, Josipović, Salihu
TENIS: Šašak,Goleš.
STRELJANJE: Jovovič, Vrbek, Ata-naskovski, Maksimović, Debevec, Djeko.
VESLANJE: Stanulov-Pančič, Celent-Ivančić, Vidošević (krmar).
JADRANJE. Puh.
KONJENIŠTVO: Lah, Mavec, Modere.
PLAVANJE: Borut in Darjan Petrič,
I jilOGOMET: 17 igračev
VATERPOLO: 13 igračev.
KOŠARKA: 12 moških in 12 žensk
ROKOMET: 15 moških in 15 žensk.
O
Med telovadci olimpijske ekipe USA smo zagledali ime Peter Vidmar. Po imenu sodeč je Peter potomec naseljencev slovenskega rodu. Upajmo, da bomo o tem zvedeli kaj več kasneje.
ZMAGA RIBIČEV
Ob Ohridskem jezeru je pred par tedni bilo 30. državno prvenstvo športnih ribičev Jugoslavije. Slovenci so dosegli odlične rezultate. Ekipno so zmagali ribiči iz Vojvodine, na drugem mestu so bili Slovenci in na tretjem Makedonci. Slovenke pa so ekipno dosegle prvo
mesto, na drugo mesto so prišle Srbkin-je in na tretje mesto ženske iz Makedonije.
Kot posamezniki pa so zmagali pri moških Kuzma iz Slovenije, za Vojvo-dincem in Črnogorcem. Pri ženskah posamezno pa je Slovenka Nekrep zasedla tretje mesto za Hrvatico in Srbkinjo.
Neuspehi jugoslovanske nogometne reprezentance na mednarodnih prizoriščih so zanimanje tujih klubov za jugoslovanske igrače znižali skoraj na ničlo. Izmed vseh se je na tuje v naslednji sezoni prodal le Zagrebčan Zajec. In še to za razmeroma kaj nizko vsoto 200.000 dolarjev. Vzeli so ga za svojega Grki. Angleži (Nottingham Forest) so mu ponudili samo 150.000 dolaijev.
Jugoslovanske igralce sedaj spodrivajo Skandinavci, Južnoameričani in celo Afri-čani.V zahodnonemški in italijanski ligi danes ni nobenega jugoslovanskega nogometaša
Edino Grčija, Turčija, Avstrija in
PRVI NA BALKANU
Jugoslovanski vaterpolisti so pred odhodom na olimpijske igre osvojili naslov balkanskega prvaka
Po zmagi nad Grki z 5:4 so premagali Bolgarijo zl4:8 in Romunijo s 16:7 Končni vrstni red: Jugoslavija 8, Grčija 6, Romunija 4, Bolgarija 2, Turčija 0.
ZDA se danes še nekako zanimajo za "YU"nogometaše.
Zato pa so jugoslovanski nogometaši navili cene na domačem trgu. Svoja plačila so pričeli zahtevati celo v devizah. Tako neki Halikovič ne ve ali naj bi sprejel ponujenih 300.000 mark iz Zagreba, Beograda ali Splita. Deverič pa je pristopil za nepoznano ceno k Dinamu potem ko mu te cene Hajduk ni namu potem ko mu Hajduk ni hotel plačati zahtevanih 200.000 mark.
Ta plačila dobivajo nogometaši navzlic predpisom ki pravijo, da igralec ob prestopu iz kluba v klub ne sme dobiti niti dinarja.
OBISKI IZ KANADE
Mladi športniki, potomci slovenskih naseljencev v Kanadi so obiskali Slovenijo in imeli športne dvoboje z ekipami raznih slovenskih mest. Ob koncu so obiskali tudi Kamnik in Domžale. Čeprav so poslovilni nogometni dvoboj izgubili z 0:4 je bilo zaključno srečanje v Krumperku zelo prisrčno.
000002010202020102020102020201000101020001010200020202
JCazatuumik
41. V kovačnici namreč letijo iskre na vse strani. "Avtomobil gori!" je zavpil kar naenkrat pomočnik Nanti, ko je zagledal, kako iz avtomobila prihajajo oblački dima.
42. Nanti je vrgel težko kladivo na tla in po nesreči prav mojstru na noge. Potem je stekel k sodu, zajel vedro umazane vode in izlil na avtomobil. Ogenj je bil pogašen.
43. Vajenec Nuža Štuc je medtem tekel h Kozamurnikovim, kar so ga nesle noge. Povedati jim je hotel, kaj seje zgodilo. Da bi lažje tekel, si je sezul cokle. Pomislil seveda ni, da mu utegneta palca ozebsti.
44. Pri Kozamurnikovih so se zelo prestrašili. Gospod Kozamurnik, njegova gospa in tudi Minka so pustili vse in tekli z Nužem v kovačnico. Kozamurnik ni pomnil take dirke, kar je bil živ.
J02E URBANC1C	Telefon: 850 7226
KAL-C ABINETS
STROKOVNJAKI ZA:
kuhinjsko pohištvo — mizarsko opremo kopalnic, umivalnikov itd. — vsakovrstne stenske omare in knjižne police.
SPECIALISTS FOR: Kitchens — Vanity Units — Wardrobes — Book Shelves
Če gradite novo ali pa obnavljate staro obrnite se z zaupanjem na nas! If you are building or renovating call on us with confidence!
3 Pamela Grove, Lower Templestowe, Vic.
Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje
SUNSHINE PAINTING SERVICE
PTY. LTD.
62-64 MONASH STREET. SUNSHINE, 3020
Tel. 311 1040, 312 1533
Lastnik: JIM KOROŠEC, Priv. 336 7171 Svoji k tvojim !
DOSEDANJI REZULTATI
DOSEŽKI JUGOSLOVANSKE EKIPE NA OLIMPIJADI V L.A.
V sedmem dnevu olimpijskih iger v Los Ange-lesu je Jugoslavija že imela eno zlato in dve bronasti medalji.
V	grško-rimskem stilu rokoborbe v kategoriji 68 kg je Vlado Lisjak z zmago nad Tapio Sipila iz Finske dosegel zlato kolajno.
Bronaste kolajne pa sta dosegla : V kategoriji 100 kg Refik Memiševič in v kategoriji 74 kg Karolj Kasap.
V	sledečem je nekaj rezultatov naših športnikov v prvih dneh olimpijade:
2.	DAN:
V	košarki je Jugoslavija premagala Zapadno Nemčijo z 95:83
3.	DAN:
V	košarki so dekleta iz Jugoslavije izgubile proti ZDA z 55:83
V	nogometu je Jugoslavija premagala Kamerun z 2:1.
V	veslanju dvojčkov je v predtekmah Jugoslavija bila v svoji enoti na četrtem mestu.
V	plavanju (metuljček) je v predtekmah v svoji enoti Ilrvoje Barič prišel na 4. mesto, a se ni kvalificiral za finale.
4.DAN:
V	veslanju dvojk je v svoji enoti pred-tekem Jugoslavija zopet bila na 4. mestu.
V	košarki so dekleta premagala Korejo z 55:52
V	rokometu so moški iz Jugoslavije igrali z Islandsko z 22:22
V	streljanju z zračno puško je Valentina Atanaskovski dosegla 17 mesto s 380 točkami in Miijana Jovovič 29. mesto z 371 točkami.
5.	DAN:
V	košarki so moški premagali Egipt s 100:69
V	nogometu je Jugoslavija zmagala Kanado z 1:0.
V	rokometu so moški premagali Japonsko z 3:0
V	vaterpolo so zmagali Kanado s 13:4
6.DAN:
V	veslanju dvojk so Jugoslovani izpadli iz nadaljnih tekem.
V	streljanju z puško malega kalibra je Biserka Vrhek zasedla 7. mesto s 569 točkami
in Mirjana J ovovie 8. mesto s 569 točkami.
V	predtekmah v plavanju na 400m prosti stil sta tekmovala brata Petrič. Borut Petrič je prišel v svoji skupini drugi, vendar njegov čas ni bil dovolj dober, da bi se uvrstil v finale.
Medtem pa je Daijan Petrič prišel v finale in tam zasedel 6 mest s časom 3.54.88. Čas zmagovalca v tej stroki Georga Dicario iz ZDA je bil 3.51.23.
V	vaterpolu je Jugoslavija premagala Kitajsko z 12:7
V	rokometu pa so moški dobili proti Japoncem z 32:15
Tega dne je tudi Peter Vidmar, ZDA, verjetno po poreklu Slovenec dosegel srebrno medaljo v telovadbi posameznikov.
7 .D AN:
V	košarki so dekleta dobile proti Kanadi s 69:68
V	boksu, lahka kategorija (60 Kg) je Slobodan Pavlovič bil premagan od Korejanea.
V	nogometu je Jugoslavija premagala Irak s 4:2
V rokometu so dekleta premagale Avstrijke s 30:15
V	vaterpolo so Jugoslovani dobili proti Nizozemcem z 9:5
V streljanju z zračno puško je Rajmond Debevec zasedel 12. mesto s 580 točka-.
Brata Petriča sta tekmovala v plavanju 1500 m prosti stil, a nista prišla v finale. Oba sta dosegla 4 mesto v svojih skupinah, ki so štele po osem plavačev. Borut je dosegel čas 15.36.44 in Daijan 15.39.79

Res je žalostno, da se sedaj 'po desetletjih za Prešernom, Cankaijem in drugimi, Slovenci še vedno moramo prizadevati za uveljavljanje našega jezika. Pa ne samo v zdomstvu, tudi v Sloveniji je tako, kot je razvidno iz nedavnega članka v Delu:
Tako kot mene moti večino slovenskega življa, da naši predstavniki na vseh ravneh v organih federacije (Skupščina, zbori, ZIS, in dr.) -v večini primerov uporabljajo srbohrvaški jezik. Razumem, da v medsebojnem osebnem stiku naši delegati, člani ZIS in drugih institucij uporabljajo jezik svojega sogovornika, ker ta pač v celoti ne razume našega - Vendar: kadar nastopajo javno pred Skupščino SFRJ, zbori republik in v drugih ustanovah, vključno z Z'K Jugoslavije, bi pa morali uporabljati slovenski jezik. Kakor drugi naši narodi in narodnosti smo še tudi mi Slovenci borili v enotah NOV, bojevali za enakopravnost vseh narodov in narodnosti, zato zahtevamo tudi od naših predstavnikov, kadar nastopajo javno, da uporabljajo izključno slovenski jezik (in enako naj bi ravnali tudi drugi narodi in narodnosti: Makedonci, Albanci, Madžari itd.).
Mar se naši delegati, pa naj bo to kdor koli (Zvone Dragan, Stane Dolane, Anton Vratuša in vsi drugi), sramujejo uporabe svojega materinega jezika? In sramujejo tudi svojega naroda, svojih občanov Slovencev, ki morajo zato ob TV sprejemnikih besedo svojih delegatov razbirati le iz podnapisov.
Menim, da ta moja opomba zasluži ne le javno objavo, ampak tudi javni odgovor, in sicer ne le jezikovnega razsodišča, ampak tudi vsakega posameznika, ki tako omalovažuje svoj in naš slovenski jezik. Ko imamo simultano prevajanje za tiste, ki katerega jezika naših narodov ali narodnosti ne razumejo, zakaj se tega ne poslužujejo ljudje, ki bi vendar morali uporabljati slovenski jezik. Ali ni bilo odrešujoče poslušati zaprisego našega Bojana Križaj a na olimpiadi v Sarajevu v slovenskem jeziku,pa intervjuje Franka in še koga. F. P., udeleženec NOB in član ZB.
V vsem Vam dajemo prav. Res je sicer, da praksa ni tako črna in da mnogi delegati na sejah Skupščine SFRJ govorijo slovensko, res pa je tudi, da v večini primerov uporabljajo srbohrvaščino. Z neuporabljanjem slovenskega (ali po statutu njemu enakega) jezika v večjezičnih političnih skupnostih ter v okoliščinah, ki jih navajate, z dejanjem preklicujemo tisto, s čimer se z besedami hvalimo: enakopravnost tvorbenih sestavin naše politične skupnosti. Zaradi negativnega odziva, ki ga ima kritizirano govorno vedenje, pri vseh narodn(ostn)0 normalnih ljudeh, se objektivno krepijo sredobežne sile naše skupnosti, dolžnost in interes nas vseh pa je ravno sredotežnost različnega, vendar enakopravnega. Kdor torej naši skupnosti res dobro hoče, ne sme počenjati stvari, ki tej skupnosti škodijo. S tem se hkrati pokopava načelo jezikovne enakopravnosti tudi - in zlasti - v zadevah državnosti. Jezikovno razsodišče zato poziva delegate in druge uradne predstavnike naše republike, da to prakso korenito spremenijo.
Pty. Limited
i»
Quality Offset and Letterpress Printers
Creative Designers
Gold Stamping
Raised Printing
ZA VSE TISKARSKE USLUGE SE PRIPOROČATA DRAGO - DANICA ZOREČ
1 STÜDLEY STREET, ABBOTSFORD, MEL., VIC. 3067 PHONE: 419 1733