vwrmv
•••-■-—	V Ljubljani, dne 30. aprila 1930. — Številka 10.	. ■
L E PA KNJIGA
B. B O R K O
Pesnik in esejisl Paul Valery je v svojem poizkusu «() dveh vrlinah knjige» razdelil knjige v dve skupini: prvo, ki učinkuje na nas po vrstah, in drugo, ki učinkuje po straneh. Prva skupina je namenjena štivu, zato je poglavitna vrlina take knjige to, da ima jasni videz. Merimo jo zgolj z optičnim čutom, ki hoče, da hodi kar najbolj čitljiva. Druga vrsta knjige noče hiti samo predmet našega optičnega organa, marveč iščemo na nji tudi estetskih užitkov. Njena značilnost ni samo jasnost vrste, marveč v še večji meri ubranost in slikovitost strani. Valery pravi: «Stran je slika, ki daje vtisk neke celote, nekakega bloka ali sestave blokov in plasti, neke barvne lise, ki ima bolj ali manj posrečeno obliko in jakost. Tu ne beremo več besede za besedo, marveč premerimo s pogledom vso stran; tak način gledanja nam dopušča, da postavimo knjigotiskarstvo ob bok arhitekturi, prav tako kot pri knjigah za štivo mislimo na glasbo in na vse umetnosti, ki poteka jo v času.»
Dalje pravi Valerv v svojem eseju: «Qbe vrsti gledanja sta nezavisni med seboj. Besedilo, ki ga gledamo in besedilo, ki ga čitamo, sta dve docela ločeni reči, kajti obema ne moremo hkrati posvetiti vse svoje pozornosti.»
Zanimivo je, kakoValery, ta tenkočutni estet in klasicistični pesnik čisto modernega občutja, hkrati pa velik knjigoljub (njegove zbirke so prej izhajale samo v izbranih bibliofilskih izdajah), presoja tipografsko veščino in umetnost.
Če gre samo za to. da se čim bolj olajša čita-nje, pravi Valerv, tedaj tiskarju ni treba umetnika; zahteve čitljivosti se lahko določijo trdno in splošnoveljavno. Izkušnja in analiza popol-
noma zadostujeta, če hočemo določiti, kaj morajo storiti črkolivec, stavec in tiskar, da dobe jasno in razločno tiskarsko sliko. Ko pa se tiskar zave mnogoterih možnosti, ki mu jih daje njegovo rokodelstvo, bo takoj občutil dolžnost, da pokaže umetnika v sebi, zakaj umetnik je po svojem bistvu «tisti. ki izbira»: število možnosti mu veleva, da naj voli med njimi. Vsaka naloga, ki se da rešiti na več načinov, ne zgolj na enega, pričakuje umetnika; često, kajpa, zaman.
«Tiskarski umetnik stoji pred svojo nalogo v enakem kompleksnem položaju,kakor arhitekt, ki si prizadeva,da praktično uporabnost stavbe spravi v sklad z nje obliko. Tudi pesnikova usoda je taka, da skuša izravnavati vsebino in obliko, misel in besedo. Vtisk nujnosti, ki bi moral nastati po vsakem srečno dovršenem delu, se da doseči samo s prosto izbero. To velja za vse umetnosti, ki so prav radi tega umetnosti. Dokončne harmonije vseh različnih, med seboj nezavisnih činiteljev, ki jih moraš združiti v enoto,pa ne boš nikdar dosegel na predpisan ali avtomatičen način, marveč samo s čudežem in s tem, da se potrudiš; čudež in stremljenje se morata prosto izživljati.»
Valery sklepa svoj esej tako-le: «Lepa knjiga je v prvi vrsti dovršen .čitalni stroj1, ki deluje pod pogoji, kateri so dokaj natančno v skladu z zakoni in metodami fiziološke optike; obenem pa je umetnina, stvar, toda stvar, ki ima neko osebnostno nadarjenost, ki očituje sledove individualnega nagnjenja in v kateri čutiš žlahtno stremljenje po srečni in prostovoljni ubranosti. Piščev duh se opazuje v ogledalu,ki mu ga daje tiskarski stroj. Če se lisk in papir ujemata, če
je stavek skrben in strun ubrano zlita in če je naposled tisk posrečen, tedaj mu postaneta njegov jezik in slog docela nov doživljaj. Čuti sramoto in ponos, saj vidi, da mu je bila izkazana čast, ki mu nemara niti ne gre. Misli, da čuje glas, ki izgovarja njegove besede in vsako posamezno posebej poudarja,in ta glas je mnogo jasnejši in trdnejši od njegovega in nepomirljivo čistejši. Vse zmerno,nemočno,samovoljno, neelegantno je premagano, preglasovano. Biti krasno tiskan: kako visok in kako strašen sodni dan za pisatelju!»
Valeryjev esej je bil prav primeren, da ga je izdajatelj in urednik berlinske «Die literarische Welt» postavil na čelo številke, ki jo je posvetil vprašanju lepe knjige (št. 12. z dne 21. marca 1910.). V tej številki je najzanimivejša anketa med nekaterimi nemškimi pisatelji o vprašanju: «AIi se vam vidi važna dobra oprema vaših knjig?» Navedimo iz nje nekaj značilnih odgovorov :
Thomas Mann ima veselje s svojimi knjigami, če mu jili založnik okusno in solidno opremi. Jakobu Wassermannu ni vseeno, kako je njegova knjiga opremljena, vendar meni, da tako zvana lepa oprema ovira razširjenje in splošen učinek knjige. Julius Meier-Grafe je v načelu za spodoben tisk, vendar mu ni prav, če je zbog tega knjiga draga; v tem primeru ima rajši slab tisk in papir. «Drage knjige delajo pisca siromašnega, pa tudi založnik ne obogati; kako pa je z občinstvom, ni treba niti poudarjati.» Bruno Frank: «Čist, preprost kozarec za vino, več pravi pivec ne zahteva. Jasen,razločen tisk, papir, ki ne postane grd, platnice, ki ohranijo svojo obliko: preko tega mi niso nikdar segale želje. Knjiga bodi kot predmet fizično prijetna, najbolje pa je, če se čitatelj te fizične prijetnosti niti ne zavede.» Theodor Daubler meni, da se v Nemčiji polaga prevelika važnost na knjižno opremo. Albrecht Schaeffer: «Klavrno opremljena knjiga, ki jo čita deset dijakov ali bančnih uradnikov, ker si jo lahko nabavijo, mi je ljubša od sijajno opremljene, ki je nihče ne čita, ali pa samo ,gospa pl. Pollak'.» Heinrich Eduard Jacob: «Vsekakor se mi vidi važno, da se moje knjige lepo natisnejo in opremijo; ker sem jih skrbno spisal, je ta želja umljiva.»
I' riedrieh Schnack: «Dobra oprema mojih knjig se mi vidi važna. Vsak pisec se veseli, če je njegova knjiga izdana v lepi obleki.»
Nekaj teh odgovorov, ki smo jili navedli obenem z mislimi iz Va!eryjevega eseja, pričuje, da odnos navdušenega pisca do oblike njegove knjige v bistvu ni drugačen od odnosa, ki ga ima knjigoljub do lepe knjige. Če imej knjiga zgolj nekak agitatoričen ali pa čisto praktičen pomen, če je nje vpliv časovno že v naprej omejen, ako je namenjena najširši množici, kakor časnik,tedaj ji dajmo s preprostim materialom in z manjšimi stroški samo prvo vrlino, ki jo zahteva Valery od knjige: jasen videz, čitljivost. Taka knjiga ni namenjena za knjižne police in tudi ne za vezavo.
Valervjevi rojaki smatrajo, da naj prehodi sleherna nova knjiga to pot, ki je nekam podobna knjižnim vicam: tu se očisti, tu pokaže, ali je zrela za knjižnice, oziroma, kakor je ob neki priliki zapisal Wi 11 y Haas, da ti postane «priležnica ali celo zakonska žena». Tako izdajajo Francozi za standardno ceno 12 frankov knjige na slabem papirju in površnem tisku, ki dosezajo ogromne naklade. Velik del takih izdaj pa doživlja usodo časnikov, ker njihov papir postane prej ali slej grd. Za tako založniško prakso govori zlasti interes velikega razširjenja ob nizki ceni, kar je v prid avtorju in založniku; če se knjiga količkaj obnese, se natisnejo nove izdaje kar s stereotipiranimi matricami. Tako postopanje s knjigo je nemara prospešno pri velikem narodu, ki mu ni težko, izbirati kupcev knjig po različnih opremah in kjer se knjiga, ki je imela večji uspeh, že v nekaj letih po izidu izdaja v raznih, tudi bibliofilskih oblikah. Že Nemci pa so v tem oziru, kakor nam pričujejo zgoraj navedene izjave, bolj občutljivi. Celo povprečno občinstvo, ki se pri Francozih zadovoljuje s slabo opremljeno knjigo, zahteva pri Nemcih vsaj spodobno, če ne že lepo knjigo. Zato so Nemci v zadnjih letih dosegli v nizki ceni, združeni z lepo opremo, rekord v vsem založništvu celinske Evrope (opozarjam samo na Knaurjeve izdaje).
Pisatelj, ki mu ni do opreme njegove knjige, je po svojem tipu bolj časnikar, agitator, trgovec, tovarnar, nego estet in umetnik. Čitatelj, ki se zadovoljuje s sleherno, še tako slabo

knjižno opremo, je bolj učenec, in izkoriščevalec knjige, nego njen ljubitelj. Grda knjiga je lahko po vsebini lepa, toda imetnik grde knjige ni v iskrenem odnosu do svoje knjige; manjka mu spoštovanje do nje, nima intimnega čuta, ljubezni. Tak čitatelj je čmrlj, ki sc pomudi na cvetu in sfrči. Valery ima prav, ko pravi, da lepo natisnjene besede zvene pisatelju z drugačnim glasom in ga kličejo na večjo odgovornost. To psihološko dejstvo bo marsikdo potrdil iz lastne izkušnje. Vsak knjigoljub pa bo takisto rad priznal, da se mu vsebina lepo opreml jene knjige bolje in trajneje vtisne v spomin, nego vsebina nemarno potiskanega papirnega svežnja. Ni namreč vseeno, ali nam neki predmet vzbuja večstransko ugodje, ali pa le enosmerno. Pri lepi knjigi učinkuje na nas, čeprav ne sočasno, več činiteljev nego pri knjigi z nemarno vnanjostjo. Tudi ista telesna hrana se razločuje po tem,kako je prirejena in kako servirana; nje hranivost za visi do neke mere od teka, t. j. fizične in psihološke dispozicije, ki ti jo vzbudi pogled na njeno vnanjost. Ta primera je nemara
malce robata, a je točna; knjigoljubi so gurmani, Pierre Dominicpie jih je primerjal celo z doni Juani. Vsekakor so to ljudje, ki imajo pri duševnih užitkih tudi neko potrebo ž njimi ubranih telesnih užitkov, in nikdar jim ni telesni užitek tako zelo fizičen, da ne bi zaznavali njegovih globokih tonov v klaviaturi svoje duševnosti.
Po vsem tem je lepa knjiga predmet, ki ima širši in večji odzvok nego nelepa knjiga, zato tudi po svojem vplivu, ki ga ima lahko na družbo, ni tako brezpomembna, kakor se zdi ljudem,ki gledajo na knjigo zgolj utilitaristično. Nemara je res, da tiči za lepo knjigo individualistično načelo, da torej lepa knjiga ni plod vere v neko splošno, sirovo enakost, marveč izraz osebnosti in različnih okusov. Toda prav to jo varuje pred kratkotrajnostjo, kateri so zapisane njene tovarišice iz brezlične množice, ki so nam lt sredstvo, da trenutno nasitimo svojo zvedavost, tudi da se zabavamo z njimi, ali da, kolikor se da, oberemo njihov cvet in sad in jih potem vržemo na gnojišče potiskanega papirja.
SEST RESNIC O TUJKAH
A. S O V It £
((Znana je zgodbica«, čitafn v omenjenem članku, «ko nekdo vpraša svojega prijatelja, kaj je to; .kompaktno'. Namesto da Ivi mu ustno pojasnil, začne prijatelj na čuden način govoriti z rokami. Kaj dokazuje zgodbica? Prvič, da je vse res, kar smo povedali o meglenosti in izpreminjavosti tujk, da so torej le-te za točno izražanje nesposobne, drugič, da je rabil prijatelj besedo iz gole lagodnosti, ne da bi se bil kdaj potrudil, poiskati zanjo ustrezajočih domačih izrazov. «kompakten« ne pomeni samo «trden» in «jedrovit», kakor prevaja po članku Duden, temveč predvsem (gmoten«, pa tudi čvrst, zbit, zgneten, sovisen, jedrn in še kaj, kakor je pač v vsakokratni miselni zvezi potreba. Vsi ti izrazi so izvzemši «sovisen» v primeri z brezkrvnim tujim mešičkom pravi korenjaki, zdravi, rdečelični gnjeci, ki življenje kar žari iz njih. In da slovenščina ne pozna izraza za «imponirati»? Ta bi bila lepa! Komur je Breznikov prevod «ugajuti» ali espoštovati« premalo, ima še izraze občudovati, sapo zapreti, ugnati itd. Ali «diskreten»! Članek zahteva, da mu kdo «kratko in jasno, brez ovinkov« povej, kaj beseda pomeni. Ob tem pa sam navaja kratko in jasno in brez ovinkov tri izraze iz Janežiča; da bo jas-
nost in brezovinčnost še večja, pridenem njegovemu ^preudarnemu«, «razbornemu», «molčlji-vemu» še «skromno, obzirno, rahlo, nežno, komaj opazljivo«; število bi se dalo povečati še za kakih osem do deset izrazov. «Res je,« me zavrača članek, «beseda pomeni vse to, kar si naštel, in še več, toda predvsem označuje to, kar razumemo pod «diskretno , namreč — «diskretno»: To je mlačva prazne slame in priznavanje lastne nemoči, ne pa nedovoljnosti jezika. Jaz pod ((diskretno« ne razumem «diskretno», marveč to, kar sem zgoraj napovedal, in natanko vem, da bi bil vsak moj stavek, v katerem bi rabil namesto tujke tega ali onega omenjenih izrazov, na svojem mestu povsem točen in vsakomur jasen. ((Diskreten pa ničesar natančno ne pove, ker je pač znamka za vse. Članek vprašuje nadalje, kaj pomenijo besede devotno, frivolno, subalterno, delikatno, skur rilno, groteskno, ironično, kaj je «exlibris« in ali je potiti se isto kakor transpirirati. Prvi štirje izrazi sodijo tja, kamor «kolosalen ali ((faktičen«, in torej ni treba, da bi izgubljal besede o njih; «skurilen« je burkast, smešen, norčav, pavluhast, tudi nagajiv in podobno; ((grotesken« pomeni čuden, skremžen, skodrcan, zvezen, spačen, čudno-
m
lik, sami točni in jasni izrazi; «ironičen meni ni tujka, dasiprav imam v slovenščini več besed, ki jo dobro nadomestujejo, n.pr. podsmehljiv, bolj ali manj dobrohotno zloben, bolj ali manj ujedljiv, porogljiv itd. Kaj pa «exlibris»? Če ne maraš označiti s samim podpisom, da je knjiga tvoja lasi — to je najpreprostejši exlibris — greš k umetniku, slikarju ali grafiku, pa si naročiš učinkovito, umetnostno pomembno«knjižnično ali knjižno znamko, oziroma ločnico '. S tem si natančno označil pravi, dejanski, otipljivi predmet, ki ga utegneš na knjigo nalepiti in postaviti vanj svoje ime; «exlibris» te predmetnosti ne kaže, ampak je samo nadpis (kakor slovensko «last» ali «lastnik»), ki ga «exlibris», bolje «knjižna ločnica», nosi. In «transpirirati»? Ko bi bil zloben, bi dejal, da se poti ali znoji kmet ob plužnah, transpirira pa gospod ob pečeni rački in steklenici rulandca. Saj v osebi in družabnem staležu je menda ves razloček, v «procesu» samem in njegovih učinkih ga ni; podobno, kajne, kakor pri tatu in kleptomanu: če izmakne do smrti izstradan siromak, ki ga tepe življenje z bičem in škorpijoni, peku žemljo iz košare, je tat in gre v zapor, če pa ukrade bogato nališpano žensko bitje trgovcu namotek dragocenih čipek, trpi «na kleptomaniji* in gre v sanatorij. Sicer pa «transpiriranje» ne pomeni samo znojenja, temveč tudi izpuhtevanje in raznorodno zaudarjanje; v slovenščini torej zopet sami polni in zajemljivi izrazi, tujka pa medel vzorec brez življenja. Komur je «transpiriranje» bolj izrazito in točno kot potenje ali izpuhtevanje, naj gre opolnoči v vojašnico in stopi s službujočim častnikom v dve sobi, kjer spi, recimo, po petdeset mož, v eni takšni, ki izpuhtevajo, v drugi takšni, ki «transpirirajo», pa naj mi pove, kakšno razliko je našel. Seveda mora biti moštvo kolikor moči istorodno; kajti vsakdo, ki je imel n. pr. v vojni priliko spoznavati pripadnike raznih armad, natančno ve, da izpuhteva korakajoča stotnija Rusov povsem drugačen« vonj »kakor stotnija Nemcev ali Italijanov, Francozov ali črncev.Teh «vonjavih odtenkov* pa tudi vseobči izraz «transpiriranja ne vsebuje, prav kakor «potenje» ne; za njih označevanje je treba posebnih izrazovnih sredstev.
Končno še nekaj besed o tujkah, ki so se tudi med preprostim ljudstvom že popolnoma udomačile. Na izraze za mero in tehtnico le-tu niti ne mislim ne in jih ne kanim izpodkopavati; saj so vsi do zadnjega neutrpni, nenadomestjivi in že povsem naši. Druga je z mnogimi vojaško strokovnimi, pravnimi,zeml j iškokn ji žnimi, zdravstvenimi, glasbenimi in drugimi takimi označbami. Med njimi, zlasti pa med vojaškimi, ki jih pozna preprosti človek menda največ, je prav mnogo takih, ki imamo zanje dobre svoje izraze. Če so le-ti ljudstvu manj razumljivi kakor ustrezajoče tujke, to tujkam še ne daje večje pravice do življenja, kakor jo imajo domače besede; na knjigi in šoli
je, da jih polagoma izpodrine. Nepotrebni so izrazi regiment, kompanija, kaprol, kanonir, tam-bur, rekrut, patrola, tren, montura in drugi taki, nenadomestljivi pa major, general, karabinka, bajonet in podobni. Nikaka nesreča ni, če govori kmet o instanci, paragrafu, registru, katastru, za eksekutorja, advokata, parcelo, intabuliran je, sekvester, interes, tarifo ter podobno pa naj se le nauči slovenskih označeb. Primarij, recept, operirati in še kaj naj ostane, apotekar, dohtar, medicina pa naj se tudi na kmetih umakne lekarnarju, zdravniku in zdavilu. Harmonika in klarinet (pri nas pravijo «klnet») bosta slej ko prej pela, flavta in pozavna pa naj umolkneta, da bo slišati svirel in trobljo. Tudi tu je potemtakem treba razločevati ne glede na to, ali so besede v ljudstvu že udomačene ali ne. Sicer pa prikraja tako zvana ljudska etimologija marsikatero tujko, ki ji ne razume pomena, čisto po svoje, da omenim le znani «obril iz «april , «lukamatija iz «loko-inotiva , dalje «motovil(o)» iz «avtomobil», «tre-petikelj» iz «perpendikelj» (v moji domači vasi), «dragetinsko» meso iz «argentinsko meso (izraz, ki ga je slišala na trgu po pripovedi mojega učitelja, gosp. nadzornika Westra, če se prav spominjam,njegova mati; beseda«argentinski ljudem ni ničesar pomenila, pač pa «dragetinski», saj so uvažali pred pet in dvajsetimi leti iz Argentine meso k nam, ker je bilo poceni, domače pa razmeroma drago).
Pri kraju sem. Skušal sem v površnem obrisu naznačiti svoje naziranje o tujkah, o njihovi vrednosti in nevrednosti, o njihovi pogosti škodljivosti in nadomestljivosti, pa tudi. čeprav le bolj redki neutrpnosti. Nepristranski presojevalec, mislim, ne more trditi, da bi bilo moje «puristov-stvo» pregnano; saj se kolikor toliko ravnam po Horatijevem ravnilu, češ, «est modus in rebus, sunt certi denicjue fines*. Ne torej trebljenje po vsaki ceni, ker bi utegnil s takim nepremišljenim puljenjem izrvati tudi mar.sikako zdravo rastlinico, ki bi jo bilo — vsaj začasno — škoda žrtvovati. Po veliki večini pa vendarle sodim, da je tujka plevel, ki ga je treba neumorno pleti, če nočemo, da nam jezik ob njenem prebohotnem razraščanju polagoma okržljavi. Vem, da premnogim to moje naziranje ni všeč — razlogi so osebni in stvarni —, vem pa tudi, da je nekaterim le zbudilo pomisleke proti prepogostemu tujkar-jenju v besedi in pismu ter jih privedlo do kritičnega nadzorovanja samih sebe in pretehtavanja, je li ta in ona tujka upravičena ali ne. In to je dovolj. Kdor čuti v sebi tisto, rekel bi, mistično razmerje do slovenske besede, kakršno čutim jaz, ki vidim v njej živo bitje z živo dušo, prav v smislu Platonovih idej, obdarjeno s skrivnostnimi močmi, kdor tako čuti, pravim, bo mojemu nazi-ranju v splošnem pritrdil, dasi se v poedinostih nemara ne strinjava.
SLOVENSKA
SESTAVIL J. š L E 13 1 N G
430. Lindtner Henrik: Nova Ljubljana. 1. Gospodarski in finančni problem mestne občinske uprave. 2. Stanovanjski problem. V Ljubljani. Samozaložba. Natisnila Narodna tiskarna. 1929. 8°. 40 str.
4” I. Ljubljenci, Moji. Založil L. Sclnventner, Ljubljana. (13. t. in I.) (1929.) 8". 8 str. slik z besedilom za mladino.
432.	Lončar Dragotin: Kako je nastalo današnje
delavstvo in njegovo gibanje.
Uratnik Filip: Prebivalstvo in gospodarstvo Slovenije. Izdala in založila Cankarjeva družba. Tiskala Ljudska tiskarna v Mariboru. 1929. 8". 100 str.
433.	Maeterlinck Maurice:	Življenje čebel. Po
M. Maeterlinckovi knjigi «La vic des a-beilles» priredil Jos. Wester. V Ljubljani. Izdala Kmetijska matica. Natisnili J. Blasnika nasl. 1929. 8°. X+101 str.
434.	Maister Itudolf: Kitica mojih. Maribor. Ti-
skovna založba. Tiskala Mariborska tiskarna. 1929. 8”. 80 str.
435.	Malčkom, Našim. Založil L. Schvventner, Ljub-
ljana. (13. t. in 1.) (1929.) M. 8°. 2 zvezka po 4 str. slik z verzi za mladino.
436.	Mati vzgojiteljica. Vodilne misli krščanskega
vzgojeslovja. Priredila učiteljica. (Anica Lebar.) Tretja, predelana izdaja. V Ljubljani. Založila uprava dekliškega lista «Vi-gred». Tiskala Jugoslovanska tiskarna. 1929. 8°. 104 str.
437.	Matic«, Glasbena v Ljubljani. Program za
francosko turnejo s slovenskim in francoskim besedilom. Delniška tiskarna, d. d. (1929.) M. 8". 32 str. s slikami v bakrotisku.
438.	Mohor Anton: Zbirka pesmi. Samozaložba.
lisk Ljudske tiskarne, Maribor. (1929.) Ib". 112 str.
459.	Molitve. Priredil Alfonz Klemenčič, O. Teut. V Ljubljani. Založil jih je konzorcij «Križa». Tiskali J. Blasnika nasl., d. d., Univerzitetna tiskarna. 1929. 16". 61 str.
440.	Napoleon in Ilirija. Izdal odbor za proslavo
120letnice Ilirije oživljene. Natisnila Delniška tiskarna v Ljubljani. 1929. M. 4". 36 str. in 3 1. slik v bakrotisku.
441.	Napotnik Ivan: Brzojav in telefon v dveh
delih. Morse jev brzojav; gradnja brzojavnih vodov in kabelski brzojav. Telefon; Baudot-ov, daljnočrkotisni, strojni in brezžični brzojav. S 116 slikami. L del. Priročno navodilo za Morsejevo brzojavljanje; gradnja brzojavnih vodov in kabelski brzojav. S 43 slikami. V Ljubljani. Natisnila
B1B L lO G R A F J J A „ ZA LETO 1929
tiskarna «Merkur . 1929. V. 8". 80 str. in z avtorjevo sliko.
442.	Navodila za poslovanje s poštno hranilnico
kraljevine Jugoslavije. Brezplačna službena izdaja. Tiskarna oblastne poštno-telegrafske uprave v Ljubljani. 1929. 8". 20 str.
443.	Opeka Mihael: Jagnje božje. Dvanajst go-
vorov o daritvi svete maše. V stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani govoril. V Ljubljani. Založila prodajalna K. D. H. Ničman. Natisnila |ugoslovanska tiskarna. 1929. 8". 110 str.
444.	Pirc Ivo: Prva pomoč v nezgodah. Peta izdaja.
Za splošno in praktično porabo sestavil. Ljubljana. Tiskarna Slovenija. (1929.) 12X9 cm. 40 str.
445.	Pismo, Sveto, novega zakona. Drugi del:
Apostolski listi in razodetje. Po naročilu dr. Antona Bonaventure Jegliča, ljubljanskega škofa, priredili dr. Fr. Jere, dr. Gr. Pečjak, dr. A. Snoj. Ljubljana. Izdala Bogoslovna akademija. Knjiga 9. Založilo Katoliško tiskovno društvo. Natisnila Jugoslovanska tiskarna. 1929. 8". XVl-f-349 str.
446.	Po veliki skupščini «Slovenske straže» v Ljub-
ljani. (1. junija 1929.) jugoslovanska tiskarna. V. 8°. 4 str.
447.	Podržaj Stanko, D. J.: Pod Himalajo. Ob
ustanavljanju jugoslovanske misijonske pokrajine Družbe Jezusove v Bengaliji. Ljubljana. Izdal Glasnik presv. Srca Jezusovega. Piskala jugoslovanska tiskarna. (1929.) 8". 108 str. s slikami in z zemljevidom ozemlja zapadno-bengalskega misijona.
448.	Pogoji VI. tekmovalnega streljanja S. L. D.
dne 19. in 20. maja 1929. Izdalo in založilo Slovensko lovsko društvo v Ljubljani.Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. V. 8". 8 str. tiskarna d. d. 1929. 16". 11 str.
446. Poljanec Leopold: Prirodopis živalstva za višje razrede srednjih šol. Druga, predelana izdaja. 370 slik in 1 zemljevid o zemljepisni razširjenosti živali. Perorise izvršil P o 1 j a-nec Jožef, strokovni učitelj na deški meščanski šoli v Mariboru. Založila Družba sv. Mohorja v Celju. 1929. 8". 271 str.
450.	Poročilo o sestanku za ureditev katoliške
akcije. Natisnila [ugoslovanska tiskarna v Ljubljani. (1929.)'4". 11 str.
451.	Poročilo o 30letnici Društva učiteljic v Ljub-
ljani. Natisnila Učiteljska tiskarna. 1929.8". 28 str.
452.	Poslanstvo in pota Krekove mladine. Izdala
centrala Krekovih družin. V Ljubljani.-Za-
loži Iti Delavska založba, r. z. z o. z. Tiskali J. Blasnika nusl., Univerzitetna tiskarna d.d. 1929. 16°. 5? str.
453.	Pravila Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije in Organizacijski statut njega ljubljanske sekcije. V Ljubljani. Založil Avtomobilski klub. Natisnila tiskarna Merkur. 1929. 8°. 47 str.
434.	Pravila jugoslovanskih tekstilnih tvornic
Mautner d. d. Tiskarna Merkur, trg.-ind. d. d. v Ljubljani. (1929.) 8". 28 str.
435.	Pravila Kmetijske družbe v Ljubljani. Zalo-
žila Kmetijska družba. Tisk j. Blasnika nasl., Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubl jani. 1929. V. 8". 16 str.
456.	Pravila Osrednje protituberkulozne lige v
Ljubljani. Tiskarna «Slovenija». 1929. M. 8". 16 str.
457.	Pravila Slovenskega rudarskega podpornega
društva «Prostost» — Lievin (P-de C) — (1929.) M. 8°. 16 str.
458.	Pravila Zadruge mesarjev in prekajevalcev
za ljubljansko okolico in sodni okraj Višnjo goro s sedežem v Ljubljani. (B. k. t. in
1.) (1929.) M. 8°. 40 str.
459.	Pravilnik glede kolonij za dojence in male
otroke. Založil lligijenski zavod kraljevine Jugoslavije v Ljubljani. Natisnila Delniška tiskarna d. d. 1929. 16°. 11 str.
460.	Pravilnik in poslovnik podružnic Sadjarskega
in vrtnarskega društva za Sloveni jo. V Ljub-ljuni. Učiteljska tiskarna. 1929. 8". 4 str.
461.	Pravilnik Mestne delavske zavarovalnice v
Ljubljani. (B. k. t. in 1.) (1929.) M. 8°. 23 str.
462.	Pravilnik o nagruduh za delu pooblaščenih
inženjerjev in arhitektov. V Ljubljani. Založila Ljubljanska inženjerska komora. Natisnila Delniška tiskarna, d. d. 1929. 8°. 22 str.
463.	Pravilnik o sprejemnih rudiouparutih z na-
vodili in pojasnili. V Ljubljani. Tiskarna «Slovenija». 1929. 16". 26 str. iil oglasi.
464.	Pravilnik za upravo penzijskega fonda Advo-
katske komore v Ljubljani. (B. k., t. in 1.) (1929.) M. 8°. 14 str.
465.	Pravilnika: o delu računovodstvenih odsekov
pri ministrstvih in računovodstvom službi pri nakazovalcih; za delo računovodstvenih oddelkov finančnih direkcij in za računo-vodstveno blagajniško poslovunje davčnih uprav. Založila finančna direkcija v Ljubljani. Natisnila Delniška tiskarna, d. d. 1929. M. 8°. 155 str.
466.	Premelč Stane: Osnovni pojmi mehanske
tehnologije kovin v zvezi s tvarinoznan-stvom. V Ljubljani. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna. 1929. 8". 79+11 str.
467.	Prenner Ljuba: Trojica. Povest. Izdala in
založila Belo-modra knjižnica. Ljubljana 1929. Tiskala tiskarna Merkur. 8". 93 str.
46S. Prijatelji, Dobri. Založil L. Schvventner, Ljub-ljunu. (B. t. in I.) (1929.) 8". 8 str. slik in besedila za mladino.
469. Priol Josip: Spravljanje, razbiranje, vlaganje, shranjevanje in razpošiljanje sadja. Perorisbe je izdelal Drago Humek. V Ljubljani. Založilo Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo. Natisnila Učiteljska tiskarna. 1929. 8". 76 str.
47». Bačič Božo: Jugoslawische Spitzenarbeiten. (Ljubljana 1929. Natisnila Učiteljska tiskarna.) 4". 4 str. teksta z ilustracijami.
471.	Raič Slavko: Srbsko-hrvatsku čitanka za
nižje razrede srednjih iu njim sorodnih šol. V Ljubljani. Zuložila Tiskovna zadruga. Natisnila Delniška tiskarna. 1929. V. 8". 424 str.
472.	Red, Poslovni, Advokatske komore v Ljub-
ljani. (B. k. t. in I.) (1929.) M. 8". 24 str.
473.	Rupel Mirko: Srbsko-hrvatsku vadnica za
srednje in njim sorodne šole. Prvi letnik. S sodelovanjem Ivana Lesice. V Ljubljani. 1929. Založila jugoslovanska knjigarna. Nu-tisnila Učiteljska tiskarna. 8". 119 str.
474.	Rus Jože: Napoleon ob Soči. Izdala in zalo-
žila založba Luč. V Ljubljani. Natisnila Narodna tiskarna. 1929. M. 8°. 40 str. in lesorez slikarja grafika E. Justina.
475.	Rustja Josip: Travništvo. Izdala Goriška Mo-
horjeva družba. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici. 1929. 8°, 104 str.
476.	Savinšek Slavko: Zgrešeni cilji. V Ljubljani.
Izdala in založila Vodnikova družba. Natisnila Delniška tiskarna, d. d. 1929. 8°. 120 str. (Portretno študijo pisatelja narisal Mirko Šubic.)
477.	Seznam knjig založništva in knjigarne Ti-
skovne zadruge v Ljubljani. Natisnila Delniška tiskarna, d. tl. (Oktober 1929.) M. 8". 32 str.
478.	Sienkievvicz Henrik: Quo vadiš? Zgodovinska
povest iz mučeniške dobe. Druga knjiga. Prevedel dr. Joža Glonar. Izdala Goriška Mohorjeva družba. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici. 1929. 8°.' Str. 293—576 in 8 str. tolmača k drugi knjigi.
479.	Snegulčica. Založil L. Schvventner. Ljubljana.
(B. 1. in 1.) (1929.) 8". 8 str. slik z besedilom za mladino.
48». Spis, Spominski, povodom dvajsetletnice ustanovitve Kreditnega društva Mestne hranilnice ljubljanske. 1908—1928. V Ljubljani. Založilo Kreditno društvo Mestne hranilnice. Natisnila Delniška tiskarna, d. d. 1929. M. 4°. 26 str.	*
481. Spomenica Akademskega orla. Vsem orlovskim družinam in slovenski katoliški inteligenci. Za AO zbrala in uredila Mirko Po-
koru, abs. med., in Eži Pehani, cand. ing. v Ljubljani. Tiskali J. Blasnika nasl. (1929.) 4°. 12 str.
482. Spomenica ob sedemdesetletnici lavantinskega bogoslovnega učilišča v Mariboru. Izdal profesorski zbor. Založilo kn.-šk. bogoslovno učilišče v Mariboru. Tiskala tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 1929. V.8°. 175 str. in 17 I. slik.
485.	Strmšek Pavel: Deset let Narodnega gledališča v Mariboru. Izdalo in založilo Dramatično društvo v Mariboru. Tiskala Mariborska tiskarna, d. d. 1929. 8°. 72 str.
4S4.	Strmšek Pavel: Maribor za svoje dijaštvo. Podporniki in podporne ustanove. Izdala in založila Dijaška kuhinja y Mariboru. Piskala Mariborska tiskarna, d. d. 1929. 8°. 62 str.
485.	Sturm Franc: Grammaire franqaise a 1’usage
des classes superieures des ecoles secondai-res. Ljubljana 1929. Založila Tiskovna zadruga. Natisnila Delniška tiskarna. V. 8°. 424 str.
486.	Sušnik Fran: Prekmurski profili. Izdala in
založila Slovenska straža, podružnica Maribor. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 1929. M. 8". 64 str.
487.	Šlibar Ljudmila: Moderna ženska telesna
vzgoja. V Ljubljani. Izdala in založila Belo-modra knjižnica. Tiskala tiskarna Merkur. 1929. 8°. 58 str. in oglasi.
488.	šmarnica in rožica. Založil L. Schvventner. (B.
t. in I.) (1929.) 8". 8 str. slik in besedila zn mladino.
486. šnuderl Makso: Človek iz samote. Tiskovna založba r. z. z o. p. v Mariboru. Tiskala Mariborska tiskarna, d. d. v Mariboru. 1929. 8°. 177 str.
4*)o. (štrukelj Ivan) psevd. Ivan Hribski: Razredni učitelj. Ljubljana 1929. Založila Oblastna zaloga šolskih knjig in učil. Tisk tiskarne tiskovnega društva v Kranju. 8". 152 str.
461.	Tarifa, Pristojbinska, javnega in prostega
skladišča v Ljubljani firme: Javna skla-dišta, družba z o. z. v Ljubljani, Dunajska cesta št. 55. Natisnila Delniška tiskarna, d. d-v Ljubljani. (1929.) M. 8°. 15 str.
462.	Tavčar Ivan: Streghe e Demoni. (Cronacn di
Visoko.) Traduzione dallo sloveno di Um-berto Urbani. Trieste. Libreria Tnternazio-nale Treves. Stampato nella tip. Industrie grafiche Italiane. 1929. 8". IX—|—191 str. (s sliko Iv. Tavčarja).
465. Telatko Marjan: Vagabund. (Pesmi.) Kragujevac 1950. Izdalo in založilo slov. kulturno društvo «Triglav». Tiskarna «Slovenija» v Ljubljani. M. 8°. 15 str.
464. Teržan Josip: Kmetovalčev svetovalec. Izdala Kmetijska matica. V Ljubljani. Natisnila Učiteljska tiskarna. 1929. 8". 125—(—11 str.
465.	Tominec Roman Leo, P., O. F. M.: Dr. Franz
Xaverius Prešeren und die deutsche Literatur. Inauguraldissertation zurErlangung der Doktorvviirde der philosophischen Fakultat (1. Sektion) der Ludvig-Maximilians-Uni-versitiit in Miinchen. Druck der Universi-tiitsdruckerei J. Blasniks Nachf. A. G. Ljubljana. 1929. V. 8". VII+91 str.
466.	Tridesetletnica obstoja dveh kmetijskih za-
drug v Rečici ob Savinji. 1899—1929. Sestavil Vladimir P u š e n j a k, nadrevizor Zadružne zveze. Natisnila tiskarna sv.Cirila v Mariboru. (1929.) 8". 58 str.
467.	Trinko Ivan: Naši paglavci. Črtice in slike
iz beneško-slovenskega pogorja. Izdala Goriška Mohorjeva družba v Gorici. Natisnila Katoliška tiskarna v Gorici. 1929. 8°. 100 str.
463.	Tuma Henrik: Imenoslovje Julijskih alp. Ljubljana 1929. Izdalo in založilo Slovensko planinsko društvo. Tiskal Makso Hrovatin. V. 8°. 100 str.
466.	Vije-vaje. Založil L. Schwentner, Ljubljana. (B. t. in 1.) (1929.) 50X22 cm. 16 str. slik z besedilom za mladino.
500.	Voditelj Marijinih družb 1950. V Ljubljani.
Za Osrednje vodstvo Marijinih družb: Dr. Alojzij Merhar. Natisnila Jugoslovanska tiskarna. M. 8°. 96 str.
501.	Vodnica na malem potu. Izbrane misli sv. Male
Terezije. V spomin na 40letnico ustanovitve Karmela na Selu 12. junija 1929. V Ljubljani. Priredil in založil karmelski samostan na Selu. Tisk Zadružne tiskarne. (1929.) 16". 65 str.
502.	Volk in sedem kozličkov. Založil L. Schwent-
ner. Ljubljana. (B. t. in 1.) (1929.) 8°. 8 str. slik in besedila.
505.	Vprašanja in odgovori za pomočniško izkušnjo iz brivske, frizerske in lasničarske obrti. Sestavil Albin Šinkovec, brivski mojster na Viču. Založila Zadruga brivcev, frizerjev in lasničarjev v Ljubljani. Tiskal V. Gale, Ljubijana-Vič. 1929. 16". 52 str.
504.	Vprašanja, Važna, našega delavskega zavaro-
vanja po podatkih o poslovanju Okrožhega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani leta 1928. Letno poročilo urada za leto 1928. Založil Okrožni urad za zavarovanje delavcev. Natisnila Delniška tiskarna d. d. v Ljubljani. 1929. 8". 82 str.
505.	Vretenčarji Slovenije. Založilo Društvo Zoo
v Ljubljani. Tiskala tiskarna j. Blasnika nasl. (1929.) M. 8°. 22 str.
506.	(Wirgler Marija) psevd. Jezernik Marija: Me-
dvedov Godrnjavček. Okrasil France Podrekar. V Ljubljani. Izdala in založila Belo-modra knjižnica. Tisk tiskarne Merkur. 1929. 8". 141 str.
507.	Zabret Franc: Moja opazovanja. V Ljubljani.
Založila Jugoslovanska orlovska zveza. Tiskala Zadružna tiskarna. (1929.) V. 8". 15 str.
508.	Zakon, Invalidski, in navodilo za ocenjanje
pridobitne nesposobnosti vojnih invalidov. V Ljubljani. Izdalo in založilo Udruženje vojnih invalidov, oblastni odbor za ljubljansko in mariborsko oblast. Natisnila Delniška tiskarna. 1929. 8°. VII-f-87 str.
500. Zakon, Menični, in čekovni zakon z dne 29. novembra 1928. Z opazkami opremil univerzitetni profesor dr. Milan Škerlj. Založila Tiskovna zadruga, r. z. z o. z. v Ljubljani. Natisnila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani. (1929.) 8°. X + 524. str.
5lo.	Zbor, Prvi, slovenskih koroških emigrantov v Celju, dne 14. oktobra 1928. in pravila «KIu-ba koroških Slovencev*. Založil Klub ko-
roških Slovencev. Tiskala tiskarna Merkur, Ljubljana. 1929. V. 8°. 20 str.
511.	Zveza jugoslovanskih železničarjev. 1909 do
1929. Izdal Oblastni odbor Udruženju jugoslovanskih železničarjev in brodarjev Ljubljana. Natisnila tiskarna Merkur. 1929. V. 8°. 31 str.
512.	Zveza, Prosvetna, Ljubljana. Priročni katalog
naj bo v pomoč društvenemu delavcu. Uredil Vinko Zor, tajnik Prosvetne Zveze v Ljubljani. Izdala in založila Prosvetna zveza. Tiskala tiskarna Slovenija. (1929.) 8". 56 str.
515. Zvvitter Fran: Starejša kranjska mesta in meščanstvo. Inavguralna disertacija. V Ljubljani. S podporo komisarja oblastne samouprave ljubljanske oblasti založila Leonova družba, 'l isk J. Blusnikovih nasl. 1929. V. 8". 77 str.
V. Periodicn in continiiniida. 3. del.
514.	Doba, Nova. Tednik. Glasilo in last Jugoslo-
vanske katoliške jednote. Urednik Anton Terbovec. Izhaja v Clevelandu,Ohio. (Prim.: Ameriški družinski koledar 1930, 26.)
515.	Finžgar Frančišek S.: Zbrani spisi. V Ljub-
ljani. Založila Nova založba. Natisnila Jugoslovanska tiskarna. 8°.
VII. zvezek: Moja duša vasuje. Spomini. Na petelina. Slike brez okvira. Pisarna. Gospod. 1929. 272 str.
5lt>- Glas, Kanadski. Nezavisni tjednik kanadskih Hrvata, Srba i Slovenaca. 293 Market Ave., VVinippeg, Manitoba, Canada. Urednik Peter Stankovič. Ustanovljen 11. marca 1929. (Prim.: Ameriški družinski koledar 1930,26.)
517.	Glasilo KSKJ. Tednik, Urednik Ivan Zupan.
Cleveland, Ohio. (Prim.: Ameriški družinski koledar 1930, 26.)
518.	Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo.
Bulletin de 1’Association du Musee de Slo-venie. Izdaja in zalaga Muzejsko društvo za Slovenijo. A. Zgodovinski del. Uredil dr. Josip Mal. — B. Prirodoslovni del. Uredil dr.Fran Kos. Ljubljana 1929. Jugoslovanska tiskarna. 4". Letnik X.
519.	Gospodar. Priloga Domoljuba. V Ljubljani.
Leto 1929. V. 8°. Št. 1—25.
520.	Gospodarstvo. La economia. Glasilo sloven-
skih privrednika u Jožnoj Americi. Izhaja v Buenos Aires-u, Argentina. Izdajatelj in lastnik ing. C. Jekovec. (Slovenski del urejuje Rudolf Leban.) 2°. LetoV.
521.	Knlendar, Jugoslovanski Sokolski. Uredio
Stane Vidmar. XI.godište. 1930. V Ljubljani. Naklada Jugoslovenskog Sokolskog saveza. Natisnila Učiteljska tiskarna. 1929.	16".
142 str. in oglasi.
48. Knjižnica, Cirilova ...
XX X11. zvezek. Mož v sivi suknji. Roman iz Napoleonove dobe. Angleški spisala B. Orczy. Prevedel Paulus. 1929.219 str.
295. Knjižnica, Ljudska...
33. zvezek: T. C. Bridges: Na pomoč! Poslovenil Ant. Anžič. — Grazia Deleda: Novele. 303 str.
35. zvezek: Brackel Ferdinanda, baronica: Cirkuški otrok. Roman. Prevci J. V. (Jože Vomberger). 228 str.
297. Knjižnica Orla. Št. 28. Stori to. Navodilo za lepo vedenje. V Ljubljani. Izdala in založila Jugoslovanska Orlovska zveza. Tiskali J. Blasnika nasl. d. d. V. 8". 108 str.
522.	Koledar Ave Maria za navadno leto 1930. Sedemnajsti letnik. I iskala Tiskovna družba fedinost. 1849 W. 22nd Street, Chicago, lil. (1929). V.8°. 274 str. in oglasi.
525. Konservatorij, Državni, v Ljubljani. Poročilo o šolskem letu 1928/29. Izdalo in založilo ravnateljstvo zavoda. 'Tiskal Makso llro-. vatin. (1929). 8°. 40 str. z 1 prilogo.
524.	Mati in gospodinja. Priloga Domoljuba. V
Ljubljani. Leto 1929. V.8°. Št. 1—26.
0)5. Pisatelji, Slovenski.,.
. Dr ja. Ivana Tavčarja zbrani spisi...
11.	zvezek; In vendar —! Soror Pia. V Karlovcu. Črez osem let. Tat. Gospod Ciril. Mrtva srca. XI -(-480 str.
525.	Pregled. Mesečna revija. Chicago, III. Usta-
novljen julija 1929. (Prinaša članke v srbohrvaščini, angleščini in slovenščini.— Prim.: Ameriški družinski koledar 1930, 26.)
557. Razprave Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani...
II.	zapisnik redne javne seje Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, dne 15. oktobra 1929. Str. 113—302.
III.	zapisnik redne javne seje... dne 18. dec. 1929. Str. 303—402.
Slatina, Rogaška. Imenik gostov. (Izhaja ob sezoni od 31. maja.) 4".
527. Spomeniki, Umetnostni, Slovenije. Založilo in izdalo Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani. Natisnili J.Blasnika nasl. V.8°.
L Dr. France Stele, spomeniški konservator: Politični okraj Kamnik. To pogrni-• ski opis. (Priloga «Zborniku za umetnostno zgodovino od 1922 dalje, tisk dovršen v jan. 1929.) XV + 503 str.
II. Marjan Marolt: Dekanija Vrhnika. Topografski opis. (Priloga Zborniku... za 1.1929.) Str. 1—04.
523.	Svoboda. Tednik. Izdaja Jugoslovanska prosvetna zadruga Svoboda. Urednik Andrew Kobal. Chicago, lil. (Začela izhajati 25. oktobra 1929.)
55(). Tednik, Slovenski. «EI Semanario Esloveno (Vugoslavo). Izhaja vsako soboto. Argentina, Buenos Aires, CaIle Pasteur 52. Glavni in
VI. Knjige in
556.	Feigel Damir: Faraon v fraku. I iskala in
založila tiskarna «Edinost» v Trstu. 1929. M. 8". 90 str.
557.	Fric Viktor: Ljubezenski spevi tragedije živ-
ljenja. I. izdanje. Celje. Založil P ... z. lisk Zvezne tiskarne v Celju. (1929). 1()". 55 str.
558.	Gerling Reinhold: Dekleta, ki niso za zakon.
Opomini in nasveti. Slike v tekstu. Zagreb. Nakladni zavod «Xeva . Tiskam «Mcrkan-tile». 1929. 8". 27 str.
550. Kidrič France: Biblioteški problem in univerza. Posebni odtis iz zbornika «Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929. 1929. 4". 19 str.
540.	Kozina Pavel: Anton Nedved, prvi slovenski
glasbeni učitelj in njegovi učenci. Ob stoletnici njegovega rojstvu. (Ponatis iz «Zbo-rov», letnik V., 1929.) Ljubljana. Samozaložb«. Natisnila Delniška tiskarna. 8°. K) str.
541.	Kreft Bratko: Človek mrtvaških lobanj. Kro-
nika raztrganih duš. Založila «Prolctarska knjižnica v Ljubljani. Tiskala Ljudska tiskarna v Mariboru. 1929. 8". 378-J- (V) str.
542.	Meško Ksnver: Mladeži. Se svolenim autoro-
vym ze slovinštiny preložili Josef Skrbinšek a František Hermann. V Praze 1929. Nakladen! Cyrillo-Methodejskeho knihkupectvi Gustav Franci. 8°. 104 str. s slikami.
odgovorni urednik Peter Čebokli. 2°. Leto I. (l.štev. izšla 6. aprila 1929.)
551.	Vestnik Dejanja sv. Detinstva Jezusovega. Poročilo slovenskim deležnikom in deležni* t am za leto 1929. Letnik 50.Sestavil A.Čadež.
V	Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna. 1929. M. 8". 31 str.
532. Zarja. Mesečnik. Glasilo Slovenske ženske zveze v Ameriki. Urednica Julia Gottlieb. Chicago lil. (Začela izhajati julija 1929.)
535. Zbirka del slovenske likovne umetnosti. Izdaja »Umetniška matica v Ljubljani. Natisnila Delniška tiskarna d.tl. Zvezek I.: Tine Kos, 1929. 4". 32 str.
534. Zbornik, Pedagoški, Slovenske šolske matice za leto 1929. XXV. zvezek. Uredil Gustav Silili. Ljubljana. Natisnila Učiteljska tiskarna. 1929. V. 8". 269 + XV str.
555. Zbornik za umetnostno zgodovino (Archives (Tl listnire de TA rt). Uredil dr. Izidor Cankar. Založilo Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani. Natisnili J.Blasnika nasl. Univerzitetna tiskarna in litografija d. d. 1929. V. 8". Letnik IX.
brošure. 3. del.
545. Murnik Viktor: Kultura in telovadba. Ljubljana. Samozaložba. Natisnila Učiteljska tiskarna. 1929. 16". 51 str.
544.	Novak Leo, Ing.: Merstvo in praktična geo-
metrija. (Obris geodezije.) Z 237 slikami in 7 prilogami. V Ljubljani. Samozaložba. I isk litografije Čemažar & drug.'1929. 4". 166 |
VI	str.
545.	Pihrovec Leo: Osnovni razred v luči sedanjih
vzgojnodiduktičnih načel. Po preizkušnjah v svojem razredu na Jesenicah. Ljubljana. Založila Slovenska šolska matica. Natisnila Učiteljska tiskarna. 1929. V. 8". 192 str.
546.	Platon: Phaidon. Razgovor o nesmrtnosti duše.
Prevedel Anton Sovre. Ljubljana. Izdalo Društvo prijateljev humanistične gimnazije. Natisnili J. Blasnika nasl. 1929. 8°. 144 str.
547.	Seidl Ferdo: /latenska ploča v Osrednjih
julijskih alpah. Posebni odtis iz Glasnika Muzejskega društva za Slovenijo.Ljubljana. Samozaložba. Jugoslovanska tiskarna. 1929. 4°. 29 str.
548.	Stepančič H.: Razmišljevanja o «kleveti» iz
2. odst. § 104 srb. kaz. zak. z ozirom na tozadevno vrhovno judikaturo in na nove določbe kriv. zakonika. Samozaložba. Tiskali Brata Rode & Martinčič v Celju. 1919. 8". 17 str.
546. Strmšek Pavel: Zur iiltercn Geschichte der westlichen Siidslavven. Herausgegeben: Mu-
zejsko društvo v Mariboru. Druck der Mariborska tiskarna d. d. 1929. 8°. 82 str.
550. švajgnr V.: Železniška vozila. I. del: Lokomotiva. Ljubljana. Samozaložba. Tiskarna' Bratu Rode & Martinčič v Celju, klišeje je
izdelala « Jugografika* v Ljubljani. 1929. 8". 548 str. in 2 tablici.
551. Vrhovnik Ivan: Gostilne v župniščih. Posebni odtis iz Glasnika Muzejskega društva za Slovenijo. Ljubljana. Jugoslovanska tiskarna. 1929. 4°. Str. 39—44.'
Vil. Muzikulije.
552.	Admnič Emil: Oderska glasba k pravljici v
štirih slikah Sirota Jerica. Spisal Ivan Albreht. (Založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Litograf. Čemažar in drug. 1929.) 4". 51 str.-
553.	Adamič Emil: Tri duhovne pesmi. 1. Jutranja
pesem. (Adama Bohoriča napev iz 1.1584.) 2. «kedar pride poslednji čas.: (Jurja Dalmatina napev iz 1.1584.) 3. Češčena si, Marija! (Matije Kastelca napev iz 1. 1678.) Učiteljskemu pevskemu zboru UJU. V Ljubljani. (Litograf. Čemažar in drug. 1929.) 4".
554.	Album slovenskih narodnih pesmi za srednji
glas s klavirjem. Priredil Zorko Pr e love c. Dragemu prijatelju, mojstru pevcu Juliju Betettu poklonil prireditelj. V Ljubljani.Založila Jugoslovanska knjigarna. Natisnila Jugoslovanska tiskarna. (1929) 4°. 24 str. (Litografija.)
555.	Fleišman Jurij: Napevi iz Grlice, Zdravice in
Besede. Za samospeve s spremijevanjem klavirja priredil prof. dr. Pavel K o z i n a. Samozaložba.Pisal Ferdo Juvanec.Natisnila Čemažar & drug. (1929) 4°. Zvezek 1.—II. po 16 str.
556.	Grum Anton: Deset kupletov. Op. 55. Ljub-
ljana. Založila Jugoslovanska knjigarna. Tiskala Jugoslovanska tiskarna. 1929. 4". 24 str. (Litografija.)
557.	Iz vrela ljubavi. Suita veselih in otožnih dekli-
ških pesmi. Aus der Liebescfuelle. Sloveni-sche Miidchenlieder. Pri redil dr. Josip Čerin. Samozaložba. (B. k., t. in I.) (1929?) 4". 16 str. 538. Košmerl Dragica: Pozdrav slovenskim citrarjem! Koračnica za citre. Ljubljana 1929. Založil Hinko Sevur, antikvarijat. (Litograf. Čemažar & drug.) 4". 4 str.
556. Lavtižar Josip: Darinka. Romantična spevoigra v 3 dejanjih po Ant. I Iribnrjevi junaški pesmi «Krški zmaj* priredil in uglasbil. Samozaložba.Rateče-Planica.Natisnil umetniški zavod za litografijo Čemažar in drug v Ljubljani. (Ovitek narisal Maksim Gaspari.) 1929. 4". 32 str.
560.	Miljenci. Slovenske pesmi za koncert. Priredil
dr. Jos. Če r i n. Samozaložba. (B. k., t. in I.) (1929?) 4". 12 str.
561.	Pavčič Josip: Slovenska narodna koračnica za
klavir. St. 1—10. Po narodnih motivih sestavil. V Ljubljani. Samozaložba. (Litograf. Čemažar in drug. 1929.) 4°.
562. Pesmarica moških zborov. I.zvezek. Uredila: A. Balatka in M. Simončič. V Ljubljani. Izdala in založila Jugoslovanska knjigarna. Natisnila Jugoslovanska tiskarna. 1929. 12 X 17 cm. (Vlil) + 120 litograf. str.
565. Pesmi, Slovenske narodne, za en glas s sprem-Ijevunjem klavirja. Priredil J osi p Pa v č i č. (Ovitek okrasil Domicijan Serajnik.) (B. k., t. in I.) (1929.) 4°. 8 str. (Litografija.)
564.	Premrl Stanko: Duo grudualia in nativitate
Domini. (Dva božična gradualu.) Ad quat-tuor voces inaecpiales cum organo. Labaci (Ljubljana). Sumptibus uuctoris. (Jugoslovanska tiskarna.) 1929. 4". 8 litogruf. str.
565.	Sattner Hugo lin, P.: Ognjišče ljubezni. Osem
pesmi na čast presvetemu Jezusovemu Srcu za soli, zbor in orgije. Ljubljana. Založila Jugoslovanska knjigarna. Kamcnotisk Čemažar in drug. 1929. 4°. 19 str. — Sopran in alt. 8 str. — Tenor in bas. 8 str.
566.	Sedem starih božičnih pesmi. Za tamburaški
zbor (in petje). Priredil prof.Marko Baj uk. V Ljubljani. Založila Jugoslovanska knjigarna. Natisnila Jugoslovanska tiskarna. 1929. 35 X 24 cm. 12 str. (Litografija.)
567.	Sedem šlagerjev za glas in.klavir. Slovensko
besedilo priredil Pavel D e b e v e c. Tiskarna Merkur v Ljubljani. (1929.) V. 8°. 16 str.
568.	Strune, Rajske, zadonite! 20 starejših božičnih
pesmi in 3 božični odpevi za mešani zbor. Zbral Viktor Čadež, župnik. Mekinje pri Kamniku. Samozaložba. Litograf. Čemažar in drug v Ljubljani. 1929. 4". 23 str.
569.	šest narodnih pesmi. Za srednji oziroma nizki
glas s spremijevanjem klavirja. Priredil Zorko Prelovec. V Ljubljani. Samozaložba. Natisnila Čemažar in drug. 1929. 4°. 11 str.
570.	Švajgnr Verij: Godba k prostim vajam za
moško deco v župi Ljubljana za leto 1929. .(Litograf. Čemažar in drug v Ljubljani.) 4°. 3 str.
571.	Zbori, Cerkveni moški. Priredil Stanko Pre-
mrl. Ljubljana. Založila Jugoslovanska knjigarna. Natisnila Jugoslovanska tiskarna. 4". 96+(IV) str. (Litografija.)
*
Opomba. Abecedni imenik avtorjev in urednikov ter stvarna kazala k bibliografiji za I. 1929. bodo dodana posebnoinn natisku.
Tehnično lepo izdelana plošča ali film sta glavni pogoj za dober, ustrezajoč pozitiv. Kakovost slike se more pa stopnjevati še z raznimi vrstami papirja, z različnimi načini razvijanja slike in končno s pravilnim izrezom iz celotne površine plošče. Za izdelavo pozitiva nam rabita dva glavna načina kopiranja. Prvi je pri dnevni luči, a drugi pri umetni luči v temnici. Po tem razlikujemo tudi dve glavni vrsti papirja, in sicer: kopi r ni p a p i r in razvijal ni papir. Obojni ima svojstvo, da pod vplivom svetlobe potemni, oziroma vidoma počrni; le s to razliko, da kopirni papir počrni takoj, ko ga denemo na svetlo, dočim razvi jal ni papir počrni šele potem, ko smo ga osvetlili v razvijalo.
Kakor fotografska plošča, tako je tudi fotografski papir na eni strani prevlečen z emulzijo klorovega srebra. Ako položimo v kopirni okvir ploščo in na njo papir tako, da leži emulzija papirja na emulziji plošče ter to izpostavimo za kratek čas vplivu svetlobe, pravimo, da kopiramo. Tam, kjer je plošča prozorna, pride več svetlobe na papir, tam pa, kjer je plošča gosta, neprozorna, tam pride le malo ali tudi nič svetlobe do papirja. S svetlobo zadeta mesta na papirju potemne v onem razmer j u, v katerem je prozornost plošče prepustila Svetlobo. Na papirju nastane torej slika ali pozitiv.
Najmanj priprav zahteva navadni kopirni papir, na trgu pod imenom Cellofix. Pri tej vrsti papirja lahko v okviru oimzujomo razvoj svetlobnega vpliva. Papir polagoma temni in nastaja slika. Ko se nam zdi, da je slika že dovolj močna, jo kopljemo v raztopini navadne kuhinjske soli,toliko časa, da dobi zaželen ton, nato jo še za kratek čas denemo v fiksirno kopel in dobro izperemo.
Bolj priljubljen in hitrejši postopek pa je z raz-vijalnimi papirji. Imenujemo jih bromosrebrne (Bromsilber) in kloro-hromo-srebrne (Gaslicht). Prvi so zelo občutljivi in zahtevajo v temnici enako rdečo luč kakor plošče; osvetljen j e je pri njih zelo kratko (okrog 1 sekunde); drugi pa so manj občutljivi,luč je pri nekih vrstah lahko tudi rumena ali svetlordeča, zato pa je osvetljenje daljše (od 1 do 100 sekund). Bromosrebrni papir se uporablja zlasti za direktno povečanje z negativa.
Preden pa podrobneje razpravljamo o kopiranju, si oglejmo sliko v oni velikosti in obsegu, kot jo imamo na plošči in pomislimo, je-li za pravilen vtis potrebna vsa površina slike, ali ne.
Kako učinkujejo posamezni izrezi? Pri tem naj nas vodi sledeče načelo: Izberimo si iz slike glavni del predmeta, od ostalega pa dodajmo le toliko, kolikor je neobhodno potrebno za pravilen vtis celote. Najlaže si pri tem pomagamo na tale način:
I/. trdega papirja si izrežimo pravokotni okvir, širok kaka 2 cm in s stranicami naših plošč. Nato ta pravokotni okvir v diagonalni smeri prerežemo na dva dela tako, da dobimo dva prava kota z enakimi kraki. Če položimo ta razrezan okvir na ploščo ali sliko ter oba dela premikamo poljubno, takoj vidimo, koliko možnosti nam nudi vsuka slika. Pri tem pa bodimo brez usmiljenja, vse nebistveno zakrijmo, pa bomo že našli pravi in najboljši izrez. Ako je preveč ospredja, ali ozadja, nadalje ako je v sliki prevelik nemir ali navlaka; pustimo, da učinkuje le glavni predmet posnetka nemoteno in pravilno. Pogosto se na ta način iz sicer ne ugajajoče plošče dobi kak prav čeden izrez, katerega pri ogledovanju cele plošče nikoli ne bi zagledali.
Uporaba svetlobnega filtra.
Amaterski fotograf je glede uporabe svojega filtra zlasti pri pokrajinskih in zimskih posnetkih pogosto v dvomih, kateri filter je primeren za to in to razsvetljavo. Znano je, da svetlobni lilter po svoji jakosti zadrži nekaj modre in zelene barve ter s tem izravna odtenke barvnih vplivov na barvočutne plošče. Bolje kot vsako teoretsko raz-motrivanje pa pouči amaterja, zlasti začetnika, ako žrtvuje nekaj plošč in napravi več posnetkov istega predmeta in ob istem času tako, da je vsaj en posnetek vzet brez filtra, ostali pa s filtrom in to različnih jakosti. Ako potem vse te plošče enako razvije, bo takoj videl, kateri posnetek je najbolj uspel. Iz tega mu ne bo težko dognati, kateri filter je bil pravi in kateri prejak, oziroma preslab. Ko bo imel amater nekaj takih poizkusov, napravljenih ob raznih svetlobnih in barvnih prilikah, si bo lahko osvojil sodbo o pravilni uporabi in jakosti filtra. (Literatura: Kiihn, Technik der Licht-bi ldnerei.)
Čiščenje leče.
Površina nuših leč zahteva zelo skrbne nege in se v tem pogledu pogosto močno greši z lahkomiselnim ravnanjem. Prašni delci na vrhu leče se odstranijo s tem, da parkrat nalahko potegnemo preko leče z mehkim čopičem, nato pa še obrišemo z mehko usnjeno krpo. Za popolno očiščenje pa površino leče otaremo z vato,namočeno v alkoholu.
Nepravilno pa je, ako z robcem trdo brišemo lečo, ker v mehko steklo že pri neznatnem pritisku lahko z ostrim prašnim delcem vrišemo brazgotino, ki jo sicer komaj ali pa sploh ne vidimo, a vendar s tem optiki močno škodujemo.
Novosti: Novi zaklop Comprer.
Koncem leta 1929. je prišel na trg novi zaklop Comprer, ki se bistveno razlikuje od starega. Ima mnogo prednosti, zlasti preprostejše ravnanje in vdelano avtomatično izprožilo. Za sedaj so novi zaklopi Comprer montirani le še na aparate veli-
kosti 6-5 X 9. Značilno pa je dejstvo, da so aparati s tem novim zaklopom, ki predstavlja višek te vrste tehnike, dražji od prejšnjih le za borih RM 10-—. Pri aparatih večjih razmetov pa Irodo nnjbrže počakali, du bodo zaloge s starimi zaklopi — prodane.
Fotografska razstava v Zagrebu.
Kakor smo čitali v dnevnem časopisju, bo letošnjemu spomladanskemu sejmu v Zagrebu priključena razstava fotografov amaterjev. Kolikor je bilo razvidno iz članku, ima razstava tujsko-propaganden značaj. Nagrade bodo menda delile tovarne fotografskega materi j a la. Vodstvo razstave je po S.R D. povabilo tudi Slovence na razstavo. O uspehu bomo poročali po otvoritvi. Z. M. K.
DROBIŽ
Nepoznana slovenska knjiga, tiskana pri Klcinmayr-ju. Mojemu izvodu Listov iuu evungeljev na vsse nedelo, inu prašnike zeliga lejta... V’ Lublani, Per Andreju Cassler, 1803 (po Japljevem svetem pismu) je privezana tudi knjigu z naslovom: .SVETE POSTNE EVANGEL1A, kutijre ,Se v' Kutlmlfliki Z^rkvi na vlaki dan zeliga Pofta bero, kakor fe v’ Mafhnih bukvah samQrkanc najdejo. Sdaj Novizli popravlene, inu na fvitlobo dane. V’ LUBLANI. Per Ignaziu Klaininajerju, 1704. 8". 110 str.
—	Knjige ne navajata ne Simonič v Slovenski biblio-
grafiji ne zadnja številka Slovenskega tiska. Zato navajam tukaj knjigo radi popolnosti bibliografije slovenskih knjig iz Kleinmayrjeve tiskarne. Tekst je najbrž vzet iz Japljevega svetega pisma.	Kč.
JEZIKOVNO
REŠETO
UREJUJE DR. KOLARIČ RUDOLF
O načinih slovenskega glagola.
Breznik uči v svoji slovnici (3. izd., S 220), da jc način v slovenščini dvojen: a) tvorni (aktivni), n. pr. hvalim; b) trpni (pasivni), n. pr. pohvaljen sem.
Glede trpnik a pravi v S 238., da gu (tvorimo:
L če prehodnemu glagolu dodamo povratni zaimek ,se‘, n. pr. Pšenica na polju se žanje.
—	A k o se jeklo razbeli in h i t r o o h I a d i, se m o č n o otrdi. — Ž i t o se mlati n a p o d u.
Kadar bi bila taka raba dvoumna (n. pr. povsod s e h v a 1 i š; ti ljudje s e h v a 1 i j 6), spremenimo stavek v tvorno obliko (n. pr. povsod te hvalijo; te ljudi vsi h v a I i j o).
2. s trpnim deležnikom...*
Iz dostavka o d v o u in n i r a b i pri povratnem zaimku jasno sledi, da tukaj nekaj ni v redu. Če rečem umivam (n. pr. posodo), je to čisto pravi tvorni način (jaz delam), umit sem pu pravi
trpni način (jaz trpini); če pa pravim um i v a m se, pa ni to pravi trpni način, ker sem sam tudi povzročitelj (tvorni način!) tega dejanja in stanja. Dej a n j e torej izhaja iz m e ne (subjekta) samega in se vrača na tu subjekt (mene) nazaj. Ta način pa imenujemo medij ul i srednji način, ker je v sredi med aktivom in pasivom.
V slovenščini imamo torej po pomenu trojen način: aktivni (tvorni n.), pasivni (t r p n i n.) in m e d i j a 1 n i (s r e d n j i n u č i n).
Isto razmerje kot pri glagolu umivam — umit sem — umivam se vidimo pri večini prehodnih glagolov (neprehodni glagoli itak ne smejo imeti objekta v akuzativu, torej tudi po-vrutno-osebnega zaimka «s e» ne), n. pr. (u)b i-j e m — (u) b i t s e m — (u) b i j e m se, bi č um — b i č a n s e m — bič a m s e, b r i j e m — obrit sem — b r i jem se, časti m — počaščen s e m — častim se, hvalim — pohvaljen sem — hvalim se, nosim — obnošen se m (obleka) — nosim se, obesim — obešen s e m — o b e s i m s e, striže m — ostrižen s e in — strižem s e, skrijem — s k r i t s e m — skrijem se, tepem — tepen sem — tepe m s e itd.
S povratnim zaimkom se tvorimo potemtakem v pretežni meri med i j; to velja zlasti za prvo in drugo osebo. V tretji osebi tvorimo pač tudi pasi v s «s e», toda le, kadar govorimo b r e z d o I o č e -nega osebka (p o v z r o č i t e 1 j u). Breznik je to čutil; zuto je vse primere (gl. gori pod. točko 1.!) navedel v tretji osebi brez določenega osebka.
Kč.
Odgovarjati.
O d g o v a r j a t i je nedovršnik glagola o d g o-voriti in pomeni v slovenščini pravilno samo to, kar v nemščini: antwortcn. Raba v pomenu e n t s p r e c h e n, ki se je jako razširila, je nem škovalna. Za entsprechen imamo slovenske izraze: ustrezati, u j e m a t i s e, skladati se, ustrezen, pri m e r e n, p r i k 1 a d e n b i t i. Pravilno je izraženo: zakon ustreza vsem razmeram, ne: odgovarja vsem razmeram. Izvršitev naročila se ujema z mojimi zahtevami, ne: odgovarja mojim zahtevam. Barva je po mojem okusu, ne: odgovarja mojemu okusu. Dolžina je p r i -m e r n a višini, ne: odgovarja višini A. M.
Zaslužiti.
Zaslužiti rabi mnogim v stuvkih, kakršna sta n. pr. učenec zasluži p o h v u 1 o, h u doli e 1 e c zasluži s m r t. V obeh stavkih in vseh podobnih je tako izražanje neslovensko. Nemškega glagola verdi e n e n v takih primerih ne smemo izražati z glagolom zaslužiti. Po slovensko se glasita oba stavku pravilno le tako:
učenec j e, ,v r e d e n p o h v a 1 e, h u cl o d e -lec je vreden smrti. Nekaterim se je do-vršnost glagola zaslužiti upirala za neke pre-vedbe nemške besede verdienen in so si napravili nedovršni k zaslu zevati, s katerim pa niso odpravili germanizma. Zaslužiti vežemo le s kakim plačilom.	A.	M.
Priti do česa.
Na mnogih krajih je prišlo do spopadov. Prišlo je do sklicanja konference. Med strankami ni prišlo do sporazuma. Tako izražanje, ki je kaj navadno v našem tisku, političnem in leposlovnem, ni slovensko. Navedeni primeri bi se morali glasiti tako: N a m n o g i h krajih so se s p o -p a d I i. S t r a n k e se niso s p o r a z u m e I e. Sklicali so konferenco.	A.	M.
O vinski trgatvi in kavni žetvi.
Neznansko neprijetno je Slovencu citati, o «v inski trgatvi . Njemu je pač — žal, da včasih še preveč — znano, da se vino pije; ne more si pa predstavljati, da in kako bi se tudi trgalo. Pa vendar mu razna društva prirejajo — in časniki o tem tudi pišejo — vinske trgatve. Označba «trgatev bi vendar popolnoma zadostovala in so — kolikor se spominjam — že po nekaterih listih na to opozarjali. Vse zastonj. Nekateri ljudje med nami so se navadili po nemško misliti in presajajo sedaj to navado trdovratno v slovenščino. Vinska trgatev ni namreč nič drugega ko brezmiselni prevod nemške «W e i n -1 e s e».
Nekaj podobnega je tudi«kavna ž e t e v». Tu bi bila pač na mestu (kavna trgate v», ali «o b i r a n j e kavovca . Toda Nemci pišejo «K a f f e e r n t e» in zato naj bi tudi oni naši rojaki, ki so se preselili n. pr. v Brazilijo ter so vstopili v delo h kavnim pridelovalcem, ob času trgatve, odnosno obire, kavo želi. Mislim, da bi bili, ko bi kaj takega poskusili, kmalu ob delo in zaslužek, ako bi to zanje ne imelo še hujših posledic.	Tv. Hr.
Bela čebula in Ivanovo grozdičje.
Neki J. C. je prevel označbo «w e i s s e r Z \v i e -b e 1» z «b e I o č e b u I j o. (lasi to ni nič drugega ko češe n.
V prav tem listu nas menda isti strokovnjak poučuje o nekem Ivanovem g r o z d i č j u, ne da bi nam povedal, kateri Ivan je srečni lastnik vinograda ali vrta s tem grozdičjem. Sicer ta strokovnjak stopa že po izhojeni poti, kajti «ri-bez» je ob uri prav posebne slabosti tako krstil pokojni Gustav Pire in so to ime pobrali menda že vsi pisatelji, ki so kesneje pisali o tem koristnem grmiču naših vrtov. Vendar pa to ime
ni nič drugega ko neroden prevod nemške označbe «J o h a n n i s b e e r s t a u d e». Slovenski pravilno ime je (kresno grozdičjem. Zato, ker ob kresu dozoreva.	.	Iv. Hr.
Zlatokop. — Bogat na zlatu, na času.
Nekje nas poučujejo o «zlatokopih» v tem smislu, da «vsa njihova ležišča (zdi se mi, da je pravilnejši izraz ,naslage‘) niso enako bogata .na dragoceni kovini1 in da «so največji, sedaj izrabljani .zlatokopi* v resnici prav revni ,na zlatu*:-. Vsakemu čitatelju je jasno, da je tu govora o zlatih r u d n i k i h. Saj beseda «zlatokop» — če naj se ta sestavljenka že rabi — ne more pomeniti nič drugegako rudarja,ki vzlatih rudnikih koplje.* — Kakor je iz razprto natisnjenih gorenjih besedi vidno, vsebuje poučilo tudi hude germanizme. kakršni so postali v poslednjem času zelo vsakdanji. Slovenec vendar ne bo nikdar ugotovil, da je kaka naslaga več ali manj bogata na kaki kovini, dejal bo marveč, da je ima več ali m a n j. ali si ho pa pomagal z rodilnikom ali or o d n i k o m.
Seveda, če nam isti list pripoveduje', da je Dravska dolina bogata «n a les u», ne bomo tega lesa prepuščali Nemcem, temveč bomo še z veseljem opazovali, ako jih bo grizla zavist zaradi bogastva «1 e s a», ali bogastvg z lesom, ki ga daje Dravska dolina nam.	Iv. Hr.
Zasedba.
Zasedba je iz nemščine porabljena beseda Be-setzung v gledališkem jeziku, a ne za osebje, ki zaseda sedeže v gledališču, ampak za osebje, ki nastopa v predstavah, dramskih in opernih! Zasedba pomeni torej igralce in pevce. Dovolj neroden izraz za te osebe! V gledaliških poročilih ga čitamo, n. pr.: Zasedba je sledeča. Zasedbo smo že navedli. To naj hi bilo tako izraženo: Igrali, ali:	peli bodo, ali:	nastopili
bodo, ali tudi: nastop je naslednji. — O s e b j e smo že navedi i, ali: Igrale e, pevce smo že navedli. Lahko hi nazivali nastopajoče osebe tudi nas topni k e. A'. M.
Krajše in daljše oblike tretje innožinske osebe glagolov.
Stara slovenščina je imela le kratke oblike tretje innožinske osebe pri vseh glagolih. Nova slovenščina ima krajše in daljše. Samo daljše oblike kažejo glagoli tretje in četrte vrste, če predkončni zlog ni poudarjen, n. pr. vidijo, h v a 1 i j o, p u 1 i j o, t r č i j o, g r a b i j o, m 6 -
* V tem pomenu rabi besedo »zlatokop* Kr, Erjavec v povestici «Ni vse zlato, kur se sveti . (Urednik.)
1 i j o, m i s 1 i j o, p r i d e j o, t v o r i j o. Če je pn predkončni zlog naglašen, tvorijo poleg daljših tudi krajše oblike z naglašenim končnim zlogom, n. pr.: žele, p r e t e, r o t e, pode... — Oboje oblike so pravilne in nihče zato ne sme preganjati ene ali druge. Krajše oblike imajo tudi glagoli prve vrste, n. pr. z r o, p 1 e t o, v r o, e v e t o, n e s o, poleg daljših zrejo, pletejo, v r e j o, e vet e j o, nesejo. Dvojne oblike dobro rabijo pesnikom, a tudi leposlovno prozo poživlja menjava teh oblik. Glagoli šeste vrste so si utrdili v knjigi samo daljšo obliko, n. pr. verujejo, plačujejo, izpolnjujejo. Nekateri pisatelij na vzhodu radi pišejo krajše oblike, n. pr. venijo..., a v književnosti ne veljajo.	A. M.
Lutkovo gledališče.
Tako je pisal v daljšem članku ven in ven, torej zavedno, poročevalec o tem gledališču, »lasi je gotovo že večkrat čital pravilno lutkovno gledališče. Pravilna pridevniška oblika lutkoven se je, kakor je bilo videti, že ukoreninila, zato je tem bolj čudno, da je niti urednik ni piscu vzpostavil. Od besede lutka je vendar nemožna oblika lutkov, nego samo lutkoven kakor od besede proga progoven ali oblikoven od besede oblika.
Ob tej priliki naj poudarim, da je dolžnost urednikov tudi, »bi popravljajo očitne jezikovne napake in tako ščitijo slovenščino, ki jo pačijo vedoma ali nevedoma razni pisci. Z majhnim trudom bi lahko veliko koristili vešči in vestni uredniki. Le-oni bi bili na ta način najboljši in najuspešnejši rešetalci slovenske besede, drugače bo ves napor jezikovnih rešet neploden, z združenimi močmi pa bi prej ali slej dosegli trajne uspehe v pravilnem izražanju.	A. M.
Sam.
Umrla je mati, umrl je brat in preden je umrl oče sum, so mu (sinu) prodali njivo. — Upal se je kljubovati samemu knezu.
Sam je v takihle primerih miselno napačno rabljen; nadomestiti ga je s t u d i, š e, c e 1 o. Prvi stavek tak. kakršen je zapisan, pomeni, da je umrl oče s a m, t. j. brez družbe; iz konteksta pa zvemo, da mu je umrla najprej mati,potem brat in končno tudi (še) oče. — Iz drugega stavka posnemamo, da je kljuboval knezu, ko je bil sam (brez spremstva), a naš junak ni bil tak strahopetec; upal se je kljubovati ne samo navadnim ljudem, ampak vpričo množice celo knezu.	S. B.
Vegetarijanec je vrgel nanj zaničljiv pogled.
Ta stavek, ki je od črke do črke preveden iz nem,-škega, navajam naj več zato, da vidi mo, kako zvesto znajo zlasti naši podlistkarji prenašati tuje misli
iz tujih besed, in kako globoko morejo pronikniti v nemški jezik, da nas ne znajo niti pogledati več, ampak da samo mečejo na nas zaničljive poglede. Tako izražanje je francosko in nemško: jeter un coup doeil.eincn Blick werfen.
S. B.
Družina je posedala gos.
Posedam božansko hladen razum. — Eno izmed bitij, ki posedajo nekaj tisoč milijonov... — Jaz posedam rodovitno polje. —
G lagol posedati je v domači rabi ponavlja-len in neprehoden in pomeni: zdaj tu zdaj tam malo sesti, leno in brezdelno sedeti (oboje v nekoliko zaničljivem pomenu,prim.: ves dan poseda, nič ne dela; pri vinski pijači rad poseda). Družina je p o s e d u I a gos je torej v slovenščini nesmisel. Pisec je hotel reči, da je družina imela (v lasti) gos. P o s e d a t i = i m e t i (v lasti ali posesti) je neužiten nemčizem (besitzen); torej:
Imam božansko hladen razum. — Eno izmed bitij, ki imajo nekaj tisoč milijonov. Imam rodovitno polje. —	S. B.
Izgledi žetve pšenice so slabi.
To krasno cvetko, ki je v «divni» okras našemu jeziku, pišejo dnevniki samo zato, ker pravijo Nemci:	d i e W e i z c n e r n t e a u s s i c h t e n
sind s c h I e c h t. Bog varuj tistega, ki bi napisal : p š e n i č na letina sl a b o k a ž e.
S. B.
Zn sabo imeti.
V dnevniku sem bral, da doktorat lahko doseže, kdor ima za seboj diplomo, in pri tem mislil na nemško: ...welcher hinter s i c h t h a t. «Z a seboj? je odveč, zakaj doktorat lahko doseže vsakdo, kdor i m a diplomo.	S. B.
Albanci so nasedli Italijanom.
Kaj naj pomeni: nasesti komu? Ljudstvo pravi, da je ptič nasedel na limanico in čoln na pesek.Če bi hoteli rabiti prispodobo,bi torej rekli, da so Albanci n ase d 1 i na Italijane, kar pa bi pomenilo, da so sed I i nanje in na njih obsedeli, kakor: ptič je sedel na limanico in na nji obsedel. Toda kak nesmisel je to!
Nasesti komu ni nič drugega,kot dobeseden prevod nemškega j e m a n d e m a u f s i t z e n in ta prevajalec bi zaslužil najmanj odlično, zakaj bolj doslovnega prevoda si ne moremo misliti. Slovenski človek pa pravi (le poslušaj kmeta!), da se je ujel (na limanice), da so ga speljali n a led ali potegnili za nos, da jim je prišel v past, da so ga prevarili ali o peli a r i 1 i.	S. B.
TERMINOLOGIJA
blazinica, zlatilska — Vergoldekissen brus — Schiirfstein deska — Brett
gladež — Glattkolben, Glattzahne gladilku — Falzbein hrapast, hrapav — narbig hrapav, debelozrnato — grossgrain (genarbt) drobnozrnato — pastegrain (genarbt) križnato — kreuznarbig marogasto, žilasto — longgrain* (genarbt) podolžno — langlaufend genarbt hrapotina — Narbung izbijač — Ausschlageisen izdelek, knjigoveški (knjiga) — Buchkbrper j n lito vina — Juchtenleder klada, zakovna — Nietklotz kladivo, zakovno — Niethannner klej, lini — Leim klejilnik — Leimpinsel klejiti — planieren (in der Buchbinderei) klejnica — Leiravvasser, Planierwasser klešče, stiskalne — Druckzange zakovne — Nietzange knjigovez — Buchbinder kotnjak — Winkeleisen
kozlovimi, maroška, fina, barvana — SalTian-, Maroquinleder
maroška, glajena — Ecraseleder vzhodnoindijska — Bocksuffianleder krišpati — narben (Leder) lesovina — Holzschliff, Holzzeug lice (kože) — Narbenseite luknjanje (za odtrgavanje) — Perloration črtkasto — Strichperforation luknjičasto — Lochperforation luknjati — perforieren
mast, rudninska — Mineralbl (lest), konsistentes Fett
mazati s klejem, klejiti — leimen medel — matt
namazati z osnovno barvo — grundieren nit, šivalna — Heftfaden obreza, barvasta — Farbschnitt
marmorirana — marmorierter Schnitt škrobna — Kreideschnitt, Starkeschnitt škropljena — gesprengter Schnitt zluta — Goldschnitt obrezovalnik — Scharfmesser okrasek, izbočeni — Reliefornament ploski — Flachornament olje, rudninsko — Mineralol (fliissig) ostrgati — abschaben, aufschaben ošteviliti liste — foliieren ošteviliti strani — paginieren ovčina — Schafleder (Moutonleder)
gladko udelana — Bastardleder, glatt gepresst vzhodnoindijska — Bockleder
papir, dopisni — Korrespondenzkartenpapier iz koženice — Pergamentpapier iz slonokostenine — Elfenbeinpapier papirnica — Papierfabrik pena, zlata — Blattgold
platnice — Buchdeckel,' Einbanddeckel, Buch-einband
pola, izveisna — Auslningebogen nezgibana — Planobogen popravna — Korrekturbogen potrebščine — Utensilieri prah, zlatilni — Vergoldepulver praznina, vezna — Bundsteg' prebod — Durchlochung pregledati — kollationieren, nachpriifen preluknjati — durchlochen prevezati, vezati nanovo — umbinden prevleči (s papirjem) — iiberziehen, kaschieren prislon, pravokotni, rezalnega stroja — Schneide-maschinensattel
upogibulnik, upogibalni stroj — Abpressmaschine upogniti, upogibati zgib — abpressen (in der Buchbinderei) ravnilo — Lineal
raztrgati (knjigo) —auseinanderreissen (das Buch) rezalnik za lepenko — Pappschere sestavljati pole — zusammentragen (in der Buchbinderei)
sešitek — Broschiire
smer, prečna — Querrichtung (des Papiers) vzdolžna — Laufrichtung (des Papiers) speti (spnem) — heften (mit Draht) sponka — (Heft)klaminer staničnina — Cellulose
stiskalo — Press-, Druckbalken (bei der Schneide-maschine)
strgulja — Schabklinge strgač — Streicheisen
stroj, rezalni, na kolo — Radschneidemuschine rezalni, z ročajem — Hebelschneidemaschine spenjalni — (Draht)heftmaschine trirezni, troreznik — Dreischneider za izsekavanje oglov — Eckenausstossmaschine za okrogljenje (v knjigoveznici) — Riicken-rundmaschine šestilo — Zirkel
šivanje brez traku — Heften ohne Biinde, hol-landern
ročno — Handheftung s strojem — Maschinenheftung šivati — heften (mit Faden) škrobovina, žgana — Rbststarke, Rbstgummi, Dextrin
števec — Numerator, Zahlapparat, Paginier-maschine
številkovati — numerieren
teletina — Kalbleder
tisk, prvotni — Inkunabel
tiskalo, ročno (v knjigoveznici) — (Hund)filet
usnje, hrapasto — Chugrinlcder vez, vzbočena hrbtna — erhabener (fa)scher) Bund vezano v baržun — Sainteinband v košenino — Pergumentband v platno — Leinenbund v polkoženino — I lalbpergamentband v polplatno — Halbieinenband v polusnje — Halblederband' v polusnje z izbočeno hrbtno vezjo (vezava Frane) — llalbfranzband v usnje— Lederband* (Frunzbund) vezati — binden
mehko — brosehieren
poltrdo (platnice z robom ali brez) — halbsteif brosehieren (Deckel mit oder ohne Kante)
trdo (platnice z robom ali brez) — kartonieren (Deckel mit oder ohne Kante) prožno, pregibno (v platno ali usnje) — ge-schmeidig, flexibel binden (in Leinen oder Leder)
vezava — Einband
trda — Pappband, steife Broschiire, kartoniert vtisniti — tief pressen (in der Buchbinderei) vžagati — einsiigen
zgibalnik, zgibalni stroj — Falzmaschine zgibati — lalzen
nanovo — ii^ach lalzen zlati lec — Vergolder z Iti ti 111 i k — Vergoldepresse znamka, pečatna — Siegelmarke
KAST	& EHINGER
WIEN	XI., FICKEYSSTRASSE 13
i c6	NAJBOLJŠE
5	BARVE
CO UJ	ZA
O	TISKARJA
:■ ZALOGA ;	V ZAGREBU, BERISLAVIČEVA ULICA 7	
FRANZ VVALDMANN
TOVARNIŠKA ZALOGA PAPIRJA
WIEN, IV., BRUCKNERSTRASSE 6
BOGATA ZALOGA VSEH VRST PAPIRJA V RAZNIH VELIKOSTIH IN DEBELINAH BARVASTI IN OVOJNI PAPIRJI POSNEMALNI PAPIRJI IN PAPIRJI ZA RAZMNOŽEVANJE PLATNO ZA KNJIGOVEZE
Ll NOT YPE
Kupi najboljši stroj, ki ga zmoreš; na njegovo kakovost se spomniš še, ko cene zanj že dolgo
več ne veš !
Tiskarn ar, ki mu je do dobičkonosnega obratovanja, obratuje s stavnim strojem Linoti/pe. Tudi manjšemu obratu je nabava Linoti/pa mogoča. Naš modernizirani stroj Linoti/pe-Ideal, model 4 mod., s tovarniškim jamstvom je n. pr. za okrog J0°/o dražji od stroja s paličastimi maticami, učinek njegovega dela pa za 43°\o večji, kar da pri zaposlitvi ene same zvrstitve skoro 1000 stavnih ur prebitka na leto. S tem je dovoljno dokazano,
da ne odloča cena stroja, temveč učinek
njegovega dela. In to je njegova prednost.
Zagreb: M. Scholz, Jurjevska ulica štev. 25a Beograd: M. K. Ilkič, Zadarska ulica štev. 8
GUTENBERG-HAUS GEBR, GEEL, WIEN VII.
Našim cenjenim odjemalcem!
Kakor smo Vas že ob priliki našega povabila obvestili, bomo razstavili na
X. JUBILEJNEM VELESEJMU V LJUBLJANI
od 2 9. m a j a do 9. j u n i j a 1 9 3 0.
na jmodernejše tiskalne stroje kakor tudi potrebščine in drugo opravo za vso grafično industrijo.
Ob tej priliki hočemo pokazati našim cenjenim odjemalcem — zlasti onim gospodom, ki niso imeli prilike, da bi redno posečali Lipski sejem — najnovejše pridobitve na polju tiskarstva.
Predvsem moramo prav posebno' poudariti — kar je brez dvoma jako važno —, da se vsi predmeti in stroji, preden se določijo za razstavo, natančno pregledajo in preizkusijo. Ta pregled in to preizkušnjo opravijo naši strokovnjaki, ki jih redno dvakrat na leto pošiljamo na dobro znani in renomirani velesejem v Lipsko (sejem Bugra). Šele, ko se dodobra prepričamo o izbornosti in popolni vrednosti izuma tako glede na njegovo donosnost in preprostost mehanizma kakor tudi glede na priročnost in strego ter na prvovrsten material, uvrstimo tako preizkušen stroj med predmete, ki so namenjeni za razstavo.
Na velesejmih, prirejenih v zadnjih letih, so v grafični tehniki vzbujali posebno zanimanje stroji, ki obratujejo popolnoma avtomatično. Zato bomo tudi na Ljubljanskem velesejmu razstavili v prvi vrsti popolno avtomatične stroje, in sicer od velikosti oblike četverke do velikosti 70 X 100 cm.
Razen različnih popolno avtomatičnih strojev pa bomo razstavili tudi nove konstrukcije posebno dobičkanosnih rezalnih, šivalnih in zgibalnih strojev ter strojev za luknjanje kakor tudi raznih drugih strojev. Vsi stroji bodo v pogonu, s čimer bo vsakemu posetniku velesejma omogočeno, da si na licu mesta ogleda ne le njih brezhibno izdelavo, temveč se tudi osebno prepriča o vseh prednostih razstavljenih strojev.
Seveda bodo v našem razstavnem oddelku bogato zastopani tudi lastni prvovrstni izdelki, kakor: omarniki (regali), uliti tiskalni valjarji, barve itd. Potrudili se bomo, da bo ta razstava kolikor mogoče v vsakem oziru popolna in zanimiva. Vsekako pa bo ta razstava največja in najvažnejša razstava grafičnih strojev v Jugoslaviji.
Da podamo našim odjemalcem kar najjasnejši vpogled v ogromni napredek nemške strojne industrije in da prikažemo to razstavo kolikor mogoče popolno, se v to svrho nc bomo strašili nobenih stroškov. In ne v zadnji vrsti nam to narekuje tudi naša hvaležnost za trajno zaupanje, ki nam ga naši cenjeni odjemalci v veliki meri izkazujejo.
Tudi smo s tem, tako upamo, zadostili naši prav gotovo ne lahki nalogi, ki nam pripada kot posredovalcu med nemško strojno industrijo in našimi odjemalci.
V trdnem prepričanju, da bosta naš trud in naše stremljenje deležna Vašega zanimanja in razumevanja, pričakujemo prav obilne udeležbe.
Z velespoštovanjem
«C'H RO M08» D. D.
LJUBLJANA
ZAGREB