telo XXIV. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za Inozemstvo: 210 din), za>/«leta BO din, za 'It leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska Izdaja za celo leto 60 din. Plača in toži se v Ljubljani TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo Številka 66. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. ToL 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo.— Račun pri poštni hranil, nici v Ljubljani št. 11.96*, f vftaia vsak ponedeljek, * sredo to petek Ljubljana, sreda 18. junija 1941-XIX Cena posamezni ««cm številki din ■ Maršal deBono v Ljubljani Maršal Italije Emilio de Bono, kvadrumvir revolucije in inšpektor čezmorskih čet, je prispel včeraj v Ljubljano iz Postojne, kamor mu jo šel naproti poveljnik druge armade. Pri vhodu v mesto mu je izkazala vojaške časti grenadirska četa z godbo in zastavo na čelu, sprejeli pa so ga Vis. Komisar Eksc. Grazioli, armadni poveljnik Eksc. general llobotti, divizijski poveljnik Orlando in drugi. Ljubljana si šteje v veliko čast, da lahko pozdravi slavnega maršala, ki je eden najožjih sodelavcev Duceja ter vedno na prvih mestih javnega življenja v zadnjih dvajsetih letih. Prosta potovanja po Ljubljanski pokrajini Tiskovni urad Visokega Komisariata je razglasil: Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je odredil, da izgubi s 16. junijem veljavo odredba o obveznosti potnih listov za potovanja na ozemlju Ljubljanske pokrajine. * Eksc. Vis. komisar je naklonil 8 tem prebivalstvu Ljubljanske Pokrajine veliko olajšavo in ugodnost. Njegova odredba je na eni strani dokaz, da so se pod njegovim modrim vodstvom razmere v pokrajini že- normalizirale, na drugi strani pa je izraz njegovega zaupanja v razsodnost in discipliniranost prebivalstva. Prebivalstvo, ki je s tem zaupanjem visoko počaščeno, se bo izkazalo vredno zaupanja in naklonjenosti. Ureditev zasebnega zavarovanja v Ljubljanski pokrajini Visoki komisar za Ljubljansko Pokrajino odreja: Člen 1. Nadzorstvo, ki ga je izvrševalo ministrstvo za trgovino in industrijo nad poslovanjem zasebnih družb v zavarovalni stroki po prejšnjih zakonih in posebej še po uredbi z dne 25. februarja 1937, kakor tudi nadzorstvo po banski upravi, izvršuje odslej za družbe, ki imajo sedež ali podružnice v Ljubljanski pokrajini ali ki v njej delujejo, Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino. Člen 2. Predhodna dovolitev Visokega komisariata je potrebna: a) za opravljanje zavarovalnih Poslov po družbah, ki še nimajo dovolitve, b) za kakršen koli dogovor o Pienosu delniške glavnice ali zavarovalniške listnice družb, ki so slej poslovale v Ljubljanski po-Krajim, na druge družbe, ne glede S Z Pripadnost, tudi Če jim je ze dovoljeno delovanje v tej pokrajini. J Člen 3. Morebitni dogovori, ki bi bili v nasprotju z določbami iz prednjega člena, so nični. Kršitelji se poleg tega kaznujejo z denarno kaznijo do 50.000 dinarjev. Člen 4. Ta naredba stopi takoj v veljavo. Ljubljana 14. junija 1941-XIX. Visoki komisar: za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Zameniava dinarjev v italiianske lire Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino razglaša: S kraljevo uredbo z dne 2. junija 1941-X1X, objavljeno v Uradnem listu kraljevine Italije z dne 17. t. m., se odreja: a) Na ozemlju bivše kraljevine Jugoslavije, ki tvori Ljubljansko pokrajino, je denar z zakonito veljavnostjo italijanska lira; b) dinarji, po zakonu izdani in v obteku, ki so v zakoniti posesti prebivalcev tega ozemlja, se zamenjajo v lire po razmerju 38 lir za vsakih 100 dinarjev; c) po istem tečaju se morajo med prebivalci tega ozemlja poravnavati dolžniška in upniška razmerja, katere koli vrste, glaseča se na dinarje. Zamenjava med tema veljavama se izvede v dneh od 19. do vštetega 26. junija 1941-XIX, opravijo pa jo posebne poslovalnice, ki jih postavi «Banca d’Italia>. Imetniki katere koli vrste bankovcev in kovanega denarja bivše jugoslovanske države morajo te predložiti v zamenjavo v zgoraj določenih dneh nikakor podaljšljivega roka pri zgoraj omenjenih poslovalnicah zavoda «Banca d’Italia» hkrati s prošnjo, sestavljeno na posebnem obrazcu, ki se dobi pri teh poslovalnicah. V tej prošnji, ki jo za fizične osebe napra- vi skupno rodbinski glavar, za ustanove, tvrdke in denarne zavode pa njih predstavnik, je treba navesti priimek, ime, očetovo ime, bivališče, po potrebi pa tudi, kaj je predložitelj bankovcev in kovanega denarja. Da se olajšata pregled in štetje, se morajo predložiti bankovci v zamenjavo razvrščeni po vrednostnih zneskih, kovani denar pa po vrstah in vrednosti. Zamenjati so upravičene samo osebe, ki stalno prebivajo na priključenem ozemlju, in samo za denarni zne-aak, ki je v njih zakoniti posesti. Ne zamenjajo se bankovci izven tečaja, nezakonito v obtek dani bankovci in tisti, ki bi se iz katerega koli vzroka ne mogli priznati za veljavne. Denar, ki bi se ne predložil v zamenjavo v zgoraj določenem roku, ne bo imel več zakonite veljavnosti na ozemlju pokrajine in na drugih ozemljih bivše jugoslovanske države, priključenih Italiji. Ce bi nastal spor o zakoniti posesti ali izvoru denarja, čigar zamenjava se zahteva, kakor tudi o njegovi veljavnosti, se zamenjava odkloni, poslovalnice zavoda «Banca d’Italia» pa pridržijo denar in izdajo zanj nekol-kovano prejemno potrdilo. Po čl. 2. zgoraj navedene kraljeve uredbe se odkaže vsaka nadaljnja odločitev o sporu posebni komisiji, ki ima svoj sedež v glavnem mestu pokrajine. Kakor določa isti člen 2. kraljeve uredbe, zoper odločbe te komisije ni pritožbe. V prvih treh duch zgoraj omenjene zamenjave se morajo predložiti tisoč-dinarski bankovci, ker drugače izgubijo vrednost. Številke serij teh bankovcev se morajo zapisati na hrbtu obrazca za prošnjo. Zamenjava bankovcev tistih serij, ki se jim ne prizna veljavnost, se odloži, dokler ne odloči zgoraj omenjena komisija, bankovci se pa pridržijo v pologu, o čemer se izda podpisan izvod prošnje kot potrdilo. Poslovalnice zavoda «Banca d^talia«, ki jim je poverjena zamenjava, bodo poslovale v sledečih krajih: V pokrajini: pri davčnih upravah: 1. na Vrhniki, 2. v Dolenjem Logatcu, 3. v Višnji gori, 4. v Novem mestu, 5. v Črnomlju, 6. v Kočevju, 7. v Ribnici. Do teh poslovalnic se morejo obrniti vsi prizadeti, vštevši razne javne in zasebne ustanove, banke in denarne zavode vobče. Starešine javnih uradov v pokrajini, vštevši poštne urade, imajo odrediti: a) da od petega dne po začetku zamenjavanja dalje prenehajo blagajne teh uradov sprejemati plačila v dinarski veljavi; b) da se dinarska gotovina, ki bo v blagajni na večer pred tem dnevom, odvede radi zamenjave v najbližjega izmed zgoraj navedenih krajev, kjer posluje zamenjevalnica zavoda «Banca d’Italia». V Ljubljani-mestu: 1. pri finančnem ravnateljstvu, 2. pri davčnem uradu za okolico (justična palača), 3. pri banovinskem finančnem oddelku. Do teh poslovalnic se lahko obrnejo vsi prizadeti, izvzemši denarne zavode, «.Pokojninski zavod za nameščencem in državne urade, glede katerih ee odreja takole: Denarni zavodi s kakršnim koli dinetnom in navedeni Pokojninski zavod opravijo zamenjavo blagajniške gotovine po svojem zadnjem sklepu pri predstavništvu . Tudi javni uradi morajo za zamenjavo vložiti na posebnem obrazcu sestavljeno prošnjo pri organih zavoda «Banca d’Italia>. V smislu člena 5. omenjane kraljeve uredbe morajo lastniki in vobče imetniki vrednostnih papirjev, izdanih v kraljevini Jugoslaviji po državi ali z državnim jamstvom, po javnih krajevnih ustanovah in zemljiških ter kmetijskih kreditnih zavodih, v istih dneh, določenih za zamenjavo, izročiti te papirje v poseiben polog pri kakem denarnem zavodu njih zaupanja. Ti vrednostni papirji se morajo položiti s spisikom v dvojniku, čigar obrazci se dobe pri bankah prevzemni-cah pologov; v teh obrazcih se morajo vpiisati vrednostni papirji jasno in razločno po vrstah in vrednostnih zneskih z navedbo imenskega zneska in začetka obrestovanja za vsak vrednostni papir kakor tudi z navedbo imenskega zneska vsake vrste vrednostnih papirjev in skupnega imenskega zneska vseh papirjev. Vrednostni papirji naj &0 razvrstijo po njih zaporedni številki od najnižje do najvišje; en primerek spiska, pravilno štampilji-ran, datiram in podpisan, se vrne pred-ložitelju kot prejemno potrdilo. Položni ki lahko napravijo spisek na obrazcih, ki si jih pripravijo sami, da le obsegajo vse zgoraj naštete podatke. Denarni zavodi, ki prejmejo vrednostne papirje v zgoraj omenjeni po-log, morajo naslednji dan po poteku roka za položbo brzojavno sporočiti zakladnemu nadzorniku pri Visokem komisariatu celokupni znesek vrednostnih papirjev, prevzetih v polog, prištevši k tem lastne, katerih prevzem potrdijo sami sebi, in poslati v naslednjih treh dneh spisek z imeni položnikov, vrsto in zneski vrednostnih papirjev, kolikor je bilo vsega položenih. Do vštetega dne 26. junija 1941. je najstrože prepovedan vnos denarja in vrednostnih papirjev, zavezanih zamenjavi oziroma položbi, na novo priključena ozemlja po kakršnem koli naslovu in za kakršen koli znesek. Zoper vse, ki zakrivijo kršitev gornjih predpisov se odredi popolna zaplemba vrednostnih papirjev, glede katerih se prestopek stori, nekvarno višjim kazenskim odredbam po veljajočih carinskih in kazenskih predpisih. Ljubljana 18. junija 1941-XIX. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI Zamenjava bankovcev na Hrvatskem % FP Zagrebški >Novi list« opisuje v daljšem članku zamenjavo 1000 dinarskih bankovcev bivše Narodne banke kraljevine Jugoslavije ki se je pričela v soboto 14. t. m. Tisočake sprejemajo Hrvatska dr- •?’ Državni kreditni zavod, Hranilnica hrvatske države in njene podružnice, Poštna hranilnica in njene podružnice, vsi javni in privatni denarni zavodi, davčni uradi in pošte v krajih’ kjer ni davkarij. Na Hrvatsko državno banko je bil že v soboto velik naval, ker so ljudje mislili, da bodo lahko zamenjali vse svoje tisočake, Čeprav je bilo razglašeno, da bodo bankovci najprej pregledani in šele potem izplačani. Za potrdila so bili določeni beli in rdeči bloki in se tisočaki, ki so videti sumljivi, potrjujejo s kuponi rdečih blokov. Če Hrvatska državna banka ugotovi, da gre za bankovce s serijo, ki jo bivša Narodna banka ni dala v promet, nego so to na nezakonit način storili posamezniki, bodo dotične bankovce uničili brez odškodnino. Kdor daje tisočake v zamenjavo, mora popisati njih serije v dveh izvodih; en izvod mu služi za potrdilo, drugi pa ostane pri denarnem zavodu. Državna banka tudi vseh nesumljivih tisočakov ne zamenjuje takoj. Samo tri tisočake zamenjajo ali izplačajo takoj, za ostale pa dajo bela ali rdeča potrdila. Zamenjava bo trajala do 21. t. m., ko izgubijo tisočaki bivše Narodne banke vso veljavo. Zaradi množic, ki se zbirajo v Zagrebu pred denarnimi zavodi, trpi promet na ulicah. Vidi se, da imajo tudi na videz zelo skromni ljudje dosti denarja. Ob razglasitvi zamenjave so po poročilu »Novega lista« nastale nerodne težave pri denarnem prometu. Tisočakov so se vsi branili in mnogi podjetniki v soboto niso mogli izplačati zaslužka svojim nameščencem, ker niso imeli drobiža. Sekcija Zveze denarnih zavodov je posredovala pri pristojni oblasti za odpravo ovir pri denarnem prometu, kar je mogoče doseči na ta način, da bi vsi denarni zavodi in tudi uradi morali sprejemati tisočake do zadnjega dneva izmenjave. Nova hrvatska denarna enota »kuna« je po vrednosti enaka dinarju. Nove kunske bankovce že. razstavljajo v Zagrebu. Novi bankovci po 100 kun so nekoliko manjši od bankovcev po 100 din, obrobljeni so zeleno in modro, v sredi so pa rjavi in rumeni s hr-vatskimi ornamenti in napisom N. D. H. (Nezavisna država Hrvatska). »Novi list« pravi, da mnogi Zagrebčani pred izložbo Hrvatske državne hranilnice z zadovoljstvom komentirajo uvedbo novega denarja, zlasti pa naglico, s katero se rešuje to vprašanje. V istem listu je tudi zgodovinsko utemeljevanje imena nove denarne enote: stari Hrvati so imeli pri izmenjavi blaga za plačilno sredstvo kože od kune-zlatice. Veljava starih deviznih in valutnih predpisov na Hrvatskem Ker so se v zadnjem času pojavljale na Hrvatskem razne ne-rednosti v deviznem in valutnem prometu, je ministrstvo za narodno gospodarstvo opozorilo vse fizične iri pravne osebe, da so na Hrvatskem še vedno v veljavi vsi devizni in valutni predpisi, ki so veljali v bivši Jugoslaviji. Ker se od 10. aprila 1941. v odnošajih do hrvatske države smatrajo za inozemstvo tudi vsi kraji bivše Jugoslavije, ki so ostali izven Hrvatske, veljajo tudi za ves promet s temi kraji dosedanji devizni in valutni predpisi kakor za vse ostalo inozemstvo. Kršitve predpisov bodo strogo kaznovane, posebna kazen pa zadene osebe, ki prenašajo dinarske novčanice na Hrvatsko ali vrednostne papirje iz nje ter se ukvarjajo s transakcijami v dinarski vrednosti proti deviznim predpisom. Povečanju izvoza sadja iz Hrvatske posveča vlada, kakor poroča zagrebški »Novi list«, veliko skrb. Na seji ministrstva za narodno gospodarstvo je bilo te dni sklenjeno, da bodo dobili sadjarji za nove sušilnice sadja izdatne pod-P°5.e’ Naib°lj so potrebne nove sušilnice za slive v Bosni in bo-lsanskim sadjarjem, ki so svoje sušilnice razširili in modernizirali, so bile priznane največje denarne podpore. Hrvatsko gospodarsko ministrstvo je prepričano, da bo izvoz sadja najmočnejša izvozna panoga hrvatska države. V pokrajinah vzhodne Bosne je okrog 15,000.000 sliv, ki dajo ob povprečnem pridelku za izvoz 1.500 do 2.000 vagonov suhega in okrog 2.000 do 3.000 vagonov svežega sadu. Kadar bo dobra letina, se bo po mnenju strokovnjakov izvoz sliv lahko podvojil. Stran 2. »TRGOVSKI LIST«, 18. junija 1941-XIX. Štev. 66. Odprava plačilnega odloga bankam in zava f Egon Srebre Nenadoma je v Zagrebu umrl komercialni ravnatelj Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode — gospod Egon Srebre. Pokojnik je bil eden naših vodilnih gospodarskih delavcev ter zlasti priznan strokovnjak za papirno stroko. Dolgo vrsto let je vodil prodajni urad Združenih papirnic v Zagrebu ter bil njihov zastopnik v papirnem kartelu, ki ga je dejansko vodil. Njegova mnogo prezgodnja in tragična smrt pomeni za slovensko gospodarstvo težko izgubo. Pokojnik je bil rojen 1. 1888. v Brežicah kot sin odvetnika dr. Ovidona Srebreta. Po dovršenih študijah je stopil v bančno službo, bil uslužben pri ljubljanski podružnici Kreditnega zavoda za trgovino in obrt, nato pa pri Dunajski bančni družbi na Dunaju ter Jadranski banki na Dunaju. L. 1924. je postal komercialni rav-nalelj Združenih papirnic in ostal pri tem našem odličnem zavodu do svoje mnogo prerane smrti. Egon Srebre je bil mož dela in velike energije, pri tem pa dobrega srca in plemenitega značaja. Vest o njegovi smrti je zato tem bolj boleče odjeknila med njegovimi številnimi znanci, zlasti pa med nameščenci podjetja, za katerih potrebe je imel vedno vse razumevanje. Bodi ohranjen Egonu Srebretu časten spomin! Žalujočim naše globoko sožalje! Nakaznice za krušno moko ali kruh, riž in testenine bodo po razpisu Prehranjevalnega zavoda Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino uvedene 2i. junija. Vsak državljan, ki stalno živi v ljubljanski občini, bo imel ne glede na starost ali spol pravico na eno živilsko nakaznico, glasečo se na njegovo ime, za nabavo 6 kg krušne moke ali 7.5 kg kruha, poleg tega pa še 1 kg riža in 1 kg testenin na mesec. Pridelovalci žita z družinami in posli ter tudi tisti, ki imajo zaloge moke, pa bodo imeli pravico samo na 1 kg riža na mesec ter jim bo zato izročena živilska nakaznica brez odrezkov za moko ali kruh in testenine. Mestni preskrbovalni urad v Ljubljani bo upravičenim razdelil karte na podlagi dosedanjega popisa in prijav s posredovanjem trgovcev. V ta namen mestni preskrbovalni urad vabi vse ljubljanske trgovce na drobno, naj za svoje odjemalce pridejo po živilske nakaznice v četrtek 19. junija v II. nadstropje Mestnega doma, in sicer oni z začetnimi črkami svojega imena od A do M dopoldne od 8. do 12. ure, od N do Ž pa popoldne od 14. do 18. ure. Opozarjamo trgovce, da bodo zaradi preprečenja navala dobili živilske nakaznice izključno samo po tem razporedu. Obenem bodo dobili trgovci za plačilo v gotovini tudi nakaznice za akontacijo moke, in sicer najmanj po 2 vreči po 100 kg, trgovci z večjim številom odjemalcev pa več. Vse prebivalstvo pa opozarjamo, naj ne pričakuje, da bi na junijske nakaznice dobilo živila za ves mesec, temveč jih bo dobilo seveda samo za dneve od 21. do 30. junija, torej samo tretjino za ves mesec junij določene količine moke ali kruha ter testenin in riža, kar bo razvidno tudi iz nakaznic za ta mesec. Občni zbori »Motvoz in platno« d. d* v Gro-supljcm ima 19. redni občni zbor dne 30. junija ob 11. v posvetovalnici Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal glede na prejšnje odredbe o odložitvi plačil, glede na komisariatski naredbi z dne 29. aprila 1941-XIX, št. 12 in z dne 14. maja 1941-XIX, št. 24, s katerima je bila odrejena odprava splošnega moratorija ter omejen moratorij za banke in zavarovalnice, in ker smatra za umestno, da se obnove normalne razmere na denarnem trgu z ukinitvijo odloga plačil, ki jo je omogočil zboljšani položaj denarnih zavodov, pri čemer naj bi se istočasno prilagodili kreditni pogoji novemu gospodarskemu položaju, nastalemu v Ljubljanski pokrajini, naslednjo na-redbo: Člen 1. S 16. junijem 1941-XIX so ukinjene omejitve plačil denarnih zavodov po naredbi z dne 14. maja 1941-XIX, št. 24. Člen 2. Od istega dne naprej se delijo vloge (na knjižice, v tekačem računu itd.) ne glede na čas, kdaj so nastale, pri denarnih zavodih v sledeče skupine: a) vloge a vista, ki so vlagateljem vsak čas in brez omejitve zneska na razpolago, b) vezane vloge, s katerimi morejo vlagatelji razpolagati s 3- ali 6mesečnim odpovednim rokom, c) navadne vloge, glede katerih morejo vlagatelji razpolagati mesečno z 10% vseh pologov, pri vlogah, manjših od 50.000 dinarjev pa s 30%, do največ 5000 dinarjev mesečno* Člen 3. Denarni zavod kakor tudi vlagatelj smeta vsak čas v celoti ali deloma odpovedati vloge iz črke c) prednjega člena z odpovednim rokom 3 mesecev, po čigar preteku ima vlagatelj pravico, da z vlogo oziroma z odpovedanim delom vloge prosto razpolaga. Če odpove denarni zavod, obdrži vlagatelj pravico mesečnega razpolaganja v mejah, določenih v prednjem členu, tudi glede odpovedanega dela; če pa odpove vlagatelj, te pravice nima, dokler ne preteče ta rok. Velja, da je odpoved preklicana, če vlagatelj ne razpolaga z navadno vlogo ali z njenim odpovedanim delom v 14 dneh po preteku tega roka. Člen 4. Navadne vloge iz črke c) člena 2. se morejo na vlagateljevo zahtevo vsak čas pretvoriti v vezane vloge s šestmesečnim odpovednim rokom po črki b) istega člena. Člen 5. Denarni zavod sme dovoliti vlagatelju v primeru dokazane nujne potrebe pretvoritev vezane ali navadne vloge v celoti ali deloma v vlogo a vista, pri čemer obremeni vlagatelja z razliko med obrestno mero za tisto skupino in za vloge a vista. Člen 6. Obrestno mero za posamezne skupine vlog iz člena 2. določa odbor, sestavljen iz po enega zastopnika sledečih strokovnih organizacij: Društva bančnih zavodov, Zveze hranilnic in 'iz enega odposlanca, ki ga določijo zadružne zveze. Sklepe mora odobriti Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino. Tako določena obrestna mera, ki se objavi v Službenem listu, je obvezna za vse denarne zavode. Člen 7. Do vštetega 30. junija 1941-XIX morejo vlagatelji naznaniti denarnim zavodom, v katero skupino naj se njihova vloga uvrsti. Če tega ne naznanijo, se uvrste vloge v skupino c) člena 2. (navadne vloge). Vsekakor se uvrste v to skupino vlogo, nastale pred 15. aprilom 1941-XIX, z izjemo tistega njih dela, s katerim je mogel vlagatelj razpolagati na podlagi členov 1. in 4. naredbe z dne 14. maja 1941-XIX, št. 24, v kolikor vlagatelj tega dela ni dvignil. Člen 8. Z izjemo Hranilnice Ljubljanske pokrajine, ki bo opravljala izplačila v mejah, določenih za redne denarne zavode, se za prvo uporabo te naredbe določajo meje mesečnih izplačil iz navadnih vlog po črki c) člena 2., omenjenih v drugem odstavku prednjega člena, za hranilnice, urejene z uredbo z dne 24. novembra 1938., za zadruge, urejene z zakonom z dne 11. septembra 1937. in za Državno hipotekarno banko z 10% pologov, za vloge, manjše od 25.000 dinarjev pa z 20% do največ 2.500 dinarjev* Člen 9. Do vštetega 30. junija 1941-XIX ostane obrestna mera za vloge pri denarnih zavodih nespremenjena. Člen 10. Odložitev odkupovanja in dajanja posojil na police življenjskega zavarovanja, izdane pred 15. aprilom 1941-XIX, se podaljšuje do vštetega 31. julija 1941-XIX. Vendar se smejo dajati posojila, kolikor so potrebna za plačilo dospelih premij, a tudi v višji izmeri do polovice zneska, ki bi se dal na podstavi vplačanih premij do- Doma in po sveti Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine je prepovedal vse plesne prireditve. Podobna prepoved velja že v drugih pokrajinah Italije. Visoki Komisar za Črno goro grof Mazzolini je sprejel delegacijo bivših črnogorskih oficirjev, ki se mu je zahvalila, da se jim bodo po zaslugi Vis. Komisarja tudi v bodoče izplačevale pokojnine. Visoki Komisar v Črni gori je izjavil deputaciji črnogorskih oficirjev, da bo zastava črne gore ista kakor je bila za časa kralja Nikite. Oficirji so sprejeli vest z velikim veseljem in zadoščenjem. Zaradi zapore italijanskega in nemškega premoženja v Združenih državah Severne Amerike, je fašistična vlada takoj izdala potrebne represalije in bo takoj popisano biti za odkup na dan izdaje te naredbe, toda največ 5000 dinarjev na vsako polico. Člen 11. V ničemer se ne spreminjajo določbe člena 1. naredbe z dne 20. maja 1941-XIX, št. 27, o podaljšanju odlokov ministrstva za trgovino in industrijo bivše jugoslovanske države z dne 12. novembra 1940., št. 35332, za Ljubljansko kreditno banko, z dne 12. novembra 1940., št. 40282, za Zadružno gospodarsko banko in z dne 5. marca 1941., št. 5701, za Obrtno banko. Do nove odredbe ostanejo tudi v veljavi odredbe, izdane na podstavi uredbe z dne 23. novembra 1934., št. 41032/K, o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov in z dne 23. novembra 1934., št. 81.070/V, o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez, kakor tudi banska uredba z dne 12. aprila 1941. za Poštno hranilnico. Člen 12. Vse določbe, nasprotujoče tej naredbi, ki stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino, se razveljavljajo. Ljubljana dne 14. junija 1941-XIX. vse premoženje ameriških državljanov v Italiji. Italijansko in nemško vojno poročilo pravita, da so bili obsežni angleški napadi pri Sollumu s težkimi izgubami za sovražnika odbiti. Francosko vojno poročilo poroča, da so francoske čete prešle na zelo važnem sektorju v protinapad, povsod drugod pa so bile so- vražne čete zadržane. Francoske motorizirane in oklopne ediniceso med Hermonom in Džebel Druzom prodrle zelo daleč v sovražno ozemlje. Zelo so bili delavni tudi francoski letalci, ki so napadli angle-ške vojne ladje ter zadeli dva rušilca. Več angleških letal je bilo sestreljenih. Med francoskimi in angleškimi vojnimi ladjami je prišlo do spopada, v katerem Francozi niso imeli izgub. Nemški uradni komunike pravi, da je bilo od izbruha vojne pa do sedaj potopljenih 12 milijonov ton sovražnega brodovja. Japonski admiral Suetsugu je na neki seji izjavil v navzočnosti ministrskega predsednika Konoje, da bi intervencija Združenih držav Sev. Amerike v sedanji vojni nujno izzvala japonsko vojaško intervencijo. Japonski listi pišejo, da ima Japonska pripravljenih za primer intervencije 4000 letal in 500 vojnih ladij. Bolgarsko sobranje je bilo sklicano na izredno zasedanje ter bo razpravljalo o priključitvi novih ozemelj ter o novih finančnih odredbah. Bivši predsednik egiptske vlade Sidki paša je izjavil v parlamentu, da ni na vstop Egipta v vojno niti misliti. Španija bo priznala novo hrvat-sko državo, kakor je izjavil šef kabineta zunanjega ministra Chi-menez Sandoval. Poštna uprava bo v najkrajšem času vpeljala redno poštno zvezo s Kostanjevico. Ni še gotovo, če bo vozil avtobus enkrat ali večkrat na dan. Dramsko gledališče v Ljubljani bo po navodilih Vis. komisarja igralo tudi čez poletje. 20. junij, dan, ko so bili v beograjski skupščini ubiti Stjepan Radič in tovariši, je bil z ukazom dr. Paveliča proglašen za dan narodne žalosti. w barva, plenim in 7fi U n IIf*)H kemično s n ail * " Ul lili obleke, klobuke itd. Škrobi in Bvetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova ul. 3 Teleion št. 22-72. Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?! 1—2°/0ll Vsi drugi pa se mučilo in delajo brez ozira na zdravjel Zato vsa) doma pijte RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC V V ¥ tistega z rdeClml srci, našo najboljšo prirodno mineralno vodo. Zdravje in užitek 1 Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani javljajo v imenu svojega upravnega sveta, ravnateljstva in osebja pretresljivo vest, da je gospod Egon Srebre družbin komercialni direktor v nedeljo, dne 15. junija 1.1. ob 20. uri v Zagrebu preminul in da bo njegov pogreb danes ob 10. uri v Zagrebu. Blagopokojniku, ki je posvečal skozi dolgo vrsto let vse svoje moči podjetju, ki ga je zastopal, ohranimo neizbrisen spomin. V LJUBLJANI, dne 18. junija 1941. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli. hdajateli »Konzorcij Trgovskega lteta«. nR® predatavnik dr. Ivan Pie«, urednik Aleksander Železnikar, tlaka tlakama »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.