Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri delila Liberta (Ul. Commerciale) 5/1. Ted. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vitrtoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna it. 40 lir NAROČNINA: četrtletna Mr 450 — polletna Ur 850 — letna lir 1600 • ra inozemstvo: letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru 3pedizicme in abb. postale I. gr. ŠT. 507 TRST, ČETRTEK 16. JULIJA 1964, GORICA LET. Jtlll. 2a pirn blmembke mai/ipme Svet liste Slovenske skupnosti nam je postlal v objavo naslednjo resolucijo (Ured.) Zastopniki liste »Slovenske skupnosti« so z globokim obžalovanjem in zaskrbljenostjo sprejeli na znanje, da j,e predsednik de-že’nega sveta Furlanije-Julijske krajine dr. Teodoro de Rinaldini onemogočil slovenskima svetovavcema na seji deželnega sveta dne 9. 7. 1964 govoriti v slovenščini, ki je jezik narodne manjšine na Tržaškem, Goriškem, v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini, ter s tem dal potuho razgrajanju šovinističnih svetovalcev. Dogodek je vzbudil val ogorčenja med s^venskim prebivalstvom, ki je bilo doslej prepričano in ki kljub zadnjemu nečastnemu dogodku še vedno pirčakuje, da bo v okviru deželne samouprave doseglo tiste osnovne pravice, na katerih uresničenje nestrpno čaka že ves Povojni čas. V zvezi s t,em zastopniki »Slovenske skupnosti« na svojem sestanku z dne 13. 7. 64 ugotavljajo, da je preprečitev uporabe slovenščine v de-zelnem svetu v kričečem nasprotju z naravnim pravom, z osnovnimi krščanskimi, socialnimi in demokratičnimi načeli, z deklamacijo o čloreških pravicah, z ustavo italijanske republike in z mednarodnimi dogovori; protestirajo Proti teptanju ene izmed osnovnih pravic slovenske etnične skupine v deželi Furla-niji-Julijski krajini, ki je dobila na temelju Ustave posebni statut prav zato, ker živi na Njenem ozemlju ljudstvo, katerega jezikovne in druge značilnosti morajo biti vsestransko pravno zaščitene; izjavljajo, da ogorčeno obsojajo razgrajanje v deželnem svetu, ki spominja na nečloveško ravnanje fašizma, ki je skušal slovensko manj- *no v Italiji duhovno in fizično iztrebiti, ter zahtevajo da odgovorni organi deželnega sveta Furani je-Julijske krajine kakor tudi demokrate stranke, ki so v njem zastopane, izpolnijo svojo moralno, demokratično in u-stavno dolžnost ter v skladu s 3. členom Posebnega statuta deželne samouprave za- KARANTANIJA SE ŽIVI Letos 18. marca je poteklo 550 let, odkar je slovenski karantanski kmet svobodnjak ustoličil zadnjega karantanskega kneza v slovenskem jeziku. To je bil Habsburžan Ernest Železni. Do takrat je še segala tradicija slovenske karantanske državnosti, za 600 let j,e preživela neodvisno karantansko državo in nadaljevala idejo slovenske karantanske državnosti preko srednjega veka do praga novega veka, četudi samo kot simbol. Danes se nam zdi to kot čudež, kot nekaj fantastičnega. Kako da se je ta obred tako trdoživo ohranil v karantanskem ljudstvu ? In kako da so ga upoštevali tudi vladarji tuje narodnosti in celo nemški cesar? BOGAT SIMBOL POLITIČNIH IDEJ To so skrivnosti slovenske zgodovine, skrivnosti, ki jih ni malo in ki jim morda nikoli ne bomo priš'i čisto do dna, čeprav so odločilno prispevale, da smo se ohranili kot narod, stisnjen med mogočne imperije in na enem najbolj nevarnih mest v Evropi. čudež je, da smo se ohranili. O čudežu govore tujci — nam se zdi to vse preveč naravno. Tako naravno, da se skoraj ne zavedamo več, kakšno zgodovino ima naš narod za seboj in kakšen rezultat zgodovinskih komponent danes predstavlja, v čemer pa je njegova odporna moč in njegovo jamstvo za bodočnost. Bili smo prvi slovanski narod, o katerem je zgodovinsko izpričano, da je imel lastno državo, kar pomeni, da je imel zavest svoje narodne individualnosti in voljo, da si jo ohrani. Zgodovinske okoliščine niso bile ugodne za ohranitev naše narodne države, kmalu je morala priznati tujo nadoblast in potem je izginila v srednjeveškem sistemu fevdov, nc pa iz zavesti karantanskega ljudstva, ki je kot eno prvih v Evropi ustvari- lo koncept ljudske oblasti, koncept, ki je spravljal v začudenje sodobnike, ki so prisostvovali ustoličenju, kot Aeneasa Silviusa Piccolominija, poznejšega papeža Pija II . ki nam je zapustil enega najnatančnejših jamčijo v pravilniku deželnega sveta pravico do uporabe slovenščine. Predstavniki liste »Slovenske skupnosti« poudarjajo kot veren tolmač slovenskih pravic in koristi, da se Slovenci v Italiji ne bodo nikdar odpovedali pravici do uporabe svojega jezika v javnih organih, ker so prepričani, da jim te naravne pravice ne more zanikati nobena sila na svetu, ki se označuje za demokratično, krščansko in socialno, in ker se zavedajo, da je uresničenje te osnovne pravice prvi pogoj za ustvaritev pravega in trajnega sožitja med državljani obeh jezikov ter sosednih držav. Zato bi priznanje te osnovne pravice slovenske et-nične skupine v Italiji samo okrepilo demokratično ureditev dežele in države ter s tem še bolj zavarovalo njune višje interese. zapisov ustoličenja, ter vzbujal pozornost teoretikov državnega prava. »Obred ustoličenja vsebuje presenetljivo bogastvo simbolizma političnih idej«, je zapisal dr. Bogumil Vošnjak v neki svoj raz-' pravi. »V ustoličenju je na sijajen način izražena narodna suverenost, kakor se je pojavljala v zgodnjem srednjem veku, nezaupanje v knezovo oblast in poroštvo proti despotizmu«. Nosivci te stare slovenske demokratične skupnosti pa so bili svobodni slovenski kmetje, lcosezi, ki so jih Nemci v srednjem veku v svojem znamenitem »Schrvabenspieglu« opisali, »da ne priznavajo plemstva in sile, ampak samo poštenje in resnico«. Ti kmetje so bili ponosen slovenski rod. O njih stoji tudi zapisano v nemški srednjeveški kroniki, da »slovenski kmet ne sname klobuka pred nemškim cesarjem«. O njih je že omenjeni Aeneas Sil-vius zapisal, da »noben narod nima takšnega pirmera državnega simbolizma«. Ta slovenska zavest nekdanje svobode in državnosti je tlela kot žerjavica pod pepelom -preko stoletij; a vedno spet je zasikal skrivnostni, z zgodovinskim racionalizmom nerazložljivi plamen iz pepela. KONTINUITETA TEŽENJA PO SVOBODI Ravno na Koroškem so se pojavili prvi slovenski kmečki upori in v njih je gotovo živela zavest »stare pravde.<, nekdanje svobode in neodvisnosti. In preko kmečkih uporov se je razširila kot zavest skupne u-sode na v;os naš narod. Ko so divjali po slovenskih deželah še najhujši kmečki boji, je Primož Trubar že pisal in širil svoje knjige za slovenski narod,. To ni bil več narod samih kmetov. Dobil je svojo literaturo, svojo izobraženo plast, duhovno zavest samega sebe, svoje usode in svojega po-s’anstva. Od tedaj gre njegova pot navzgor, kljub vsem udarcem in začasnim porazom. Zato se je slovenska mladina v zamejstvu ob koncu preteklega tedna z veseljem odzvala klicu Koroške dijaške zveze, naj sc zbere na proslavo 550-1etnice zadnjega ustoličenja karantanskih knezov v slovenskem jeziku. Proslave so bile pri Gospe Sveti in v Celovcu. Poskusi motenja s strani neonacističnih elementov so samo dokazali, da je ideja, zaradi katere se je zbrala slovenska svobodoljubna in narodoljubna mladina, živa in nevarna za tiste, ki sovražijo svobodo in enakopravnost narodov. Hkrati pa so ti poskusi motenja nehote opozorili evropsko javnost na idejo, ki jo je izražalo ustoličenje na Gosposvetskem polju, da hoče biti slovenski narod svoboden in enakopraven med evropskimi narodi. Slovenska mladina, ki je prihitela od raznih strani, da je izpričala svojo vero v to idejo, pomeni jamstvo, da Karantanija ni mrtva, da sega politični simbol ustoličenja tudi v sedanjost in preko sedanjosti v bodočnost ter da za-dobiva vedno konkretnejši pomen. Napetost v Vietnamu ma, docim bi severni del ali Vietminh osta1 RADIO TRST £ % NEDELJA, 19. julija ob: 8.30 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Zborovske skladbe; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Flik ali Tri mesece v cirkusu«. Napisala Emma Perodi, dramatizirala Rita Mann, prevedla Jadviga Komac. Igra RO., vodi Lojzka Lombar; 12.00 Slovenska nabožna pesem; 12.15 Vera in naš čas; 14.30 Sedem dni v svetus 15.00 Zlata risanka: Sasha Distel; 16.00 Malo znane velike ljubezni - Franc Jeza: »Zvesta ljubezen Roberta Louisa Stevensona«; 16.30 Baletna glasba; 17.30 Popoldanski ples; 18.30 Kino, včeraj in danes, pripravil Sergij Vesel; 19.00 Otroški pevski zbor od Sv. Ivana pri Trstu, ki ga vodi Nada Žerjal; 21.00 Iz slovenske folklore - Lelja Rehar: »Ahtejte uo-troci, de v's ne uzemejuo krivjopete«. • PONEDELJEK, 20. julija ob: 11.45 Ameriški odmevi; 12.15 Lelja Rehar: »Ahtejte uotroci, de v’s ne uzemejuo krivjopete«; 18.30 Sodobna italijanska glasba; 18.55 Tržaški in goriški pianisti: Lu-ciano Gante; 19.15 Iz lovčevih zapiskov - Ivan Rudolf: »Hrček skopuh«; 20.30 Richard VVagncr: »Tannhauser«, velika romantična opera v treh de-jainjih. Orkester tržaške filharmonije in zbor gledališča »Giuseppe Verdi« v Trstu dirigira France-sco Molinari Pradelli. V odmoru (približno ob 21.30) Opera, avtor in njegova doba. • TOREK, 21. julija ob: 11.45 Naš juke-box; 12.15 Zenski liki; 18.30 Simfonična dela Richarda Straussa; 19.00 Gostovanje solistov v Trstu: Pianistka Dubravka Tomšič; 19.15 Pripovedke o narodnih junakih: »Wiljem Tell«; Radijska novela - Hein-rich von Kleist: Zaroka v San Domingu«; 22.55 Sodobna simfonična glasba. • SREDA, 22. julija ob: 11.45 Mali ansambli; 12.15 Pogled na svet; 18.30 Orkester v osemnajstem stoletju WoIfang Amadeus Mozart: Koncert za klarinet im orkester v A-duru KV 622; 19.00 Slovenski romantični samospevi. Izvajavci: tenorist Dušan Pertot, baritonist Marijan Kos in sopranistka Hilda Hoetzel; 19.15 Tržaška gledališča; 21,00 Simfonični koncert orkestra tržaške filharmonije. Vodi Antonio De Almeida. Sodeluje pianistka Maureen Jones. V odmoru (približno ob 21.45) Svet umetnosti - Milko Bambič: »Razmotrivanja o sodobni likovni umetnosti ob XXXII. Beneškem bienalu«. • ČETRTEK, 23. julija ob: 11. 45 Folklorni mozaik; 12.15 Potovanje po Italiji; 17.20 Iz albuma lahke glasbe; 18.00 Pevs:ki zbori Julijske Benečije in Furlanije: Goriški Poli-fonski zbor; 18.30 Kvartet v dvajsetem stoletju; 19.15 Prazgodovina naše dežele: »Gradišča«; 21.00 Kriminalna zgodba«, igra v Ireh dejanjih, ki jo je napisal Jože Javoršek. Igrajo člani Slovenskega gledališča v Trstu, režira Adrijan Rustja; 22.55 Slovenski in jugoslovanski solisti: Flavtist Boris Čampa, pri klavirju Pavel Šivic. • PETEK, 24. julija ob: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi; 12.i5 Žena in dom; 18.30 Najlepše romantične simfonije; 19.15 Jadransko morje - Goj-mir Budal: »Hidrografija«; 20.30 Gospodarstvo in delo; 21.00 Izbrani odlomki iz opere »Istrska svatba«, ki jo je uglasbil Antonio Smareglia. V odmoru (prbližno ob 21.30) Politična demokracija in industrijska družba: Sabino Samele Acquaviva: »Politična družba, demokracija in oblast med drugo industrijsko revolucijo«. o SOBOTA, 25. julija ob: 11.45 Italijanski alkvarel; 12.15 Zavojevavci gora - Dušan Pertot: »Veliki raz-mph planinstva«; 15.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste; 15.30 »Primer Sosnovskega«, radijska drama, ki jo je napisal Nino Lillo, prevedel Vinko Suhadolc. Igra RO., režira Jože Peterlin; 18.30 Slovenski in jugoslovanski skladatelji; 19.15 Počitniška srečanja, pirpravil Saša Martelanc; 20.45 Moški zbor »Triglav«, ki ga vodi Vladimir Trampuž; 21.00 Vabilo na ples; 22.00 Simfonične pesnitve. TEDENSKI KOIsER&R&EK 19. julija, nedelja: Vincenc, Zlata 20. julija, ponedeljek: Marjeta, Ceslav 21. julija, torek: Zorka, Damica 22. julija, sreda: Marija Magdalena 23. julija, četrtek: Branislav, Brana 24. julija, petek: Kristina, Ina 25. julija, sobota: Jakob, Radoslav Doslej smo poznali po'eg prave vojne tudi takoimenovano hladno vojno. Obstaja v tem, da ustvarjata dve nasprotujoči si državi vedno napeto ozračje. V južno-vzhodni Aziji pa prihaja že do novega načina po1 vroče vojne. Glavni tajnik Združenih narodov je predlagal, da bi se zapadne sile in Kitajska zbrale na skupni konferenci za odstranitev opornih točk v Vietnamu, s proglasitvijo njegove nevtralnosti. Združene države in VeMka Britanija so pa odbi'e U Thantov predlog, češ da bi prišlo le do nevtralizacije južnega Vietna- Človeški volk pred sodniki Pred sodiščem v Monakovem stoji te dni nekdanji vrhovni poveljnik SS-ovskih čet v Italiji Karl Wolff. Mož, ki ima danes 64 let, je odgovoren za vse svoje z’očine in za krvava dejanja Hitlerjevih krvavih podrepnikov v Italija. Ko pa je general Wo’ff zavchal, da cre Hit'erju slabo, se je začel pogajati ob koncu tudi z zavezniki za sklenitev posebnega miru. Ta spretna poteza ga je tudi rešila, d.a ni prišel skupaj z drugimi pajdaši pred norimberško sodišče, še hvalil se je, da je rešil mnogo č’oveških življenj. Leta 1949 so ga pa vendarle obsodili ikot Hitlerjevega pristaša na štiri leta ječe, a je bil kma’u izpuščen. WoIff a’i vo'k pa ni menjal dlake, čeprav se je skrival pod ovčjo kožo. Želja, d.a bi postal pisatelj, ga je spravila v ječo. Spisal je življenjep;s in hvalnico na čast drugemu blaznežu tretjega rajha, Him-mlerju. Spis je zbudil pozornost in Wolff je zopet prišel pred sodišče. Na prvi obravnavi je prav oho'o udaril s petami skupaj in je trmasto izjavil: »Ohranil sem nedotaknjene svoje stare ideale.« Po domače se to reč, ostal sem domišljav in zločinski nacist. Ko so mu pa porinili pod nos dokaze o njq ovi sokrivdi pri pomoru 300 tisoč Judov, se je malo stresel in je začel praviti, da je pri pomoru popolnoma nedolžen in da on sploh ni nič o tem vedel. Taki so nekdanji nacistični krvavi junaki, ki so s škornji teptali pravico in člove-čanstvo tudi po naših krajih. Stavka na stavko Letošnje poletje poteka v Italiji v znaku neprestanih stavk; komaj prenehajo v eni stroki, že se pojavijo v drugi. Prejšnji teden so dosegli tekstilni delavci sporazum z delodajalci glede mezdnih poviškov. Sindikalna vodstva so pod;r>isa’a do ovor za 12 odstoten povišek plač. Ni pa še dosežen sporazum g'ede novih enotnih pogodb glede proizvodnih nagrad in poenotenja plačilnih postavk. V javnosti povzroča še večjo nevoljo pomanjkanje dnevnega časopisja. Prekinjajoče stavke tiskarniških uslužbencev sc nadaljujejo. Od četrtka do ponedeljka smo bili brez listov. Vodstvo združenih delavskih tiskarniških sindikatov je izjavilo danes teden, da so ponudbe izdajateljev prenizke. Napovedane so nove stavk v vsedržavnem meri'u za nadaljnih 96 ur. Popoldanski dnevniki ne bodo izšli 15. tega meseca, jutranji pa ne od vštetega 16. do 19. julija. Stavci in tiskarji zahtevajo novo, boljšo delavno pogodbo. Dokler je ne dosežejo, se bo prekinjajoče stavkovno gibanje še nadaljeva'0. v rokah komunistov. V odgovor pripravljajo severni komun s11 pojačeno gverilsko vojno proti jugu. Ameriški vojaški strokovnjaki v Saigonu imaj0 pa že pripravljen protiudar, kakor pif njujorški »Herald Tribune«. Načrt obstaja v tem: če bodo komunistični gverilci zasedli ali uniči'i kaiko vas v Južnem Vietnamu, bodo ameriška letala bombardirala d°' ločen kraj 'na severu, in sicer na dolocetl dan naslednjega tedna. Dan bodo javno na' znandli, da se bodo mogli prebivalci pravočasno umakniti. Da bi pa ne mogli kom11' nisti zbrati na tistem kraju vse svoje Pr°' ti'etalske Obrambe, bodo z juga javili V° radiju in z letaki dvesto imen vasi, izme katerih bo ena bombardirana. Ta novi °a' čin polvroče vojne ima tudi namen povzr0' čiti preplah med prebivalci, ki se bodo sa' mi začeli otresati svojih komunističnih zal ščitnikov; severnovietnamski režim pa na' bi dobro premisli1, kaj pomeni kitajs^0 »varstvo« nad njim. De Gaulle snubi Nemce Kakor sporočajo pariški listi, bo bi*’’1 nemški kancler Adenauer prejel eno višjih francoskih odlikovanj. V meseci B0' vembru stanovitvijo nove dežele bodo prešli vsi tj gozdovi in pašniki, ki so bili doslej v lasti gozdne uprave v Trbižu v roke dežele. Tako namreč predvidevajo členi 55, 56 in 57 deželnega statuta. Upravičence skrbi, kako bo po novem z njih služnostnimi pravicami, ki so stare že več stoletij. Vprašanje ni samo pravne narave, temveč se tiče tudi slabšega ali boljšega gospodarskega stanja naših kmečkih posestnikov. Trbiž: SLEPARJI V OBTOKU Po Trbižu in okolici zadnj,e čase kar mrgoli raznih sleparskih potujočih trgovcev. Posebno radi ponujajo v nakup lahkovernim tujcem izza meje zlate ure, zapestnice in ogrlice. Vsi predmeti so iz »čistega zlata« in za polovično ceno, vsaj tako zg0' vomo zatrjujejo ti južni rojaki, in delaj0 prav lepe dobičke. Opeharjeni kupovalec s Soške doline ah UZAKONITEV OSNOVNIH SOL Po dolgem času je izšel odlok republiškega predsednika o uzakonitvi slovenskih osnovnih šol tudi v Uradnem listu z dne 7. julija. Odlok št. 478 z dne 15. marca t 1. Priznava juridično ureditev osnovnih šol na Goriškem in Tržaškem na podlagi zakona z dne 19. julija 1961 štev. 1012. S to izjavo so dokončno izvršene vse Predpisane formalnosti za sadeče osnovne šole s slovenskim učnim jezikom v sledečih krajih: v goriški občini, v šolskem in v Malem domu, v štandrežu, Podgori, Pev-in v št. Mavru. V števerjanski: štever-ian, Jazbine Valerišče. V krminski: Pleši-vo V ?ovodenjski: Sovodnje, Rupa, Vrh in ^3 brij e. V doberdobski: Doberdob, Jamlje, Palkišče in v dolenjski: škrljevo. Siovenske osnovne šole smo imeli tudi v Merniku, Tržiču in v Ronkah, ki so deo-Ha prenehale tudi po krivdi staršev samih in celo po krivdi ene solnice. Ce bi obstajale do časa, ko je zakon izšel, bi jiih imeli (udi tam. Se bolj žalostno je pa dejstvo, da se Prav nič ne govori o dolžnosti in potrebi slovenskih šol na področju videmske pokrajine, kje" tudi živi slovenska etnična skupnost. Pri deželnih voMtvah so io priznaval vse stranke razen desnih sVrajne-Zev, in so se bahale, da so postavile na svoje kandidatne liste tudi »s'ovenske« ' andidate. Zdaj pa kar naenkrat ni več S’o-vencev v Slovenski Benečiji. Upamo, da ne bo uzakonitev s’ovenskih šol na Goriškem in Tržaškem pomenila tu- di L'7akon;tve krivičnega postopka s So-en"i v videmski pokrajini. S te ver jan: FARNI PRAZNIK V nedeljo je obhaja’a števerjanska fara ■-ar dvojen praznik: svojega patrona in zla-trm^šno s'avje č. g. Ci i’a Sedeja. Svojemu nakdanjemu župnemu pastirju 'o pokazali števerjanci vso svojo ljubezen ilanulbha fhiliitu s Koroške se pa kmalu uveri, da je kup je-nr- zlatnina le navadna medenina ali še kaj ^abšega, ura pa da je !e navadna otroška llrača. Toda takrat je ;ve prepozno. Nič ne pomaga tudi, če se 'ahkoverni kupec vrne *e naslednji dan v Trbiž in naleti n i »pro-taja'ca«. Ta se priduša, da ni imel nikoi a.j opraviti s kupcem. Grozi mu celo z o-°zniki, ker da tuji ža'i njegovo poštenje. ( Oblasti si proti tej nadlogi s’eparskih jamarjev skoro ne vedo kako poma ati t ^čina je nalepi'a tiskane opomine, naj ^."ci ne kupujejo ničesar od takih potujo-kramarjev. Kljub svari'u pa poganjajo (> burkaste s^parije prav debelo klasje. ŠPETER Pred nekaj dnevi so bila oddana v najem e'a za zgradbo nove sred. šo'e. Stavba je ^ eračunana na 140 milijonov lir. Prvi ob-45 mi’ijonov je bil že izplačan, dolsko pos’opje je bilo v resnici zelo po-ebno. Več let so se pošiljale brzojavke n , r°testi sem ter tja. Z d,eli bodo pričeli že dni. Razen tega pos'opja za srednje šole, Pa potrebne po Nadiški dolini vsaj pojave, če že ne obnove, tudi mnoge šole v vaseh. Kdaj bodo pa te prišle na vr- in hvaležnost. Cerkvene slavnosti ce je udeležil vsa fara, sosednji sobralje in razni gostje. Navzoča sta bi’a tudi z'atoma?nikov brata, ki sta prihitela eden iz Zagreba, drugi iz Francije. V cerkvi so prebrali p:j ebno papeževo brzojavko s čestitkami v.:o~nemu duhovniku. Goriški nadškof se mu je tudi pismeno zahva’il v svojem imen i in v 'me-nu nadškofije za njegov dolgoletni dušno-pastirski trud. Ves ganjen ie z atomašni1*; poslušaj tudi pozdrave in voščila b'.V nega sobrata mons. Gre orca. Na zbrane vernike so pa naredile globok vtis besede s avnost-nega govornika msgr. K'ineca, ki je najprej na kratko orisal jubilantovo življenj slco pot, nato je pa poudari', da imam ■> pri nas precej zlatih maš, nove maše pa še menda 20 let ne bo nobene. Ana’iziral je vzroke in zaključil, da bo pomanjikanj > duhovnikov ime'o porazne posledice za našo narodno skupnost. Med mašo je lepo prepeva’ domači zbor Po službi božji je bil običajni »ofer-<, katerega pa je slavljenec vsega darova! za farno ce~kev. Po maši so š'i povabljenci na obed. v poslopje šolskega vrtca, kjer so si sadile na.pitnlce na čast jubilantu. Domači župan Podveršič je v krepkem nagovoru povedal, da to’aži vse Števerjance tudi 7,'atomašnikova obljuba, da bo ostal vedno med njimi — tudi po smrti na farnem pokopališču. V okviru s'avja je domače kat. prosvetno društvo priredilo zvečer v »borovcih« ponovitev igre »Namišljeni bolnik«. Požrtvovalni člani niso zahteva'i niti vstopnine. V prijetnem hladu so številni gledavci in domačini zak'juči'i prelepo jubilejno nedeljo. PODGORA Maš kraj živi že vsa povojna leta po večini od, zaslužika pri tovarnah, bodisi kot: delavci in de'avke ali pa kot ti? ovci in ob t niki od teh. Pravih kmetovavcev pri nas že ni več, razen nekaj prav redkih izjem. Dokler gre v tovarni delo redno naprej, 'e v Podgori in širši okolici še nekam dobro Zadnje čase pa postajajo tudi uslužbenci in de'avci nekam zaskrb’jefi. Vodstvo tovarne je kar nenadoma začelo odpuščati delavce in delavke. Zaenkrat sicer bo1] v majhnem številu, a se je bati, da bodo s'edili tudi drugi. V nekaterih oddelkih tkalnice so znižali tudi delovni urnik in s tem seveda tudi zaslužek. Prizadetih je že klikih 150 delavcev. Lastniki tovaren p~a-vijo, da so skladišča po'na in da bo treba proizvodnjo skrčiti. Baje bi se gospodar najraje odkrižal tovarni', če ne bo državna oblast kaj posredovala, ne bo v bližnji bodočnosti nič kaj dobrega. USPEHI PRI MATURAH V sotobo so bili objavljeni izidi učiteljskih usposob'jenostnih izpitov na slovenskih učiteljiščih. Kalkor je že znano, delajo izpite v Trstu tudi kandidati iz Gorice. Tme-H so sledeče uspehe: dve kandidatinji sta poštah usposobljeni, ena ima en popravni izpit, en kanidat pa tri. Novim bodočim učiteljem čestitamo, o-stalim pa že'imo vso srečo pri jesenskih izpitih. Solkansko polje: SMRT JULIJA KANCLERJA Prejšnji teden je umrl nekdanji znani prosvetni de'avec na Goriškem, 62-letni Julij Kancler, doma v ulici Etna na Solkanskem po’ju. Med obema vojnama, v času naj hujšega fašističnega nasilja, je zelo aktivno deloval v prosvetnih društvih in pozneje v tajnih organizacijah, ki so vzdrževale po razpustu Prosvetne zveze narodno-ku turno zavest med goriškimi Slovenci. Pokojnik je bil več let cerkovnik v Solkanu. Od tam se je preselil že kot vdovec na svoje posestvo. Sam je vzredi! in vzgojil dve hčeri, od, katerih se je ena šele pred štirinajstimi dnevi poročila. Vsi znanci in prijatelji želijo dobremu Juliju p’ačilo na onem svetu in izrekajo družini svoje sožalje. DVOSTRANSKI POSVETI V torek so se sestali v mestni palači zastopniki občinske uprave iz Nove Gorice z našimi predstavniki gospodarskih krogov in županstva. Nadaljevali so razgovore, ki so se uspešno začeli 18. junija v Novi G -rici. Razpravljali so predvsem o izrabi soške vode in o tozadevnih pojodbah. FOLKLORNI DAN V nede jo se je vršil v Gorici nap v . dan i »dan furlanske folklore«. Sredina mesita je bila okrašena z zastavami. Okrog poldesetili cl opoJH.no koralca* pn m p* c t ni Vi ll-!] Celil d') Korna in nazaj precej številen oddelek god na pihala. Pred njim se je vozil v avtu znani baron, ki dejansko vodi turistično dejavnost v mestu. Popoldne so priredili obhod v furlanskih ljudskih nošah. Zvečer ob devetih so pa imeli meščani in rediki tujci priložnost gledati umetne ognje in folklorne nastope v spodnjem mestnem parku. Nastopalo je kakih 150 oseb in pevcev. Sliši sc, da so prireditelji nameravali povabiti k nastopu tudi skupine s Koroške. Ni jim pa priš'o na misel, d,a bi se v duhu novaja ozračja obrnili tudi do naših prosvetnih organizacij. Prav zato so m,enda ustavili povabilo tudi Korošcem. Seveda, gospodarsko sodelovanje več nese kot pa kulturno. CESTNI PLOČNIKI Stanovalci v severnem mestnem delu, z a-sti tisti z Livade nam pišejo: Mestna upra va je poskrbela s hvale vredno vnemo za popravi'o in ureditev obcestnikov po ulicah. Podjetje je d.ela izvršilo še precej hitro s pomočjo modernih strojev. Naglica pa ni nikjer dobra in menda tudi tu ne. Pločnike, posebno pod uršulinskim zid.om so kar na naj?’o vlili iz grobe malte, tako da že izstopa ven grušč. Vrhnja plast ni zalita ne z asfaltom, še manj pa da bi bile po'o-žene kake p'ošče. Obenem so se se zamaši- li odtoki in so morali pešci, 'kljub na videz lepi cesti, bresti po vodi. Upamo, c'a ne bodo torej ostali p'očniki taki, kot so sedaj. Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z. • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna >'Graphis« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477 IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Naša primorska znamenja Znamenja, pa naj so kapelice, ali pa samo ste- turne dobrine, da bi bilo nekulturno, ako starin bri ali križi na razpotjih ali pa sredi polja, vrh klanca ali na prevalu v drugo dolino, so neločljivo zvezana s tradicionalno podobo slovenske pokrajine. Znamenja sicer niso tako opazna kakor cerkve na gričih ali pa kozolci ob vhodih v vasi, ker je pač treba hoditi po poljskih kolovozih, da jih opaziš, ali pa prav od blizu razgrniti veje rož in raznih okrasnih grmov, da prebereš napol zabrisane napise na kapelicah, a so prav tako značilna za slovensko zemljo, kakor večji in starejši spomeniki ali pa zgradbe, zrastle iz potreb našega načina kmetijskega obdelovanja. Slovenska primorska dežela ie imela mnogo znamenj, morda nekoliko manj kot osrednja Slovenija v svojih hribovitih in pa tipično kmečkih predelih, toda sleherna primorska vas jih je imela po nekaj: v sami vasi na križiščih in tu pa tam kje na poljih. Prva in druga svetovna vojna, ki sta divjali po naših krajih, sta zdesetkali njihovo število. Naši ljudje so sicer obnovili cerkve, potrebne za vsakdanjo službo božjo, spet pozidali svoja stanovanja in gospodarska poslopja, le v manjši meri pa so obnovili znamenja. Razumljivo je, da pri sedanjem begu naših kmečkih ljudi v idustrijska središča ostanejo zapuščene naše vasi, v katerih živi mnogo manj ljudi, a še ti so že v letih. Manjkajo pa seveda roke, ki so posebno v spomladanskih in poletnih mesecih lepšale s cvetjem znamenja in s šopki cvetlic ali pa z raznimi cvetočimi grmi in temnimi cipresami zakrivale škrbine na starih vaških znamenjih. A še zmerom je v naših krajih precejšnje število znamenj, ki v rahlo zastareli, a iskreno ganljivi slovenščini pojejo božjo slavo im čast ter se zaupno obračajo k svetnikom; k sv. Florijanu, da jih obvaruje pred ognjem, k sv. Juriju pa pogum pred zmaji, ki niso samo dolge zelene pošasti, ampak (kot se je pokazalo v zadnji vojni) še KmJu o pi i z. ugajam In SJlu čuluui in meglo zmede. Prav Benitu Mussoliniju se je moralo primeriti, da je naletel leta 1915 pri svojih prvih 'korakih na slovenskih tleh v Kobariškem kotu na slovensko znamenje, in je kot dober časnikarski reporter prepisal slovenski napis na znamenju in pa priobčil v svojem »Diario di guerra« (Vojnem dnevniku). Kaj si je mislil na teh komaj nekaj sto metrov zemlje, kakšno ljudstvo tukaj živi, ki se v starih kmečkih kapelicah v svojem materinem jeziku obrača k Bogu? Kadarkoli smo hodili po Beneški Sloveniji, so bili in so še redki napisi v slovenščini prav napisi na redkih starih kapelicah v hribovskih v-seh. Leta 1902 so Slovenci z obeh strani postavili vrh Matajurja kapelico v čast Materi Božji in jo častili, kaiko pa naj bi drugače, kakor v svojem jeziku. Znimivo je, da so po dveh vojnah letele na tla table s slovenskimi napisi ali pa so bili ti napisi na zidovih prepleskani in zamenjani s tujimi prav na zgradbah, ki so bile velikega pomena za vzgojo in kulturo našega ljudstva: na prosvetnih domovih. na šolah in na slovenskih občinah. V šole in občine so namreč prihajali ljudje, 'ki so jih pošiljali, da uče kulturo svojega naroda, da prevzamejo oni upravo domačih zadev, da ljudem, skratka, odvzemajo samoupravo. Kapelice so dostikrat pustili pri miru, ker jih niso bodle v oči, ker se niso upali šariti okoli svetnikov. Nova gospoda pa tako in tako ni hodila po polju. Čigava pa so bila in so pravzaprav znamenja? Ne od organizacij, niti ne od Cer‘cve, ampak od nekai posestnikov od zgornjega ali dolnjega konca vasi, dostikrat pa od enega samega kmeta, da je izpolnil zaobljubo, dano v težkih časih, ali pa duhovno željo in potrebo, da bo imel na polju znamenje, ko se bo oddihoval od dela. Letos je izdala »Slovenska Matica« v Ljubljani debelo in dragoceno knjigo o znamenjih po vseh predelih Slovenije. Nekaj let je zbiral ta material znani umetnostni zgodovinar dr. Marijan Zadnikar. Ko bodo naši ljubitelji slovenske knjige vzeli še to knjigo v roke, bodo videli, koliko stoletij je rod za rodom naših ljudi lepšal podobo slovenske zemlje v vseh slogih, ki so pustili pečat v naših krajih. Videli bomo, da gre za velike kul- razpadajočih znamenj ne obnovimo in popravimo, da bi pokazali slab znak pietete do naših davno umrlih preprostih prednikov, ako ne bi obnovili črk njihovih napisov, ki so jih v ljubezni in svobodi svojega jezika snovali. Vsa ta znamenja so nastala končno iz osebnih, čisto zasebnih pobud ter se s tem naši ljudje niso ne hvalili in ne povzdigovali. Preprosto so na svojem svetu, na svojih parcelah postavili znamenja kol druge koristne stvari: pisane čebelnjake, temne sušilnice — paštve, kolone pred berjači in končno še znamenja za mir svoje duše, za potrebo po lepoti. Zdaj mi in tujci, vsi soglasno hvalimo veliki kulturni zaklad naših znamenj. Skoro sram nas bi moralo biti, da bi kdo pomislil, da nimamo več v sebi tistega čuta po kulturnem ustvarjanju, ko tako čakamo in se obotavljamo, da bi nadaljevali našo staro kulturno tradioijo z znamenji s slovenskimi nap:si, kakor so delali naši predniki ra svojih tleh, na svojih posestvih. Albert liajec Počastitev in odkritje V nedeljo, 19. t. m. bodo v Vačah pri Litiji odkrili spominsko ploščo na rojstni hiši skladatelja Antona Lajovica, prvega mojstra slovenske moderne glasbe, ki jo je v začetku našega stoletja dvignil na mednarodno raven. Lajovic je bil po poklicu sodniik, napisal je več narodno socioloških člankov: bil je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani od ustanovitve leta 193K. Zanimivo je, da se je v isti hiši kot Anton Lajovic rodil leta 1776 Matevž Ravnihar, prvi tr-žaško-koprsiki škof, ki je umrl v letu 1845 in ki ;ma na hiši že spominsko ploščo. Ravnihar je bil vrstnik Vodnika in Prešerna. Slovenski biografski leksikon ga imenuje »očeta slovenskega pripoved nega jezika«. Bil je izredno delaven, ^rava «enza cija v slovenskih li terarno-zgodovin v\: n kroj h pa je, da je pred nekaj tedni odkril dr. Ladislav Lajov:c v arhivu ljubljanske univerzitetne kn;:ž-nice, ko jc iskal neke druge podatke, rokopis celotnega Ravniharjevega prevoda svetega pisma. Do sedaj namreč ni bilo znano, da bi bil škof Raviv har prevedel tudi sveto pismo. Skupno z odkritjem spominske plošče Antona Lajovca bo istega dne na Vačah arheološka razstava znanih vaških izkopanin iz keltskih časov, kolikor so pač na razpolago. KLUB SLOVENSKIH ŠTUDENTOV NA DUNAJU V ŠOLSKEM LETU 1963/64 Klub slovenskih študentov na Dunaju, ki je leta 1962 izdal poseben jubilejni zbornik, je tudi v tem letu pod predsedstvom Miška Kulnika razvil živahno dejavnost. Vsak petek so se običajno vrstila zanimiva predavanja z diskusijo; niso pa nastopali samo študentje, temveč tudi ugledne osebnosti iz avstrijskega kulturnega in političnega življenja, med njimi n.pr. urednik znanega katoliškega tednika »Furche« (Brazda) dr. Skalnik. Na obisk pa so prihajali tudi Slovenci iz Ljubljane. Tako je bilo zlasti zanimivo predavanje o povojni slovenski liriki dr. Dorisa Paternuja. Klub je priredil dva literarna večera. Pozimi je bral svoje pesmi Miško Maček, marca pa Milena Merlak Detela, Lev Detela pa prozo in dramski tekst. Posebne važnosti je nova publikacija kluba v nemščini, ki so ji dali naslov INFORMATION. List zares informira nemško govoreča javnost o najvažnejših kulturnih in političnih dogodkih v življenju slovenske manjšine na Koroškem, a tudi Slovencev nasploh. Prav bi bilo, da bi nekaj podobnega začeli izdajati’v italijanščini tudi slovenski študenje v Trstu. Kulturne novice Newyorški kritiki v splošnem hvalijo film »Noč f-ur.ne«, iki •'o ga prvič predvajali v Ncw Yorku. Glavne vloge igrajo, kot znano, Richard Burton, Ava Gardner, Deborah Kerr in Sue Lyon. Dirigent Herbert von Karajan bo napravil po 31. avgustu konec svoji dejavnosti v Avstriji. Od 24. do 29. avgusta bo v Assisiju mednarodni tečaj za krščanske študije. Organizira ga društvo »Pro civitate cristiana«. Umrl je znani dirigent Pierre Mon eux. Star je bil 89 let. Smrt ga je dohitela v kraju Hancock v državi Maine v Združenih državah. V Ljubljani je umrl univerzitetni profesor dr. Maks Samec, redni član slovenske akademije znanosti in umetnosti. * * Na Dunaju je umrl znani avstrijski filmski igravec Hans Moser. Star je bil 84 let. Prvo nagrado, to je zlatega medveda, je dobil na berlinskem filmskem festivalu turški film »Po- I letje brez vode«, ki ga je zrežiral Ismail Metin. Sartre: Kaj pomeni literatura v svetu, ki trpi lakoto? Na prvem mestu na seznamu knjig, ki se zdaj v Franciji najbolj prodajajo, je Sartrova nova knjiga »Les Mots« (Besede). Ta knjiga je že pet mesecev prva na seznamu bestsellerjev .V tej knjigi prikazuje Jean Paul Sartre svoje spomine iz m.'adosti, hkrati pa dela obračun s svojo vestjo in s svojim delom, zlasti s svojim najuspešnejšim romanom »La Nausee« (Gnus), ki je predstavljal drug višek knjigotržmh uspehov. V intervjuju, ki ga je dal Sartre nedavno za dnevnik »Le Monde«, je kritiziral ta svoj roman in njegove nedoslednosti. Rekel je: »Počasi sem se naučil, da vidim stvarnost. Videl sem otroke, ki umirajo od lakote. Spričo otroka, iki umira, roman »Gnus« premalo odtehta.« Sartre je tudi zastavil vprašanje: »Kaj pomeni literatura v svetu, ki trpi lakoto?« in dal sem sebi tale presenetljivi odgovor: »Kot morali je tudi literaturi potrebno, da je univerzalna. Ce se hoče pisatelj obračati na vse in biti bran oo vseh, se mora torej postaviti na stran večine, na stran dveh milijard ljudi, si stradajo. Drugače stoji v službi privilegiranega razreda in je sam izkoriščevvec kot oni.« V tej perspektivi pa je spoznal Sartre poleg svojega romana »Gnus« še marsikaj drugega za prelahko, tako tudi celotno delo pisatelja Robbe- razume Sartre med drugim konec lakote in ne-vednosti v zaostalih državah, v takoimenovanem »tretjem svetu«. Po njegovem bi se morali pisatelji odločiti, da bi »kar najbolj radikalno in nekompromisno obravnavali probleme sodobnega sveta.« NOVA DRAMA ARTHURJA MILLERJA Stalna gledališka skupina »LINCOLN CENTRA« v New Yorku bo uprizorila prihodnjo sezono novo dramo Arthurja Millerja »INCID2NT V VI CHYJU«. Režirala bosta Elia Kazan in Robert Wh tead. Ista skupina je prvič uprizorila MHer' jevo dramo »PO PADCU«. Arthur Miller dozdaj ni hote! veliko povedali 0 tej svoji novi drami. Rekel je le, da je krajša »PO PADCU« in da igrajo v njej sami moški. N'-' pisal jo je v dveh mesecih enako kot dram0 »SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA«, ki je bil njegov prvi gledališki uspeh. Vendar je priznal, c*a je nosil idejo za dramo »INCIDENT V VICHV-TU" v glavi že pet ali šest 'let. Kot poročajo, je bila Sofia Loren izbrana glavno žensko vlogo v filmu z naslovom »Po Paekaj češenj, kakijev, orehov, itd. Lansko eto so pridelah tudi 55.000 st. jagod — le-tos mnogo več — in precj ribeza. V prihodnjih letih se bo sadni pridelek Podvojil, ker za toliko bodo prastli obsto-j 'eči in novi nasadi. Če pa sta preteklost in sedanjost vezani predvsem na jabolko, bo bodočnost predvsem na hruško in breskev, bosta dosegli, če ne celo prekoračili proizvodnjo jabolk. Vsak mesec oktober je v Ferrari razstava Sadja, lansko leto pa je bil prirejen v zve-f1 z razstavo pravi mednarodni sadjarski kongres, na katerem so obravnavali vsa vPrašanja, ki zadevajo sadjarstvo: od sort 'P vseh vzgojnih opravkov do sadne trgovi-116 in uporabe plodov za hrano, za sadne sokove in pridobivanje alkohola, itd. O tem Kongresu je izšla posebna knjiga z vsemi Poročili. — Tak sadjarski kongres mislijo Ponoviti vsako drugo leto, tako da bo to Pravi bienale sadjarstva. Ima pa sadjarstvo v provinci Ferrara in v drugih bližnjih provincah Emilije in Ro-'Pagne tudi svoje temne strani, ki so se Pokazale posebno v zadnjih dveh letih. Naj-nujši vprašanji sta nadprodukcija in pa s°rtni izbor. V prvih letih so zasajali pred-vsem sorte, ki so bile znane po velikih pri-P^kih, zlasti sorto Abondanca, ki rodi zelo ? Uno, a je sad brez pravega okusa, skoraj Pl da bi uživali repo. Prav malo boljša je sorta Imperatore, tudi zelo rodovitna, po krtsu malo vredna. Teh dveh sort je v F,er-!ari največ. Ker pa sta omenjeni sorti izlo-K°ni iz trgovine v okviru SET-a, ni bilo dru-izhoda, kot ju iztrebiti ali precepiti. eJstvo je, da so v zadnji zimi uničili nekaj ,ls°č ha teh sort, še več tisoč ha pa jih S,o. ...človek pa se vprašuje: Zakaj so v Emi-..i'1 in Romagni spremenili toliko najrodo-Unejše ravnice v sadovnjake in s tem u-tvariU tako nadprodukcijo, da so jabolka .e^krat po 5 lir kg. Enako bo s hruškami breskvami. Ali so hoteli z nizkimi cena- * zadušiti vso sadno trgovino med drugi-| evropskimi državami? Nekaj so gotovo lsUli, saj vsi ravno niso megalomani. težavnih poševnih, to je goratih predelih. Do zdaj poljedelstva na takih terenih ni bilo mogoče zadosti mehanizirati, kar je imelo med drugim posledico to, da so začeli kmetje opuščati svoje hribovske kmetije ali pa se je mladina umikala težkemu poljskemu delu in se selila v mesta. To je v veliki meri tudi vzrok težkega stanja poljedelstva tako v Italiji kot tudi v raznih drugih evropskih državah, med drugim tudi v Sloveniji. Na študijskem zborovanju v zvezi z razstavo pa so napravili praktične preizkuse z novimi stroji, namenjenimi za hribovite terene, preučili pa so tudi teoretične probleme poljedelstva na taki zemlji. Zato sta vzbujala tako razstava kot zborovanje veliko zanimanje tehnikov, konstruk-terjev in trgovcev s poljedelskimi stroji in seveda tud.i kmetov, ki imajo kmetije na višinah. Kot znano, se zlasti kmetje v Sloveniji močno pritožujejo nad pomanjkanjem manjših po1jcdelskih strojev, primernih za zasebne kmetije. SET in^kurja Jajca V državah SET se je proizvodnja jajc zelo dvignila v zadnjih dveh letih in se še močno dviga. Odgovarjajoče krmljenje in sploh pravilna reja sta mnogo doprines'a k temu dvigu proizvodnje jajc, a izvedenci pravijo, da vpliva še največ stroga selekcija nesnic. Selekcija nesnic gre za tem, d,a se Dobra pšenična letina Javili smo že, d,a ima Italija letos prav dobro pšenično letino in da bo znašal pridelek blizu 100 milijonov stotov. Tudi po poročilih iz drugih držav imamo letos računati s splošno zelo dobro pšenično letino, ki bi bila rekordna, če ne bi odpovedali pridelki za železno zaveso, zlasti pa v Rusiji in na Kitajskem. Obe imenovani državi bosta tudi letos morali uvažati krušno žito. Pridelek pšenice v Jugoslaviji je prav dober, izreden pa v Franciji, kjer računajo s pridelkom 220 milij. stotov ali 42 milij. st. več v primeri z lanskim letom. V Franciji so letos posejali 8,300.000 ha površine ali 300.000 ha več kot lani; hektarski donos pa je višji za 4 stote na ha in bo znašal okoli 26.5 stotov. AMERIŠKI »SURPLUS« KMETIJSKIH PRIDELKOV IN ITALIJA Združene države imajo velikanska skladišča raznega blaga, ki je potrebno v primeru vojne. Te vojne zaloge so polne kovin in drugega materiala, pa tudi hrane za vo^ jake in civilno prebivalstvo. Vse te zaloge je potrebno stalno dopolnjevati, pa tudi obnavljati. V tem oziru je najbolj važna hrana. Vsako leto je treba kakšno vrsto hrane, nekatere vrste pa še bolj pogosto osvežiti, zamenjati s svežo. Kam pa s staro? Ta je navadno odvečna (surplus), za Amerikance nepotrebna in zato jo prodajo, vedno po nižjih cnah, kot so na svetovnem trgu. Ali jo prodajo in izkupiček porabijo v tisti državi, ki je kupila, a’i pa jo sp'oh darujejo posebno revnim državam, kjer ljudstvo trpi lakoto. Blaga iz teh »surplus-ov« sta bili že v obilni meri deležni Italija in Jugoslavija. — Italija bo v kratkem dobila iz tega redijo samo nesnice ki znesejo letno po 240: »surplus-a« za 15 5 milijard lir blaga, in si do 250 jajc. i cer žita ter izdelkov mlekarske industrije. $>ežetd in zdravje goveje živine Deželni svet Furlanije-Julijska krajina bo med prvimi važnimi ukrepi sprejel sanacijski zakon glede živinoreje. Zlasti prideta v poštev tuberkuloza in bruceloza, to je jetika in kužno izvrgavanje, kužni splavi. Tako deželni odborniki kot poslanci in živinorejci pa se morajo zavedati, da ne zadostuje iz’očiti oziroma pobiti bolne živali in plačati živinorejcem primerno odškodnino — recimo 30.000 lir za izločeno glavo. Tsplačevanje odškodnine je samo stimulans-dražilo, ki naj nagne živinorejca, da se raje reši bolne živali. S tem pa zadeva ni rešena, ker ni dano jamstvo, da ne bodo pozneje i/ hlevu še bolne živali. Predvsem na dvoje bi moral živinorejec paziti: na prehrano in na hlev. Znano je, da so šibke, slabo ali nezadostno hranjene živali bolj podvržene boleznim, kot dobro in zadostno hranjene. Zato pa bo dežela morala reči Svojo besedo tudi v tem oziru. Zlasti bo morala poskrbeti za zadovoljivo ‘zobrazbo, posebno glede krmljenja v živinoreji, potem pa si tudi omisliti v svojem delokrogu vsaj eno tovarno močnih, zravnanih krmil. Kar zadeva pažnjo na hlev, bo v pokrajini zelo mnogo dela, ker marsikje so hlevi zelo slabi, skrajno neprimerni in prevečkrat premajhni, še se dobijo hlevi — zlasti prosto privezana k jaslim, tako da bi se lahko prestopala in nekoliko obrnila. Pre-mnogokrat morajo živali stati poševno k jaslim, poševno ležati in še v tem slučaju se rep oziroma zadnji del telesa dotika zidu za živalmi: hlevi so premajhni, preozki, večkrat brez okna. Premnogi hlevi nimajo urejenega odtoka gnojnice, gnojnik pa je večkrat kar pod okencem, skozi katero kidajo gnoj. Samode'ne napajalne naprave so zelo redke, itd,. — Zadnja leta so bili iu in tam, posebno v videmski provinci, urejeni zadružni hlevi, ki so že izšli iz po-rodnih težav. — Zelo važni so skupni pašniki. Vsa navedena in še druga vprašanja bodo morala biti rešljiva v okviru zakona za sanacijo živinoreje v naši novi deželi. — • — TURIZEM V JUGOSLAVIJI V Jugoslaviji, kjer so dolgo časa zanemarjali turizem kot gospodarsko panogo, ker so ga podcenjevali, so se zdaj z vso siio vrgli na to, da pritegnejo čimveč turističnih tokov iz Evrope, v pravilnem spoznanju, da je to eden najboljših gospodarskih virov. Računajo, da bo imela Jugoslavija čez šest let že okrog 500 milijonov dolarjev dohodkov letno iz tujskega prometa. Lani so znašali jugoslovanski dohodki iz v hribovitih legah —, v katerih živina ni turizma 66 milijonov in 700 tisoč dolarjev. VIRGILU SCEKU V SPOMIN V Kobaridu so se vršile predpriprave za zadostilno slavnost v soboto s tem, da je občinsiki obhodnik razdelil zastave po hišah. Tam so razgrajali fašisti pred hišo gospoda Miklaviča, in sicer zato, ker ni bilo na nji zastave. Hiša je bila prodana nekemu Lahu, ki ga to pot ni bilo v Kobaridu. Medtem so dospeli v Kobarid novi tujci, ki so celo noč prebili z razgrajanjem. Pisali so po hišah in po cerkvi. »Ai mercanti della religione — morte!« — Trgovcem z vero — smrt 1 Zraven je bila mrtvaška glava. Ob enajsti uri dopoldne se je vršila drugi dan slavnost v Kobaridu. Na mesto, kjer je 118. Dr. E. BESEDNJAK prej stal Volaričev spomenik, je morala občina postaviti svoj 14 metrov visoki občinski drog. Pri prireditvi je moral biti navzoč ves Kobarid z ognjegas-ci in županom. šolska mladina iz Kobarida, Drežnjce, Vršna, Smasti in Merskega je pela pesem Fratelli dTtdlia. Gospod podžupan iz Sužida je potegnil zastavo na drog, ki jo je blagoslovil g. kaplan Ignacij Nadrag. Popoldne okrog tretje ure se je v Kobaridu pričela druga slavnost v hotelu Devetak. Tam je govoril tudi poslanec in bivši vojni minister Gasparotti, za njim v imenu Rečanov Host-Venturi in dr. Musoni iz Benetk. Mnogo hujši je bil položaj duhovnikov, učiteljev in županov, katerim so pripisovali glavno krivdo pri zločinu. Vsa preiskava orožnikov in 'sodnije je šla za tem, da dokaže krivdo intelektualcev, ki da so si stvar zamislili in našli tudi izvršilne. Toda ves trud je bil zaman. Župani, duhovniki in učitelji so se podvrgli ukazom bojevnikov in fašistov le zato, da odvrnejo od ljudstva hujše zlo. Pod pritiskom najhujših groženj — saj so fašisti grozili s požigom vseh prizadetih občin — so župani podali izjavo, da obsojajo »zločin« na Kr- inu. Ravno tako so sklenili, da bodo na občinske stroške obnovili spomenik. Ali je za kraljevino Italijo častno, da so morale nedolžne občine plačati stroške, in sicer Kobarid 1350 lir, Libušnje 800 lir. Drežnica 750, Idrsko 200, Livek 200, Kred 200 in Trnovo 100 lir (tedanje vrednosti) Občinski svet v Kobaridu je moral pod grožnjami fašistov skleniti, da prestavi občinski drog iz najbolj vidnega mesta na, trgu na podstavek Volaričevega spomenika, ki so ga pred par dnevi uničili in na najbolj nekulturen način onečastili. Potrošeno je bilo za to 1200 lir. Grožnje fašistov so dosegle od županov Kobarida, Drežnice in Libušenj, da so poslali v videmski list izjavo, da so pripravljeni izpolniti vse zahteve »ultimatuma«, ki ga je poslala kobariškemu županu organizacija bojevnikov v Vidmu. Župan je moral sprejeti garancijo za ponovno posvetitev spomenika. Tudi zastavo kobariškim fašistom je moralo kupiti kobariško prebivalstvo. Ali naj bi se bil kobariški župan branil imeti pri zadostllni slavnosti govor, ki mu je bil narekovan po sašistih in vojaški ob'asti, ki jih je podpirala? NEPOSREDNE ŽRTVE Varnostna oblastva so zaprla v zvezi z »zločinom« naslednje ljudi: Antona Smrekarja, starega 16 let, Andreja Perdiha, starega 12 let, Josipa Korena, starega 13 let (vsi trije so bili iz Drežnice), Ivana Ivančiča, starega 23 let, in Venceslava Bajta, starega 16 let, iz Kamnega, in Josipa Mikluša, starega 37 let, iz Lad.rega, ter Ivana Sovda-ta, starega 17 let, iz Smasti. Ferdih, Smrekar in Koren, vsi trije mladoletniki, so bili krivi, da so se polastili nekih medenih žeb'jev in spominske knjige na Krnu ter jih odnesli. A na pritisk staršev sta Smrekar in Koren odvzeto nesla j nazaj na Krn, še preden je oblastvo začelo] j za njim iskati. Po obstoječih pojmih kazenskega prava nista zagrešila tatvine. Preden sta prišla na vrh Krna, sta srečala vojaško patrulo in stotnik te patrule je zagrešil nad šestnajstletnim Smrekarjem prvi zločin s tem, da ga je vsega osuval. Naravnost srednjeveško je postopal nato z njim in z ostalimi mladeniči brigadir v kobariških zaporih. Brigadir je najprej večkrat mamil mlade fante z denarno podkupnino, da bi povedali, kako je prišlo do poškodbe spomenika na Krnu. Dosegel ni seveda ničesar. Zato je nekega dne pripeljal pred zapore 20 do 30 oboroženih vojakov in je mladim fantom zagrozil, da jih da po vojakih postreliti, aiko ne izpovedo resnice o krnskem dogodku. Na vsak način so hoteli na orožniški postaji izvleči iz mladih fantov priznanje, da so »vnebovpijoči zločin« izvršili samo na pirporočilo duhovnikov, učiteljev in županov. V nedeljo 25. junija so pognali vse pastirje od 16. do 3 . leta v Drežnico, kamor sta prišla tudi Smrekar in Koren, ki bi morala pokazati dva pastirja. To sta bila Ivan Sovdat in Josip Mikhiš. Po pre.skavi so orožniki neusmiljeno pretepli Mikluša in Sovdata, ju osuvali s puškami, bili jih z njimi po glavi, po rebrih in hrbtu. Ko je bilo vse končano, so jih uklenili po dva in dva in odpeljali Korena, Smrekarja, Mikluša in Sovdata v korabiške zapore. Najhujše od vseh pa je moral trpeti Venceslav Bajt. Orožniki so mu parkrat ovili okoli vratu telefonsko žico ter ga tolkli po čelu. Prijeli so ga za noge in roke ter ga zibali nad 40 metrov globoko jamo in mu venomer grozili, da ga zadavijo s telefonsko žico in vržejo v jamo, ako ne prizna, da sta z Ivančičem povzročila »zločin« na Krnu, ali pa pove pravega krivca. Ko je prišel Bajt v sodnjiske zapore, je bil 14 dni popolnoma gluh. Mnogo hujšega ni moglo prestati naše ljudstvo. Njegovo trpljenje in ponižanje v tistih diveh mesecih je bilo tako, da si večjega ne moremo misliti. (Dalje) Razbojnika sta bila že čisto blizu, ko je šinila enemu izmed palčkov sijajna ideja v glavo. Pograbil je konec dolge vrvi, ki jo je imel pripravljeno za razbojnike, in smuknil še on čez pot in se stisnil k Tinčku za debelo smreko, vrv pa je naglo zadrgnil okrog debla. Sprednji razbojnik je sicer opazil drobno senco, ki je švignila čez pot, a je mislil, da je bi'a srnica. Še zmenil se ni zanjo, saj je bil vajen gozda in njegovih živali, hrane pa so imeli razbojniki zdaj tudi dovolj. Prijel je čutaro, ki jo je nosil privezano za pasom, in kar med hojo potegnil iz nje dolg požirek žganja; ker je bila že skoraj prazna, je moral nagniti glavo daleč nazaj. Prav tedaj pa mu je nekaj spodnes'o noge, d,a je telebnil po tleh, kakor je bil dolg in širok. Spotaknil se je bil ob vrv, ki jo je bil napeljal palček čez pot. Povrh pa ga je zagrabil še kašelj, ker se mu je žganje zaletelo. Ko se je utegnil odkašljati, je bil že ves zv,ezan in zdelo se mu je, da kar mrgoli palčkov okrog njega. »Na pomoč, tovariš 1« je zavpil. Toda drugi razbojnik mu ni mogel več pomagati, ker ni bil nič na boljšem. Isti hip, ko je palček z vrvjo spodnesel p.vemu razbojniku noge, je zavpil tudi Tinček svoj bojni krik, divje, kolikor je največ mogel, in ko se je drugi razbojnik začuden ozr\ je planil Janez iz grmovja kot ris, mu dvignil nogo in ga pahni' s konja, da je trdo priletel na tla. Pa’čki in Matija 'so skočili k njemu, mu vrgli čez glavo nekako plahto in ga ročno zvezah Preklinjanje mu ni prav nič pomagalo, razen da je eden izmed palčkov pridvignil plahto in mu porinil v preklinjajoča usta šop trave. T rije bratje gredo F. j 18____- - PRAVLJICA »Tako, zdaj je opravljeno. Rešeni ste, gospod. Ne bo vam treba plačati odkupnine razbojniku Špičmuhu,« je ponosno rekel Janez in razvezal vrv, s katero je bil zvezan Evičin očka. »Tu b'izu v gozdu vas že čaka vaša Evica. Tudi njo smo rešili.« Evičinemu očetu pa se je zdelo, da sanja, saj si še ni bd popolnoma opomogel od presenečenja in groze, ker sta ga razbojnika tako zahrbtno napadla in zvezala. »Kaj vse to pomeni?« se je čudil. »Si ti osvobodil mojo Evi-co in mene in premaga! razbojnike? Ali pa je storil to morda tvoj oče?.< »Ne, to smo storili mi trije, jaz, Matija in Tinček. To sta moja brata,« je rekel Janez in pokazal nanju. »Očeta pa nimamo več, samo mamo. Seveda pa so nam zelo veliko pomagali tudi palčki. Oni so nam povedali, da so razbojniki ugrabili Evico in da mislijo ujeti tudi vas. Zelo so bili' pogumni in spretni.« »Kje pa so?« se je Evičin cče oziral okrog sebe. »Saj res, kje pa so?« se je začudil Janez. »Pravkar so še bili tu, saj ste jih morali v,deti... Ah, saj res, vam se ne marajo po-kazati ker ste odrasli :n ne verjamete vanje kot otroci. Lahko Pa mi verjamete, da bi brez njih Evica zdaj ne bila prosta in morda bi bi'a tudi obadva, vi in ona, že to noč mrtva. Razbojniki s0 licte i dobiti samo vaš denar, nato pa oba umoriti.« (Dalje) Š P O 1EI X IX X ]P 'I* K G LE JD Jim Clark še vedno najboljši V nedeljo so se najboljši avtomobilski vozači sveta že petič spoprijeli; tekmovali so na novem dirkališču v Brands Hatchu, ki je v bližini Londona. Tudi tokrat se je odvijal oster boj med sedanjim svetovnim prvakom Jimom Clarkom na vozilu Lotus in glavnim izzivaveem Grahamom Hillom, ki tekmuje na avtomobilu vrste BRM. Oglejmo si najprej, kako so potekale dosedanje dirke. Prvič so vozači nastopili na znanem dirkališču v Montecarlu za V. N. Monaka. Zmagal je Graham Hill pred Gintherom in Arundel-lom. Clark je bil komaj četrti. Svetovni prvak se je prav kmalu maščeval in bil prvi v dirki za V N. Nizozemske. Drugi je bil Surtees, tretji pa presenetljivi Arundell. Četrto mesto je zdaj pripadlo Hillu. Tretjič so tekmovavci nastopili v dirki po Belgiji in še enkrat je Clarkovo vozilo prvo privozilo na cilj. Drugi je bil McLaren, tretji Brabham. Hillu je pripadlo peto mesto. Na lestvici je Po tretji dirki sigurno vodil Clark z 21 točkami pred Hillom (14), Gintherom (9) in Arundcllom (8). Vozači so nastopili nato v dirki za V. N. Francije. Dirka je bila zelo zanimiva in zmagal je Gurney. Graham Hill je tokrat osvojil drugo mesto, medtem ko Clark ni osvojil niti ene točke. Strokovnjaki so nestrpno pričakovali sedanjo Peto dirko. Clark je bil prvi v vseh 80 krogih in v tej poziciji končal tudi dirko. Drugi je bil Hill, tretji Surtees in četrti Brabham. Clark je krožil s povprečno brzino 151,500 kmh. Sedanja lestvica za častni naslov je naslednja: '■ Clark 30, 2. Hill 26, 3. Ginther, Arundell in Brabham 11, 6. Gurnev in Surtees 10, itd. Iz lestvl-pe ie razvidno, da se boi odvija le med Člankom in Hillom, ker se ostali borijo lc za častno tretje mesto. Opazili smo, da je vozilo Lotus (Clark in Arundell) močno !e po zaslugi odličnih vozačev in da bosta morala prav kmalu zamenjati staro »25 R« 7, novo »33«. Zelo dober vtis so napravili avtomobili vrste BRM (Hill in Ginther). Tretji tekmec Z Goriškega OH, TA »ATA« Menda ga ni podjetja v našem mestu, ki bi povzročalo toliko preglavic občinskemu svetu, svojim uslužbencem in najbolj še ljudem, »ki so prisiljeni posluževati se avtobusov, kakor ATA. Pritožb na račun vodr stva in lastnikov tega podjetja, ki ima v zakupu mestno prevozništvo', je bilo že nešteto. Kazalo je, kot da mislijo lastniki, da je ljudstvo zaradi njihovega podjetja in ne narobe. Voznina tudi ni v nobenem sosednem mestu tako visoka kot pri nas. Poleg vsega tega pa si sledijo še neprestane stavke us’užbenstva, delno upravičene, 'ker še do danes ni prejelo zadnje mesečne Plače. S postaje je treba pešačiti na drugi konec mesta, tako da je javnost po vsej Pravici ogorčena nad takšnim stanjem. V soboto zvečer so se uslužbenci zbrali Pred glavno remizo, policijske kamijonete sev,eda tudi, da ne bi prišlo do kakih iz-8redov. Splošna želja je, da bi občina čim-Preje prevzela v svoje roke mestne avtobusne prevoze, kar se bo menda zgodilo do leseni. Lastniki pa stavijo visoke odškodninske zahteve. Menda zahtevajo kar štirikrat toliko, kolikor bi jim po sodbi strokovnjakov pripadalo. Pogajanja med županstvom in podjetjem Se vlečejo kot j ara kača; dotlej bo pa še ^eba vlačiti kovčke na postajo ali pa naje-drage taksije. Povrhu so pa začele še poetične stranke izrabljati to neznosno stanje vsaka v svoj namen. so avtomobili vrste Brabham (Gurney, Brabham), četrti italijanski Ferrari (Surtees), peti pa Cooper (McLaren). ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR Med naj mlajša tržaška športna društva sodi športno združenje Bor, ki združuje v svojih vrstah številne slovenske mladinke in mladince iz mesta in okolice. Združenje slavi letos šele petletnico svojega obstoja, toda v tem kratkem obdobju je prehodilo pot, ki bi bila lahko v ponos tudi številnim starejšim in bolj znanim društvom. Bor deluje na dveh področjih. Po eni strani prireja interna tekmovanja in prvenstva slovenske mladine, -ki dosežejo vrhunec v vsakoletnem tradicionalnem športnem tednu. Po drugi strani pa nastopa v okviru CONI-ja z ostalimi italijanskimi društvi, ki so včlanjena v zveze te ustanove. Trenutno ima Bor tri odseke: odbojkarskega, atletskega in namiznoteniškega. V prvem in tretjem nastopajo tudi dekleta, pri atletiki pa samo fantje. Vsi trije odseki so zabeležili številne lepe uspehe in so bili zato deležni nedeljskega priznanja, saj je združenje danes v vseh treh odsekih med najmočnejšimi v našem mestu. Odbojkarji -nastopajo v drugi' ligi, tkjer so povsem nepričakovano zabeležili vrsto zmag in tako niso le bili nikoli v večji nevarnosti za izpad, aim- , pak so celo ogrožali najmočnejše ekipe tega tekmovanja. V ilustracijo moramo povedati, da sta ostala dva tržaška drugoligaša CRDA in Libertas letos izpadla. Dekleta so imela letos precej plodno leto in so na prvenstvu druge lige zasedle 3. mesto, kar jih uvršča med desetorico najboljših šestork v vsej Italiji. Borova glavna atletska udarna moč so mladinci in naraščajniki. V Trstu so vsekaikor po vrednosti na 2. mestu, nekateri posamezniki pa gotovo med najboljšimi tudi v državnem merilu. Namizni tenis je prav tako član 2. lige in je zabeležil svoj največji uspeh z organizacijo turnirja za 2. Borovo nagrado z mednarodno udeležbo. Ta turnir je bil letos največja tovrstna prireditev v Italiji. ANQUETIL JE ZMAGAL Jacques Anquetil je že petič — in četrtič zaporedno — zmagal na kolesarski dirki okrog po Franciji (Tour de France). Kaj taikega se ni posrečilo še nobenemu kolesarju na svetu. Kot znano, je zmagal tudi na Giro dTtalia. Drugi je Francoz Poulidor, tretji Španec Bahamontes, deseti Italijan Adorni. Zanimivo pa je, da Anquetil pri publiki ni bogvokako priljubljen. Je namreč izvrsten taktik. Pri njeni je vse premišljeno. Nikoli ne pokaže več, kot nujno mora. Gledavci pa si seveda želijo dramatičnih dvobojev. V soboto pa se je zgodila v vasi Port- de-Cou-ze strašna nesreča, ko je policijski bencinski voz za preskrbovanje helikopterjev zavozil zaradi prevelike hitrosti v množico gledavcev Toura na nekem mostu, pri čemer je bilo 15 ljudi ubitih, mnogo pa ranjenih. Na potovanju Vsako potovanje — pa naj bo to z udobnim avtomob:lom, avtobusom ali vlakom — nas utruja in nam povzroča napor. Prav zaradi tega je treba čimprej zbrisati z obraza sledove prahu in utrujenosti. Potrudite se, da si vožnjo napravite čimbolj udobno. Obraz si boste odpočile, če boste že med vožnjo sprostile mišičevje na njem; še bolje pa bo, če se vam bo posrečilo zaspati vsaj za krateik čas. Nikar pa ne naslanjajte glave naravnost na sedež, ampak na čist robec ali ruto, ki je Vaša last. Glede rok je dobro, ako jih obdržimo v rokavicah. S seboj vzemite tudi udobne copate, da vam ne bodo zatekle noge. Če nameravate potovati vso noč in nosite steznik, ga zvečer slecite. Stezniki namreč ovirajo pravilen krvni obtok, pa tudi sicer niso prijetni, če jih imamo predolgo na sebi. Zjutraj si otrite obraz, vrat in roke s kolonj-sko vodo, ki mora biti vedno v vaši torbici. Kožo na obrazu nahranite z dnevno kremo in jo potem napudrajte. S svežo barvo črtala za ustnice in z gostim roženim glavnikom izboljšajte tik pred izstopom svoj videz, pa boste tudi same mnogo bolj sproščene, vedre in samozavestne. Usoda „talidomidnih,, otrok Pred časom se je zelo veliko pisalo in govorilo o takoimenovanih »talidomidnih« otrocih, to je o tistih, ki so se rodili delno ali popolnoma pohabljeni, celo brez rok in nog, zaradi tega, ker so njihove matere v nosečnosti jemale mamilo proti slabostim »talidomid«. Tisti otroci so zdaj stari že nekaj let. Rada bi vedela, kako je z njimi. Vendar pa nikjer ne najdem nič napisano o tem. Kako so poskrbeli zanje. Je zdravniški vedi uspelo, da jim je omogočila vsaj do neke mere normalno in znosno življenje, ali pa zanje ni upanja? Strašno se mi smilijo in če pomislim na te otroke in njihove starše, me srce tako zaboli, da se mi zazdijo vse običajne človeške težave kar malenkostne. N. Tudi za tiste otroke je upanje. Izkazalo se je namreč, da tisti sicer tako nesrečni otroci niso utrpeli škode na možganih in se umsko prav tako, če ne še hitreje in bolje razvijajo kot normalni otroci, k čemur prispeva najbrž to, da morajo premagovati že od najnežnejše mladosti večje težave, kar pa vzpodbuja njihovo iznajdljivost. Zato se kljub vsemu razvijajo. Vprašanje pa je, če jim družba pomaga, da jim čimbolj omili usodo. Ponekod se to vendarle dogaja, n. pr. v Angliji in v Nemčiji. Računajo, da je v Nemčiji 5-6.000 takih otrok. Del njihovih staršev si je ustanovil posebno društvo »Contergan-Kinder-Hilfswerk«. Tisto nesrečno mamilo so izdelovali namreč v Nemčiji pod nazivom »Contergan«. Društvo zbira informacije o možnostih pomoči in tam lahko iščejo starši nasvete ter si izmenjujejo izkušnje. To društvo veliko pomaga otrokom, vendar pa ne more vsega storiti, kar bi bilo potrebno. Pri praktični pomoči otrokom je namreč treba reševati težavna vprašanja. Zdravniki in tehniki so sicer razvili zelo popolno ortopedsko tehniko-, tako da se tudi otroci brez rok in nog lahko naučijo hoditi, pisati itd., vendar pa primanjkuje strokovnega osebja, ki bi naučilo otroke in starše uporabljati take proteze. Tega jih namreč ni lahko naučiti, čeprav kažejo otroci ganljivo veselje, kadar dosežejo kak uspeh. Otroci morajo na žalost včasih dolgo čakati, da so sprejeti na klinike, ki so usposobljene za lo. ke-r je taikih klinik premalo. Po mnenju zdravnikov bi morala imeti vsaka klinika tudi posebno stanovanjsko zgradbo, kjer bi prebivale matere otrok, dokler so njihovi otroci v kliniki, tako da bi bile tudi same deležne pouka, kako privajati otroka na telesno gibanje in kako ga vzgajati. Učiti bi se morale masaže in telovadbe, da bi ju uporabljale na otroku. To pa je seveda zvezano s stroški. Doslej so le v Hannovru postavili tudi tak dom za matere. Kar zadeva prihodnja leta, si strokovnjaki še niso na jasnem, ali naj bi hodili taki otroci v skupne šole, da bi se čimbolj navadili na normalno občevanje z drugimi otroki, ali pa naj bi jih zbrali in učili v posebnih zavodih. V prvem primeru bi morali tudi učitelje poučiti, kako ravnati s takimi otroki. V delu je že poseben pomožni učbenik za učitelje o tem. Drugi strokovnjaki menijo, da bi bilo treba čimbolj koncentrirati vsa denarna in znanstvena sredstva za izobraževanje takih otrok. Tam bi bilo treba otroke pripraviti oa čas, ko se bodo zavedli, da so drugačni kot drugi otroci in ljudje. To bo prineslo s seboj zelo hude, a ne nerešljive probleme. V Angliji že gradijo tako vas za »talidomidne otroke«, ki bo stala 300.000 funtov, katere so zbrali največ s prostovoljnimi darovi. Kjer je ljubezen, je tudi pomoč in z njo upanje. us WM r ZA Po povesti 0. tiše Miki Muster 103. Medtem, ko je Nepcesa gledala po teh kamnitih stenali kanjona, 'kamor sta nagnala Wakayooa in Bareeja, je Pierrot znova dvignil pogled z medveda, ki ga je odiral, in zamrmral: »Ne, to ni mogoče.« Toda Nepeesi je nenadoma padlo v 'glavo, da je to na vsak način mogoče. Oči so ji močneje zasijale in spet je šepnila besedo, ki je Pierrota tako zmedla: »Baree!« 105. Pred dvema letoma so mu pokopali mater kraljevskega rodu pod visoko smreko zraven majhne kolibe. Tega dne je Pierrotovo sonce za vselej zašlo, Nepeesinovo življenje pa je napolnila globoka osamljenost. Trije so tisto popoldne ob sončnem zahodu stali zraven groba: Pierrot, ona in Baree. .J 107. Baree se niti za hip ni premaknil izpod svoje skale. Kot omamljen je gledal žalostni prizor na trati. Videl je, kako sta Pierrot in Nepeesa ubila Wakayoo, ne da bi se medveda dotaknila, in kako ga zdaj Pierrot sedaj reže z nožem. Baree se je stresel in se še globlje zavlekel pod skalo. 10 104. Za trenutek se je spomnil preteklosti. Baree je bil Pes’ orjaški eskimec z belo pego v obliki zvezde na prsih in bel° obrobljenim ušesom. Ze z mlada je bil ljubljenec pokojOe matere. Bil je njena telesna straža in ko je umirala, je P°" ložil celo glavo na rob njene postelje. One noči, ko so 1° pokopali, je izginili tudi Baree. 106. Odslej ga nihče več ni videl. Pierrot je imel to za Pra čudež. Globoko je bil namreč prepričan, da je Baree odšel njegovo ljubljeno Wyolo v nebesa. Nepeesa pa je vedela, je .to tolmačenje napačno. Čutila je, da je Baree poginil, d* sili pa da se je pridružil volkovem. In medtem ko je Pierrot 0 ral medveda, je ona začela loviti Bareeja. Kat^ le, kako je Nepeesa prišla do odprtine, skozi - lvajset čevljev proč od ^ Ni sc je bal, a živci so mu bili do s*rti (g- 108. Videl ro je ušel, in tr.ko stala komaj dvajset čevljev proč govega skrivališča. ... j- —, --------------- —----------— - sti napeti. Hotel se je približati temu lepemu bitju ,a pr° se mu se je podzavestno v njem budil stari nagon. Tedaj je Nepeesa nasmehnila.