m w PLANINSKI VESTNIK GLASILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE poštnina plačana v gotovini VSEBINA: PARTIZANSKI OBISKI PRI OČAKU NAŠIH PLANIN Ciril Zupane...............541 KAZBEK — 5047 m Rlko Salberger..............547 V KRALJESTVU MONT BLANCA Mitja Košir...............552 IZ MOJE POPOTNE TORBE Nada Kostanjevlc.............557 NA ŠPIK Tatjana Kordlš..............560 V SNEGU NA MOJSTROVKO Stanko Kos...............562 ZIMSKI VZPON NA INNOMINATO Iztok Furlan, Trst.............566 NAŠ PRADED JOŽA Joža Vršnik, Robanov kot..........572 OSEMDESET LET PLODNEGA DELA PAVLA KUNAVERJA Ing. Stanko Dimnik............575 O PLANINSTVU SLOVENSKEGA PRIMORJA Ciril Zupane..............578 ALPINIZEM SE POSLAVLJA Prevedel France Avčin...........580 ORIENTACIJSKO TEKMOVANJE BREZ ORIENTACIJE Meta Rotovnik..............582 DRUŠTVENE NOVICE.............583 OBČNI ZBORI...............593 ALPINISTIČNE NOVICE............595 VARSTVO NARAVE..............597 IZ PLANINSKE LITERATURE...........600 RAZGLED PO SVETU.............603 PRIPRAVNIŠKI STEBER V PLANJAVI Marjan Perčič..............607 NASLOVNA STRAN: LEDENA MESEČINA — Foto Vlastja Simončič (I. nagrada na republiški razstavi planinskih fotografij v Kranju 1969) •Planinski Vestnik« je glasilo Planinske zveze Slovenije / Izdaja ga PZS - urejuje ga uredniški odbor. Odgovorni urednik: Stanko Hribar; glavni urednik: Tine Orel. Revija izhaja dvanajstkrat na leto. Članke pošiljajte na naslov: Tine Orel, Planinska zveza Slovenije, Ljubljana / Uprava: Planinska zveza Slovenije, Ljubljana, Dvoržakova 9, p. p. 214, telefon 312-553 / Tu se urejajo: reklamacije (ki se upoštevajo dva meseca po Izidu številke), naročnina, honorarji, oglasi, razvid naslovov / Tiska in kllšeje izdeluje Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani / Letna naročnina je N din 24.-, ki jo morete plačati tudi v štirih obrokih (naročnina za inozemstvo N din 37.- ali 3 USA S) / Tekoči račun revije pri Narodni banki 501-8-5/1 / Spremembo naslova javljajte na Upravo Planinskega vestnika, pri čemer navedite poleg prejšnjega vedno tudi novi naslov, po možnosti s tiskanimi črkami. Odpovedi med letom ne sprejemamo. Upoštevamo pa pismene odpovedi, ki jih naročniki izroče Upravi do 1. decembra ra prihodnje leto. Rokopisov ne vračamo. planinski vestnik glasilo planinske zveze Slovenije I. 1969 — št. 12 PARTIZANSKI OBISKI PRI OČAKU NAŠIH PLANIN (Za srebrni jubilej) riglav je tudi med vojno vabil, tedaj na poseben način. V najtežjih dneh okupacije nam je bil kakor svetilnik, ki se je prebil skozi mrak moreče teme okupacijskega režima. Bil je nad vsemi in nad vsem, pravi simbol svobode, boja zanjo in neuklonljive volje. Ta veliki simbol je bil tako naš, da je njegova stilna upodobitev sredi grba OF na mah postala simbol vseh zavednih Slovencev. Od povsod smo se ozirali nanj. Prevzemala nas je intimna sla: Najti točko, raz katere je moč videti vrh Triglava. In smo ga opazovali: s Fajtjega hriba na Krasu, iz Čepovanske doline, s Snežnika, iz vzpetin kočevskih gozdov, s Krima, z Ljubljanskega gradu, s Karavank ... Šel je glas med ljudmi: »Veš, da se od tu in tu vidi Triglav!« Pa so bili med partizani ljudje, ki so tedaj hoteli stopiti nanj. Ponesrečen poskus Poletje 1942 je bilo za gorenjske partizane pravo vroče poletje. Še posebej to velja za pokljuške partizane. 26. julija 1942 so Nemci aretirali in odgnali iz gorenjskih vasi 44 družin svojcev partizanov. S tem so hoteli doseči dvoje: Onemogočiti obstoj partizanov in preprečiti dotok novih upornikov v svobodne planine. Učinek je bil prav nasproten. Partizani, ki so jim tedaj odgnali svojce, so postali sinovi vseh prebivalcev tega ožjega in širšega okoliša. Ogorčenje prebivalstva se je stopnjevalo, s tem pa tudi dotok novih in novih borcev. Iz pokljuške čete, ki je tedaj štela že 40 borcev, je že avgusta 1942 nastal II. bataljon Gorenjskega odreda, v katerem je sredi avgusta bilo že nekaj nad 50 partizanov. Avgusta 1942 so se Nemci lotili temeljitega pre-česavanja ,banditskega terena', kar je tedaj zajelo levi breg Save Bohinjke od izvira do Bleda, vso Pokljuko in gorenjski del vse do vrh Triglava. Nekaj tisoč Nemcev je opravljalo to očiščevalno operacijo. II. bataljon Gorenjskega odreda, ki je deloval na vsem tem območju, se je pritajil v Gaberju za Kupcem nad Partizani na vrhu Triglava 20. okt. 1944 (gl. str. 546) Rodovno. Do bi se izmaknili nevarnim nemškim zasedam in patrolam, so se odločili za premik na bohinjsko stran. Šli so čez Klek na Klečico, Debelo peč, Lipanski vrh in Rudno polje. Nekako 6. ali 7. avgusta je bataljon prišel v skalnato dolinico nad Rudnim poljem, za greben desno od Jezerca nad Konjščico v smeri proti Lipanci. Tu so imeli enodnevni počitek. Med drugim so se tedaj domenili, da pošljejo nekaj borcev na Kredarico in Triglav z nalogo, da na vrhu razvijejo slovensko zastavo, kar naj predvsem opogumi vse ljudi, ki bodo zvedeli za to dejanje, okupatorju pa naj bo v dokaz, da tudi s takšno hajko ne more zlomiti partizanskega upora, hkrati pa obiskati dom na Kredarici in prinesti bataljonu nekaj potrebne opreme. Med prostovoljci je poveljstvo bataljona določilo 6 ali 7 borcev za to nalogo. Med temi so bili: Izidor (Janez Ambrožič) kot vodja, inten-dant Sergej (Postojnarjev France iz Zabreznega), Tilen, Božo in Uroš. Takoj so se odpravili na pot. Na poti proti Kredarici niso doživeli nobenih presenečenj. Na Kredarici so se najbolj razveselili toplih odej, ki so jih takoj pripravili za prenos v bataljon. Po krajšem počitku so nadaljevali pot. 2e so se vzpenjali na Mali Triglav, ko so na drugi strani grebena opazili neke postave. Ni bilo težko ugotoviti, da gre za nemško zasedo, ki je s prenosno radijsko postajo s tega najvišjega razgledišča sodelovala v pregledovanju gorskega terena. Naši so se previdno in naglo obrnili ter se jadrno vrnili na Kredarico. Tu so si naložili odeje in se spustili v Kot. Ta predel je bil najnevarnejši. Kritja ni in bili bi kakor na dlani tistemu, ki bi jih obstreljeval. Kar se da naglo so se spuščali po meliščih in plazovih ter se tako neopaženo izmaknili nemški zasedi. Naprej je šlo lažje. Po skalnatih pobočjih nad dolino Radovne so se utrujeni, vendar zadovoljni, pretolkli proti Kupcu, kjer se je bataljon ponovno zbral. Zastava tedaj še ni zavihrala na našem najvišjem vrhu, borci pa so vendarle dobili precej toplih odej in nekaj posode. Brez žrtev pa kljub temu tedaj le ni šlo. Kmalu zatem, ko je ta skupina odšla proti Kredarici, se je bataljon premaknil na primernejše mesto. Za zvezo pa je na istem kraju počakal komandant bataljona Ernest Seidler-lztok. Ni čakal Pogled i Velego polja mimo Vodnikove koče na Bohinjska vratca. Letošnjo jesen je imel ta svet do konca oktobra številne goste Foto ing. Albert Sušnik zaman. Komandir čete tega bataljona Ivan Bernard, ki je pred par dnevi odšel na zvezo, se je vračal s komandantom Gorenjskega odreda Pol-detom Stražišarjem in odrednim intendantom Francetom Potočnikom, španskim borcem, ki sta prihajala na obisk II. (pokljuškemu) bataljonu. Prav tu v bližini jezerc nad Konjščico so bili (menda 8. VIII. 1942) vsi štirje nenadoma obkoljeni. Komandantu bataljona Iztoku se je posrečilo, da je, ranjen v stegno, ušel in se še isti dan vrnil v svojo enoto. Stražišar in Bernard sta padla na kraju samem, ranjenega Potočnika pa so Nemci kmalu za tem ustrelili. Na kraju dogodka je sedaj vzidana kovinska plošča v spomin padlima Poldetu Stražišarju in Ivanu Bernardu. Dogodek je dokumentirano opisan v knjigi »Boj pod Triglavom«, ki jo je leta 1966 založil in izdal krajevni odbor zveze borcev v Gorjah pri Bledu. Gradnikovci na vrhu Zadnje dni maja 1944 se je III. SNOUB Ivana Gradnika zadrževala na Uskovnici nad Bohinjskim jezerom. Kristalno beli stožci Julijcev in med njimi še posebno vrh Triglava so pritegovali poglede borcev in mamljivo vabili. V poveljstvu brigade se je utrnila misel, da bi partizani stopili tudi na naš najvišji vrh in tu razvili našo zastavo. Iz misli je nastai sklep, iz sklepa akcija. Brigadni poročevalec Srečko Perhavec je v bri-gadnem glasilu Naš klic (št. 2, dne 22. junija 1944) v članku ,Slovenska zastava na vrhu Triglava' med drugim takole opisal start te zanimive ekspedicije: »...Strumno smo stopali v kozjem redu sorazmerno vsaksebi. Na čelu vodnik, zdrava gorenjska korenina; za njim tovariš Blaž, tudi odločna gorenjska skala; za njima pa tov. Miro in jaz...« Z Uskovnice so šli čez Velo polje do Vodnikove koče, mimo Aleksandrove koče, kjer so prenočevali, saj so z Uskovnice odšli okrog 11. ure in jih je pri Aleksandrovi koči zatekel mrak. Od tu so se povzpeli na vrh Triglava in se po isti poti še istega dne 31. maja vrnili v brigadno taborišče na Uskov-nico. Edini od teh, Mirko Pavlin, ki je vojno preživel, živi sedaj v Kromberku pri Novi Gorici, se spominja, da je načelnik štaba Blaž (Oto Vrhunc) na vrhu Triglava, ko so razvili zastavo, izstrelil cel rafal nabojev iz brzostrelke, nekdo pa je vrgel ročno bombo v prepad. Zapeli so tudi partizansko pesem: Hej Slovenci, kdaj bo konec našega trpljenja.. Vsi štirje so se v Aljaževem V tem brigadnem glasilu je I. 1944 izšel članek o partizanskem obisku Triglava ■ ty ... inmmf-^. ■■-j- bmUTS j - CTs • i- /f > 'A i \\ j 1----r f ! ' ■ \ \ • 77 - . ; _-optv;ajia-.vl III .Si-TCUli. "Iv.araenil^ 5k> ;'• :r ? r A 'S iffc, fj ; i? Fi?! C C C f* . %'7-1 «1 3 f ^jjfe nmBf oiOk mk ■22.vi.19M - - "22.vi. 194 V • I;-^."- 3,cr-:-5 v C3:a "o O VO^.Vj ruK; i. I.'-- i^^riullsin.on1* kateri fš v' stolpu, po spominu Miroto Pavlina, vpisali v spominsko knjigo tako, da so napisali le priimek in ime, v rubriko »Od kje prihaja« pa so napisali: »Iz grmovja«. Zadnji del reportaže, ki je bila v brigadnem glasilu Naš klic kmalu zatem objavljena (26. junija 1944), to takole opisuje: Slovenska zastava na vrhu Triglava Ustavili smo se v koči, da se odpočijemo in po-krepčamo - in da nato krenemo naprej. Pojedli smo, zalili s kozarcem planinskega čaja, malo pokramljali in nato krenili na zadnji košček poti. Ta pot je bila povsem drugačna od prejšnje. Velika vzpetina, v presledkih pasovi zale-denelega snega in pot zasuta od plazov. Vse težave na kamnitem potu so bile borba; tudi prehodi preko snega silno nevarni. Previdno smo stopali korak za korakom. Vsak je prenašal težo telesa iz ene noge na drugo zelo previdno. Razumljivo. Na eni strani se dviguje gola pečina visoko v nebo, na drugi strani pa zledeneli prepad. Če ti zdrsne, bi se zapeljal 200 metrov v globočino s posledicami, ki si jih lahko zamišljamo. Par takih prehodov smo prešli - in prispeli smo do Aleksandrove koče. To je bil naš prvi cilj. Prav pred nami se dviguje mogočni vneboder. Prijel bi ga lahko, tako je blizu. Toda višinska razlika nam kaže 400 m. Neverjetno kako oči varajo. Še bo treba znoja. Nič ne de. Namen, kateri nas je napotil v te strmine, cilj, nam daje še pogum. Vodič nam prikazuje - sedlo in pa prehod iz Malega na Veliki Triglav. Zmaje z glavo. In vpraša: Imate dereze? Ne! Imate cepin? Ne! Imate čevlje dobro podkovane? Spogledamo se. Odkimamo enotno: Ne. Mislim si: Kaj pa imam? Imamo partizansko voljo in ambicijo, katera nas vodi in vleče na cilj. Na obrazih vseh se vidi skrb. Ali bo uspelo ali ne? Vsak čuti v sebi ponos in zavest. Naprej tovariši! Smo partizani, smo člani III. SNOUB »Ivana Gradnika«, ali ne? In če smo, zavedajmo se, da moramo storiti dolžnost, katera nam je bila poverjena. »Naprej!« zabobni iz ust načelnika štaba tovariša Blaža. Iz oči nam gori drznost in neomajna volja. Soglasni smo za uro odhoda, ki je določena ob 6. uri zjutraj. Kmalu se je zmračilo. Utrujeni smo se pokrep-čali na edini klopi in stolici, zložili nekaj ostankov delov postelj in nato kmalu zaspali. Skozi moje misli so leteli prepadi, previsne stene, ledeniki itd. kakor v filmu. Toda moč utrujenosti je tudi to premagala. Prvi sončni žarki so obsipali s svojo toploto tovariša Blaža, kateri je spal pri oknu. Zbudil se je. Tudi nas je zbudil. Hitro smo skočili s svojih ležišč, kakor bi tudi nas kaj vleklo. »Na Triglav!« je bilo naše geslo. Kmalu smo bili pripravljeni in krenili smo. Ze prvi koraki so nam začeli dajati povod za dvom. Zakaj? Po vsakem bolj trdem koraku si šel do kolena v sneg. »Kaj bo šele zgoraj?« se je čulo iz ust vodiča. Toda naprej! Pot je strma. To ni pot -kozja stezica je, na kateri, kjer ni snega, se le malo pozna, da je kdaj tukaj stopala človeška noga. B-r-r-r! Blaž zdrsne... Hitro se vjame in vidi se njegova gibčnost. Previdno lezemo po ozki stezi. Vsak oprijem za klin je previden. Vse je uničeno! Žica potrgana, klini razmajani in sto-pinjice večinoma zasute. Sedaj se pa bori partizan brez pripomočkov in doseži svoj cilj! Naprej! Ni čuti od nas glasu. Vsak je skoncen-triral vse svoje misli na oprijeme - na stopnje. Parkrat sem obvisel na žici in se spravil naprej le z močjo svojih rok. Pod žico gladek led. Noga ne najde opore. Pot nas pelje na Mali Triglav. Bolje, da ne gledamo, ne na levo ne na desno. Na eni strani prepad 800 m, na drugi 400 m; zato ne gledamo mnogo, le naprej silimo in sedaj pride glavna preizkušnja. Prehod iz Malega na Veliki Triglav je posebno nevaren. Ozka stezica, največ pol metra široka in pokrita s snegom, pelje čez. Na obeh straneh pa zija žrelo - prepad. Pogum, tovariši! Korak za korakom. Tišina. Vsakemu je pogled uprt le v nogo. Noga za nogo se previdno dviguje. Mjne par minut in evo nas čez. Le oddih se je cul. Nato pa naprej. Še par krepkih sunkov ob žici in pokazal se nam je vrh stolpa, kateri je štrlel iz svoje zimske obleke ponosno proti nebu. Vsi smo se smejali, ko smo prišli na vrh. Vsak je ponosno držal dvignjeno glavo, češ, dosegli smo in izvršili svojo nalogo! Pozabil sem povedati, da mi je bila ovita okrog vratu celo pot kot lovorjev venec naša zastava. Takoj sem jo razvil, zvezal za količ in zmagoslavno postavil na stolp. Oči vseh nas so bile uprte vanjo. Plapolala je zmagoslavno prvič na kralju planin Triglavu. Zdelo se je, kakor da govori vsem Slovencem: »Poglejte me, vsi sužnji iz okov, zapeljani v mraku, vaša sem vodnica, zaščitnica.« Da bi trenutku razvitja zastave dali še več izraza in čustva, se je ob pečinah razpočila bomba in padla sta dva strela. Daleč je odmeval njun glas. Bili so častni streli. Nismo ostali na vrhu mnogo časa. Pohiteti smo morali, kajti sonce je močno upiralo svoje žarke ob led in sneg in ga sililo k svojem bistvenem spreminjanju. Mehak sneg bi nam bil v škodo. Daljnogled je romal iz roke v roko. Vsak je hotel videti več, kakor mu dopušča zgolj prosto oko. Krasen je pogled na vse strani; genij bi bil tisti, ki bi lahko prenesel vse te lepote na papir. Treba je bilo kreniti. Zopet nas je čakala težka pot. Počasi smo jo mahali navzdol. Previdni smo morali biti spet na isti višini kakor prej. Večkrat se je oglasil tov. Blaž in rekel: »Eden je Triglav, pa tudi moja glava je samo ena.« Vkljub mokremu snegu in mokri stezi smo prišli zopet k Aleksandrovi koči. Kar oddahnili smo se. Tovarišu Blažu sije obraz od radosti. Mislil si je: »Glavo sem pa le odnesel!« in reče: »Raje jurišat petkrat na bunker, kakor ob takem vremenu še enkrat na Triglav!« Po trudapolni hoji smo se zleknili na naše žimnice in zahrčali. Toda ne dolgo. Kmalu nas je dež pregnal. Vstati je bilo treba, obleči se in kreniti nazaj v brigado. Sedaj je šlo hitreje. Kot kozliči smo preskakovali iz kamna na kamen. Utrujenost se nam sploh ni poznala. Po triurni hoji smo prišli v bližino logorja. Hitro smo se bolj skrčili v razstojanju, vsak je zavzel resnejši pogled, da bi bili bolj interesantni. Saj ni res! Samo zadovoljni smo bili, da smo tako vestno izvršili svojo nalogo. Strumnih korakov smo prikorakali v logor. Utrujenost se sploh ne pozna. Od vseh strani se čuje: »O, Triglavci so že nazaj? Ste bili na vrhu?« Ko smo prikimali, vse se je čudilo. Prva naša dolžnost je bila, da smo se javili komandantu tov. Ratku. Ko nas je videl in zvedel, da smo izvršili svojo nalogo, se je nasmehnil. Ni rekel besede. Njegov izraz obraza nam je povedal vse. Vesel je bil, kajti videl je, da vsi stremimo zatem, da izvršujemo njegove odredbe, da gledamo, da se udarnost in slava naše brigade razlega na vseh koncih in krajih in da bomo s to udarnostjo priborili vsem jugoslovanskim narodom bližnjo najsrečnejšo bodočnost. Srečko Del članka. Izhajal je v nadaljevanjih vrtrztm xa slava - • . na vrhu Triglava Ob 11. uri ¿3 bilo VSJJ priprayl;Uno in odrinili; orno. Vodi¡5 jia/c - ■ :=;; v-obr-".:; in videl h',l r.nSka, katsri ."je obhodil vsa pot; _ i:- kar v/.iva, ko bo pri Sol v svo ;in ,rbu'& loviSSa, Sledili so priordni po-.-;dvnvij par kivpkik stiskov rek in odšli 1 S i p- r po ;ioiV-Y :vi ; >1e ■; "j ¿"^rišiii, v katerih sem opa7.il d * ■i-t.z; vod _ko noar.v.pl^i^o "i., ko v«n '....i j« bil?. rvssa-.plivost v na5 ..kb.::.bL ali dvo:. v c?r.:.; : ..--.dih' .cil ;. - v, drono \ Put so jo Kač;3la d v..,:--. ' • "" •• oeeot ;;.••..:-. - : v .. i/br... ino e:no stopali v kozbir: rocb-y o Hst-fr.-.^.i. o 1" C, ;:drav:^oroniska koro--j,r.a3: ji ii z.. —t: i i&ala, -z?:' niima p a iov.::.r \žz .rov po vip--vr-::ok.: .•>, aa r~r.. pri&L* i/ soncih dolin Vipov,:,-: - -v. i 'J ,. l vcj j-i y a i. trp i;; a, tu ftcri v skrb" o ■ : kliv. : ;br':= v;ba, k'.:, ;no «nsikciorncf. Vodilo Vb; o-.-'. , ' dvigala pet a propad nn lovi so i; V-idno bolj niiVl, So i o " V V' sopihrrci. Ko vo~ Vjv* bo, £o smo z * soda j tako trudni. 'J}ouc.- t; —* 'ibi /o m s tc ds to ._. do radi radajo le najnujnejše poti in kažipotni znaki, napisi ter morebitna opozorila na to ali ono znamenitost. Zmotno je mnenje, da so takšne »neurejene« površine brez haska in koristi in da je rekreacija možna le v velikih, tehnično najmoder-neje opremljenih in organiziranih turističnih središčih. Upamo si trditi, da bi bila brez prvih izločenih površin tudi ekonomska utemeljenost onih drugih dokaj problematična. Prav pristna, neokrnjena in ohranjena narava je tista, ki nudi človeku najvišje rekreacijske možnosti, saj je usmerjena k razvijanju in krepitvi človekovih najpristnej-ših in najglobljih intelektualnih lastnosti in oblikovanju njegove osebnosti.« V njegovem referatu je dobilo med drugim primerno mesto tudi vprašanje gozdnih cest in hribovskih posestev, vprašanje, ki mu je Planinski Vestnik posvečal primerno pozornost kmalu po I. 1950 v rubriki »Razgled po svetu«. Referat je dalje odprl vprašanje mnogoterih naprav, ki naj bi gozd spremenile v urejeno rekreakcijsko področje: počitniške hišice, hoteli, cam- pingi, prostori zo piknik, kažipoti, opozorila na naravne in umetniške spomenike itd. Slovenija ima pri tem velike možnosti zaradi svoje dokajšnje naravne ohranjenosti, predvsem ohranjenosti svojih gozdov, ter mnogih naravnih lepot, ki postajajo vedno bolj upoštevane v človekovi zavesti, nadalje zaradi svoje geografske lege v srcu Srednje Evrope, še posebno pa, ker teče prav skozi njo ogromna in široka reka turistov s severa in zahoda proti Jadranskemu morju. Izkoriščanje naravnih dobrin in prostora za turizem in rekreaci- jo mora biti ekonomsko utemeljeno. Zato je treba gospodarskim vprašanjem te nove zvrsti našega udejstvovanja posvetiti še posebno pozornost. Pri tem pa ne gre samo za ozko prido-bitniško vrednotenje in skomer-cializirano ponujanje naravnih dobrin v uporabo, ampak za najširše vrednotenje vseh koristi in veljav, ki naj jih nudi tako širok kompleks udejstvovanja, kot je rekreacija v naravi. Le tako se bomo lahko odločali za takšno ali drugačno izrabo naravnih dobrin, ne le gozdarji med seboj, ampak tudi z drugimi interesenti (kmetijst- vom, industrijo, energetiko, prometom). Naslednji referat je podal Mirko šoštarič, popularni predavatelj iz Maribora, ki je ob svojih pestro izbranih diapozitivih opozoril na izviren način na naše bogato spomeništvo, posebej pa na gozd, »najlepši konservator arheoloških in zgodovinskih spomenikov« in zaključil svoje zanimivo izvajanje z »visoko pesnijo« gozdu, ki je zalšala jugoslovanski razstavni paviljon na pariški svetovni razstavi I. 1937. »Človek! Toplota tvojega doma v mrzlih zimskih nočeh sem in senca, ki se vanjo zatekaš v poletni pripeki! Ostrešje tvoje hiše sem in deska tvoje mize, postelja sem, ki v njej spiš, in les, ki iz njega svoje ladje gradiš. Toporišče tvoje sekire sem in vrata tvoje koče. Les tvoje zibelke sem in tvoje krste. Jaz sem kruh dobrote in cvet lepote. Rotim te: ne uniči me!« Nato je ing. Milan Ciglar razpravljal o temi »Gozdar - učitelj in spremljevalec obiskovalcev gozdov«. Kdor ima opravka z vzgojo mladine, bo znal ceniti ta prispevek k oblikovanju moderne zavesti v mladini. Njegova načela o varstvu narave je podprl prof. Stane Peterjin s svojim referatom o zgodovini varstva narave v svetu in pri nas in o današnjem stanju in ravnanju z zavarovano naravo. Ing. Jože Petrič je kot domačin povedel številni avditorij iz načelnega in splošnega področja na stvarni in bližnji prostor ter razprostrl program za ureditev gozdnih predelov v rekreacijske in gozdno propagandne namene na novomeškem območju. Razveseljivo je dejstvo, da ni šlo samo za program. Novomeški gozdarji so udeležencem seminarja že lahko tudi nekaj pokazali, saj so po programu že uredili predel Gorjancev, predel Kočevskega Roga in okolico zdravilišča v Dolenjskih Toplicah (kurišča ob cesti Vah-ta-Miklavž, kažipoti, oprema objektov ob cesti Podturn-Baza 20-Podstenice-Zaga Rog, ureditev okolice upravnega poslopja gozdnega obrata v Podtur-nu). Na terenu je o programu in njega izvedbi navzoče informiral ing. Vili Paulič. Končno je avditorij poslušal univ. prof. ing. dr. Franceta Av- Takih in podobnih naprav je tudi v naših gorah iz leta v leto več. Tale na Zelenici je že skoraj veteran čina, ki je svojemu klenemu predavanju dal naslov »Homo con-tra Naturam«. S svojim razgledom o stvari, ki ji predavatelj vneto in srdito služi vse življenje, in ne nazadnje s svojim značilnim živim plastičnim oblikovanjem misli in dikcije, je dosegel, da je seminar učinkovito izzvenel v tistem duhu, s katerim ga je gozdarski strokovnjak dr. Mlinšek prejšnji dan intoniral. Zares seminar, ki odpira nove perspektive gozdarskim strokovnjakom, nove perspektive pa tudi bistvenim silnicam pri urejanju našega eksistenčnega prostora. Hidrometerološki zavod Hrvatske. Vsebina razstave o Velebitu je zajela Velebit v besedi in sliki, karte, fotografije, vodnike, članke in književna dela o Velebitu, endemične eksponate favne in flore, posebej še narodni park Paklenico in strogi naravni rezervat Hajdučkih in Rožanskih kukov ter predmete avtohtonega ročnega dela. Posebno mesto na razstavi je zavzela umetniška in dokumentarna fotografija. Od 106 na razstavo prispelih fotografij, je žirija za fotografijo izbrala 55 umetniških posnetkov od 13 av- torjev raznih planinskih društev. Sodelovala so znana imena hrvatskega planinskega in alpinističnega življenja. Prvo nagrado za umetniško črnobelo fotografijo je prejel prof. Božidar Kirigin, II. in III. nagrado pa ing. Zlatko Smerke, diplome pa Vladimir Matz, dr. Zeljko Poljak in Drago Vrhovec. Za umetniško barvno fotografijo je I. in II. nagrado prejel ing. Srečko Bo-žičevič. Na ostale avtorje in njihova dela je opozarjal ličen prospekt razstave, ki mu je informativni uvod napisal prof. dr. Vladimir Blaškovič. Otvoritve sta se v imenu PZS udele- 1968 - LETO VELEBITA Planinski savez Hrvatske se približuje jubilejni stoti obletnici (1874-1974) svojega delovanja. V vrsti prireditev, ki se navezujejo na to pomembno obletnico celotne jugoslovanske planinske organizacije je tudi -leto Velebita. Za to prireditev so se na pobudo PSH odločili hrvatski planinci zaradi popularizacije največjega in najveli-častnega pogorja Hrvatske in preroda Planinskega turizma v Velebitu. Razstava o Velebitu, slovesno odprta 7. 6. 1968, je bila prva prireditev z namenom, da naravne posebnosti Velebita postanejo pristopnejše množicam domačih in tujih planincev. Pokroviteljstvo nad razstavo je prevzel predsednik mestne skupščine Josip Kolar. Razstava je bila organizirana v prostorih Povijesnega muzeja Hrvatske. Prireditvenem odboru je ob pomoči številnih znanstvenih ustanov in posameznikov uspelo organizirati zgledno razstavo. Z zgodovinsko dokumentacijo so sodelovali Planinski muzej Hrvatske, PD »Dr. R. Simonovič« Sombor in zasebniki akad. prof. dr. Branislav Gušič, dr. Ivo Li-povščak in ing. Zvonimir Bado-vinac. Floro in favno sta predstavila zoološki muzej Hrvatske, botanični vrt Farmaceulsko-bio-kemijske fakultete Sveučilišča Zagreb ter Republiški zavod za zaštitu prirode. Z geološkimi in etnografskimi disponati sta sodelovala Geološki zavod Hrvatske in Etnografski muzej Zagreb, s hidrometerološkimi podatki pa Krvavec, planinski turistični center bodočnosti. Takle je videti poleti s ptičje perspektive žila ing. Tomaž Banovec in Tone Strojin. Druga prireditev v letu Velebita je bila otvoritev »Velebitske planinske poti« — 4. julija 1969. PSH je že v I. 1967 naprosil dr. Z. Poljaka, urednika »Naših planin«, za trasiranje te poti. Akcija je trajala dve leti in je na 100 km dolgi trasi markirana s črko V, postavljeno je bilo 18 skrinjic s kontrolnim žigom in odprta tri nova planinska zavetišča. (Skorpovec, Oštarije, Mali Holan). Skupaj je tako na Velebitu 12 planinskih objektov, ki omogočajo prenočevanje planincem iz oddaljenih krajev. O tem je poročal PV 1969, str. 203. Otvoritve Velebitske planinske poti se je v imenu PZS udeležil ing. Tomaž Banovec. Tretja pomembna akcija za popularizacijo Velebita je dr. 2. Poljaka monografija Velebita, Zagreb 1969. Bogato in v strnjeni obliki opisuje vsa znanja o Velebitu ter njegovi vlogi v življenju tega dela hrvaškega naroda. Ze pred 40 leti je izšlo delo dr. J. Poljaka »Plani-narski vodič po Velebitu« (Zagreb 1929), vendar so se razmere tako spremenile, da je to delo šteti le kot plod pionirskih prizadevanj. Avtorju dr. Zeljku Poljaku s sodelovanjem številnih uglednih znanstvenih delavcev vseh področij znanosti uspelo lepo delo, ki predstavlja pomembno enciklopedično delo 0 Velebitu. Avtor je s to monografijo, še bolj pa s potopisnim delom, nadaljeval serijo svojih praktičnih vodnikov po posameznih gorskih skupinah Hrvatske (Gorski Kotar, Učka, Orjen). Takega dela Slovenci v novejši izdaji za svoja področja še nimamo. Svojo monografijo o Velebitu je avtor razdelil na splošni in potopisni del. Vsako poglavje splošnega dela zasluži pozornost zase. Razmere Velebita niso več neznanke ampak že več desetletij predmet proučevanj številnih znanstvenikov, ki so na tej 145 km dolgi gorski verigi odkrili marsikaj in storili na videz gospodarsko nepomemben del zemlje za pridobiten tudi v gospodarsko-turistične namene. Ne bi se spuščali v resojo posameznih poglavij, 1 zahtevajo strokovne recenzente: relief, geografija in tek- tonika, rudarstvo, hidrogeolo-gija velebitskih voda, hidroenergetsko izkoriščanje podve-lebitskih voda, speleološki objekti, klimatske karakteristike, rastlinski svet, favna, lov, gozdarstvo, gospodarstvo liškega pobočja, gospodarstvo primorske strani, ovčereja, varstvo narave, planinski turizem, promet, paleontološke in predzgo-dovinske najdbe v jamah Velebita, izvor prebivalcev velebitskih naselij, toponimi, raziskovalci Velebita. Velebit v hrvatski književnosti in naselitve okoli Velebita do Turkov. Poglavja spremljajo fotografije. Velja opozoriti na celostranske fotografije, ki pa žal zaradi neustreznega oapirja ne prihajajo do takega izraza, kot ga motivi v naravi imajo. Monografija je slikovno zelo pestra in z vsake strani zre velebitski ambient. Tisk in papir žal nista adekvatna izvrstnim motivom. Po drugi strani pa pristopna cena to opravičuje in monografija bo tako postala ljudska last. Za planince, ki se namenjajo v svet Velebita, je zanimiv potopisni del. Avtor ga je razdelil na severni, srednji, južni, jugovzhodni Velebit in na narodni park Paklenico, kjer poteka Velebitski planinarski put in ta poglavja še delil po skupinah, vsako skupino pa po splošnem opisu še na pristope v skupino in izlete zunaj velebitske planinske poti oz. iz kontrolnih točk te poti. Avtor omenja pristope na Velebit tudi z jadranske strani, kar daje potopisnemu delu poseben turistični pomen. Prav je, da pride v pla-ninsko-turistični vodnik tudi podatek o cestah, posebej še na Velebitu. Obenem se skupaj s pristopi z jadranske strani in boljšimi cestami odpirajo tudi za velebitski turizem boljši časi. Tudi potopisni del je opremljen z motivično odličnimi fotografijami med tekstom in prilogami. Kaj, ko bi se iz istega slikovnega materiala uredil še fotoalbum Velebita? Morda ga prizadevni organizatorji hrvatskega planinstva že imajo v načrtu, saj bi bil v estetsko dopolnilo vsebinsko bogati monografiji o Velebitu. Monografiji o Velebitu je priložen še opis plezalnih vzponov v stenah Velebita z vrisa- nimi smermi na slikah sten. Sledi zelo koristni stvarni pregled literature o Velebitu razvrščen po geslih in avtorjih ter indeks potopisnega dela, tako da bralec hitro najde, kar želi. Monografiji je priložena karta 1 .-100000 z grebensko tehniko brez izohips in vrisanimi znaki iz legende. Iz karte tiskane na dve strani priloge, ki je razdeljena na severni in srednji Velebit ter jugovzhodni Velebit ter Rožanske Kukove (naravni rezervat), je razvidna tudi cestna mreža okolice Velebita. Kot za ostala področja v Jugoslaviji tako tudi za Velebit še ni ustreznih zemljevidov izdelanih v sodobni kartografski tehniki, ker tega ne dovoljujejo predpisi. Monografija o Velebitu se naroča pri PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana ali direktno pri PSH, Gajeva 2 a, Zagreb proti plačilu poštnine in 25,00 din. Vsem planincem jo toplo priporočamo. Tone Strojin OTVORITEV NOVE POTI NA BAVŠKI GRINTOVEC Na da n planincev 14. septembra 1969 je komisija za pota PZS odprla novo, zavarovano ple: žalno pot po severni strani Bovškega Grintovca. Pot pelje iz Za dnje Trente na planino Za-potok, ad tam pa levo skozi gozd pod ostenje Bovškega Grintovca. Iz prodišča preide steza v skalovje in na rob, kjer se odpre razgled proti dolini Bavščice. Iz roba, kjer se odcepi tudi varianta navzdol na preval Kanja, se z žico dobro zavarovana steza vzpenja strmo na vrh. Od izvira Soče do vrha je štiri in pol do pet ur hoje. Pred vstopom v steno je član komisije za pota Stanko Kos v imenu PZS in komisije za pota pozdravil navzoče in odprl novo pot ter vsem, ki bodo po njej hodili, želel srečno hojo. Pohvalil je tudi delavce, ki so pot nadelali, in njihovo prizadevnost ter trud. Po predlogu predsednika PZS tov. dr. Mihe Potočnika, ki je bil tudi navzoč pri otvoritvi, se pot imenuje »Pot trentarskih vodnikov«. Na vrhu Bavškega Grintovca je spregovoril predsednik PZS tov. dr. Miha Potočnik. Med drugim je omenil, da smo dolžni tudi na tem območju odpirati nova pota in pospeševati planinstvo. Spomnil se je dneva planincev, ki ga prvič praznujemo in ki naj postane stalna, množična manifestacija planinske ideje. Slavnost otvoritve je sicer motilo slabo in hladno vreme, ki ni dalo, da bi si mogli ogledati širno okolico in rajde vrhov, ki se v lepem vremenu tako lepo vidijo prav s tega vrha. Deževno vreme ni zadržalo vnetih planincev, da se ne bi udeležili otvoritve. V zvezi prav s to potjo bi bilo omeniti težave z delavci. Pot je uspelo zgraditi šele po dolgoletnih poizkusih. Delavcem, ki so jo gradili, je treba dati vse priznanje. Gradnja gorskih potov je težavna zadeva. Ni lahko biti navezan na vrvi in vrtati luknje v steno s svedrom, počasi in vztrajno. V luknje se zagozde klini za vrv in skobe. Stroški za nadelavo te poti znašajo okoli 9000 dinarjev. Po prvotnih načrtih naj bi pot bila speljana samo iz prevala Kanja po robu Bovškega Grin-tovca, nekako tako, kot na Ple-menice. Letos pa je bil načrt toliko spremenjen, da prvotna pot tudi ostane, varianta pa gre iz Zapotoka po levi strani pod ostenje Bovškega Grintovca. Sedaj bo prišla do veljave steza izpod Špička, ki je bila pred leti nadelana prav zaradi predvidene steze, ki je bila sedaj odprta. Seveda pa bo treba stezo izpod Špička temeljito obnoviti. S. K. SEDEM HOLANDCEV PREHODILO TRANSVERZALO V septembru je poslal J. Mijn-ders, Koog an de Zaan, Ho-landska, kar 7 transverzalnih dnevnikov zanj in še drugih 6 Holandcev. Za kroniko tujih obiskovalcev transverzale navajamo njih imena: Homoet, Assen, W. Rose-man, De Bilt, Timmermansvan Haarlem, Aalsmeer, C. W. Timmermans, Aalsmeer, G. Mijnders-Meijer, Koog a. d. Zaan, G. Mijnders, Koog a. d. Zaan ter J. Mijnders sam. J. Mijnders prosi, da pregledamo dnevnike in jih skupaj s častnimi znaki vrnemo na njegov naslov. Med potjo je povpraševal v kočah, ali so že kaki Holandci hodili po trans-verzali. To so mu zanikali. Zato meni, da so oni prvi Holandci, ki naj bi prehodili vso trans-verzalo. Prosi, da bi mu to potrdili, da bo potem ostalim šestim izročil fotokopije našega potrdilnega pisma, kot da bo tudi objavil poročilo o tem potovanju v mesečniku holandske sekcije Avstrijskega planinskega društva (0'AV), kateremu vsi pripadajo kot člani. Nato piše, da so se na trans-verzalo podajali zaporedno pet let od 1965 do 1969. Ni jih pa zanimala samo transverzala, marveč so prišli med potjo v stik tudi z našimi ljudmi, ki so jih zelo prijazno sprejeli. Za to so nam izredno hvaležni. V svojem in imenu svojih prijateljev pa nam čestita k naši zares velikopotezni transverzalni poti. Zal pa smo morali Mijndersa nekoliko razočarati s pojasnilom o prvenstvu Holandcev na transverzali. Ze v letu 1966 je transverzalo prehodil Rutgers van de Loeff iz Amsterdama. Čeprav je bil on prvi, je teh 7 ravnincev vendarle treba pohvaliti, saj predstavlja planinski svet Slovenije za Holandca kar precejšen zahtevek. S. K. Nova pot na Bavški Grintovec PRIPOMBE NA TRANSVERZALO Letos sta končala pot po transverzali mg. ph. Ivan Štok iz Zagreba, rojen leta 1906, ter Bogumil Janson iz Zagreba, rojen leta 1901. Transverzalo sta pričela v letu 1966. Celotno pot sta prehodila v treh letih, eno leto pa zaradi bolezni in prezaposlenosti nista mogla na potovanje. Pri pregledu dnevnika s transverzale, ki ga je predložil mg. ph. Ivan Štok, smo opazili zanimive opazke s tega popotovanja. Mimo tega ni prezreti, da sta oba transverzalca že preko šestdeset let, a sta se kljub temu lotila te dolge planinske poti, ki se je v taki starosti le malokateri lotijo. Razumljivo je, da se pripombe nanašajo zlasti na slabo vreme, ki jima ni ravno prizanašalo. To pa je za planinca, ki ima največkrat natanko odmerjen čas za določeno pot, pogosto huda ovira. Kadar jima je bilo vreme naklonjeno, sta uživala nad širnimi pogledi daleč v obzorje. Naš planinec nadalje omenja prijazne sprejeme v planinskih kočah in posebej pohvali Dom pod Storžičem, na Dobrči ter Pristavi. To je bilo v septembru 1966. Kar zadeva markacije, graja pot od Javornika do Podkraja ter od Vremščice do Škocjanskih jam - oboje da je skrajno Foto Stanko Kos ----- slabo. Tudi od Socerba do Ti-njana preko vasi Osp markacije niso v redu. Tod sta hodila v juliju 1969. Zelo pohvali markacije od Jalovca preko Razorja na Preho-davce, do Komne in Krna. Omenja prijaznost oskrbnikov in njihovo uslužnost (Pogačnikov dom, Erjavčeva koča, Zavetišče pod Špičkom, Krn, zlasti pa Komno). Na koncu poti je naš transver-zalec napisal — navajam dobesedno v hrvaščini: »lako nas vrijeme nije služilo kroz gotovo čitavo vrijeme, prepješačili smo kroz prostrane krajeve, upoznali ljude, u največem dijelu divne planinare. Bračo Slovenci! Hvala vam na ovom putu, koji ste trasirali, a ja, kao Hrvat, bio sam i jesam i ostat ču uvijek poklonik in ljubitelj prekrasne zemlje Slovenije! Dali ste vi Slovenci svijesni Ije-pote svoje domovine?« Prinašamo gornje spomine na transverzalno pot, saj so zelo redki tisti, ki v dnevniku napišejo svoja opažanja in izražajo svoja čustva. Posebej bi bilo še omeniti, da sta pot od Postojne do Ankarana zares prehodila, kljub svojim letorti, ne pa prevozila, kakor to mnogi delajo. S. K. LADO BUČAR Oktobra t. I. nas je težko prizadela zla novica, da je po težki zavratni bolezni sklenil svojo življenjsko pot Lado Bučar, planinski organizator in alpinist, brat pokojnega Ivana Bučarja, planinskega pisatelja, in Toneta Bučarja, dolgoletnega podpredsednika PZS. Po stroki absolvent tehniške strojne šole se je I. 1939 posvetil železnici, bil telegrafist in nato vlakovni odpravnik na številnih slovenskih železniških postajah, dalj časa pa smo ga lahko srečali na postajah v Radencih, v Kamniku, na Črnučah in v Radohovi vasi. Dosegel je starost 56 let. 2e v mladih letih je iskal stik z organizacijami, ki so mladino vodile na izlete in na taborjenja, predvsem pa ga je zamikalo planinstvo in smučarstvo. Komaj 18 let star je že začel ple- zati in v prvih dveh sezonah preplezal nekaj klasičnih smeri v Grintovcih. 2e I. 1932 je plezal tudi v Julijcih, kjer je spoznal Jalovec, Mojstrovko, Prisojnik, Špik, Široko peč, Oltarje in Rokave. Sam je preplezal severno steno Planjave, severovzhodni raz Kalške gore, nemško smer v Triglavu. Vsako leto Lado Bučar je opravil več turnih smukov in naredil za tiste čase nekaj zahtevnih zimskih tur; bil je pozimi na Triglavu, Ojstrici, Planjavi, Skuti, Brani, na Stor-žiču, na Stolu in še kje. V Oknu v severni triglavski steni se mu je izruval klin. Lado Bučar je tedaj padel, vendar je kmalu okreval. Po osvoboditvi se je z vnemo posvetil vzgoji planinske mladine, predvsem alpinistov. Prirejal in vodil je številne izlete, vodil in učil na številnih letnih in zimskih alpinističnih tečajih. Sodeloval je tudi na republiških mladinskih tečajih in seminarjih. Kot tak je bil dalj časa načelnik AO Kamnik, pri PD Železničar pa je alpinistični odsek ustanovil in ga nato več let vodil. Bil je delaven član UO PD Kamnik in Železničar. PZS ga je odlikovala s svojim srebrnim znakom. Lado Bučar je imel širok krog znancev in prijateljev med alpinisti in smučarji, ki so svoja mlada leta v desetletju pred drugo svetovno vojno sladili po plezalskih oporiščih v Grintovcih in Julijcih in po mnogih smučiščih, ki danes samevajo, ker še niso dosegljiva z žičnicami. Pokojni Lado se je tedaj leto in dan v hribe vozil s kolesom in večkrat nanj naložil še prijatelja z oprtnikom vred. Bil je ves zaverovan v lepote gorske narave, kakor zamaknjen red skrivnostmi, ki so ga va-ile v samotna in večkrat tvegana pota. Planinci, smučarji, alpinisti in društveni delavci ga bomo ohranili v trajnem spominu. T. O. PRIJATELJU RIKU SALBERGERJU V SPOMIN Kje so tiste stezice, k' so včasih bile? Ti stihi preproste slovenske pesmice so se mešali med hrum orjaškega helikopterjevega rotorja, ko sva se s prijatelji nemo stoječ poslavljala od lepega, visokega bolgarskega fanta Ismaila. Na nedoumljivo tragičen in nenavaden način je usahnil v onostranstvo nekaj sto metrov pod vrhom svoje najvišje gore, Pik Lenina, ko smo se vračali nazaj v zelene doline, k domačim. Skupaj smo ubirali neizgažene in krute stezice teden za tednom, pa ga ni bilo več in le polno srce spominov nama je pustil enako kot vsem, ki smo z njim doživljali nepozabne tedne daleč od domovine. Odšla sva v svoj šotor in bila tiho, grlo je bilo prečudno zadrgnjeno, besede niso hotele Riko Salberger na dan. Smrt v gorah človeka prizadene, posebno če je čuteč, kot si bil ti, draai Riko. Kako bi mogel slutiti, da te bo v kasnem septembrskem jutru v triglavski steni zatekla podobno nesmiselna in neusmiljena smrt, ko se bo smer tvojega vzpona nenadejano križala s potjo padajočega kamenja. Kako bi si tistikrat pod platneno streho mogel misliti, da mi bo komaj osem tednov kasneje prav tako na torek in skoro ob isti uri spet zvenela v zavesti ista otožna melodija ob tvojem preranem grobu pod gorenjskimi hribi. Nisem te dolgo poznal, vsaj zavestno ne. Nepoznana sva se srečavala tu in tam med gorskimi reševalci, tudi ko si odhajal v Cei, si bil le eden izmed rosnih mladeničev, ki so odhajali velikim doživetjem v daljnem Kavkazu nasproti. Šele julija letos so se pričele plesti vezi prijateljstva, ki so jih pridno tkali dnevi skupnega življenja v prabitni gorski pri-rodi, daleč od civilizacije v topli in globoko človeški sredini vdanih gornikov. Bili so dnevi, daleč od doma, ko si je najino srce tako pogosto zaželelo njihovega pogleda, domače besede, stiska roke. Kaj bi govoril, vsi, ki imajo srce uglašeno na to drobno struno, vedo, kako mehka je v takih priložnostih človeška duša in kako mogočne so vezi, ki se tko v sicer robati in trdi gorski naravi. Poznavalci vedo povedati, kako tedaj rade izbruhnejo na dan človekove slabe lastnosti. Ob tebi so mi bile take neprijetnosti prihranjene, ni jih bilo niti slutiti, čeprav sva bila skupaj noč in dan, dolgih pet tednov. Skupaj sva romala z vlakom, uživala široke poglede z letal in vrhov, občudovala širno Moskvo, orientalski Oš, prostranstva alajskih gora in dolin, skupaj se pehala v objem izbrane gore, skupaj stopila na njeno teme in se srečna nad doživetji vračala. Skupaj sva legala na trdo ležišče v šotorih na zelenih tratah, skrivnostno stokajočih le-deniških morenah, na goljufivih snegovih višinskih taborov. Uspavala naju je ista pesem frfotajočih zastav, pa spet za- vijanje vetra in drhtenje šotor-skih kril. Kaj naj bi še našteval, tisti s posluhom za človeška čustva vedo in razumejo, da je bilo med nama spletenih na tisoče drobnih vezi, ki ostanejo za vselej in ki s časom še dozorevajo in postajajo toliko bolj žive, kolikor bolj se odmika dan njihovega rojstva. Dragi Riko, vsega tega ne bi pisal, ko ne bi vedel, kako rad si sanjaril podobne misli. Žilave, a visoke rasti, z gosto, čeprav mladeniško brado in zvestimi očmi si si moral takoj pridobiti naklonjenost vsakogar, s komer si delil vsakdanja doživetja. Ko sva odhajala na pot, mi je najin skupni tovariš z gora, Aleš, dejal: »Ob Riku ti ne bo težko, samo poglej ta poduhov-I jen i obraz.« Na te besede sem se spomnil domala vsak dan, ko sem te opazoval, kako zavzeto pišeš svoje vtise v debeli dnevnik. Pa spet, ko ti ni bil noben napor odveč, da ne bi ujel v svojo kamero tega ali onega prizora v prelepi naravi, kateri sva izkazovala svojo vdanost In spet so mi prišle Aleševe besede na misel vselej, ko si po celodnevni hoji vdano in brez sledu nejevolje zadel na hrbet težki nahrbtnik, da bi šel na pomoč tovarišem v stiski. Vodja najine skupine Boris je ob takih trenutkih zadovoljno godel besedice pohvale: »Ritco-gigant«, nate se je zanesel in vedel, da ga ne boš razočaral. Bil je dober poznavalec ljudi in je cenil ne le vrline tvojega znanja, temveč tudi moč in spretnost, ki je bila za take podvige tam gori še kako potrebna. Postal si mi blizu kot brat, da mi je srce nemirno udarilo, če te nisem v bližajoči se skupini opazil že takoj prvi hip, ko so se izza robu pokazali znani obrazi. Nemiren sem se oziral za teboj, ko si ob povratku z gore na Leninovem ledeniku spremljal ozeblega bolgarskega prijatelja Kenča, pa vaju ni in ni notelo biti od nikoder. Kako trdne so bile vezi! In spet sem bil vzradoščen, ko si me tik pred vrhom objel okrog rame in me z radostnimi očmi pozval: »Tamle je piramida, skupaj greva do nje.« Ne bi rad našteval naprej, premnogo je bilo vsega tistega, kar me je prepričevalo, da imajo naše vrste čez vse vrlega fanta, kot nalašč ustvarjenega za pota v daljne, še neznane gore. Sebičnosti res nisi poznal, nisi se hvalil, raje si poslušal in molče srkal vase spoznanja o naravi, stvareh in ljudeh. Radi so te imeli vsi, s katerimi sva delila doživetje daljnih poti. Kako mi še zveni v ušesih tisti topli ton: »Nu, Rika«, ko so te ogovarjali najini skupni znanci, fantje in dekleta, pa naj smo bili v gorah ali na trdnih varnih tleh tržnice v Ošu, v umetniških galerijah bele Moskve. Dragi Riko, ni mi moč pisati o doživetjih s teboj v našjh gorah in najini skupni prijatelji naj mi ne zamerijo, če se te spominjam le ob doživetjih na alajskih gorah. Pravi gornik ne spreminja svojega značaja, pa naj bo že doma ali na tujem, zato vse tole dobro o tebi velja prav tako in še bolj za Rika, kakor te poznajo nešteti planinci iz naših slovenskih planin. Neusmiljeno beži čas in melje svoja pota, ne ozira se ne na levo, ne na desno, brez čustev in srca pobira svoj davek. Le s čem smo se mu zamerili, da nam je vzel prav tebe? Ostati bomo morali sami s spomini na ljubega fanta, ki je komaj pogledal v življenje. Počivaj sladko med tržiškimi bregovi, misel nate pa nas bo posihmal spremljala po vseh tistih stezicah, ki so včasih bile in na vseh poteh v gorah, ko jih bomo ubirali v dneh, ki nam jih še nakloni življenje. Ing. Pavle Šegula PLANINSKA POSTOJANKA VOJSKO Prve dni julija smo se zbrali sošolci - učitelji iz nekdanjega učiteljišča v Tolminu, da proslavimo 46. obletnico mature v rudarski Idriji. Ogledali smo si znamenitosti mesta, kakor obe šolski poslopji, osnovno šolo in »Vegovo« gimnazijo. Na Titovem trgu smo si ogledali spominski plošči rojaka - slikarja Nika Pirnata ter skladatelja Zorka Prelovca. Spomins!o nlo- ščo ima tudi »oče planiške velikanke« ing. Stanko Bloudek. Nekateri smo se po sestanku napotili na Vojsko, ki leži na visoki planoti, precej široki, nad dolinami Idrijce, Kanomlje in Trebuše. Naselje je poznano, da je najvišja vas na bivšem Kranjskem (1087 m). L. 1960 so pa adaptirali staro kmečko hišo za planinski dom »Rudar«, gradnjo sta podprla uprava idrijskega rudnika in turistično društvo. Upravlja ga PD Idrija. Dom je prav lepo urejen in je oskrbovan vse leto. Ima tudi svojo dvoranico za manjše prireditve in kopalnico, kar je težko najti v planinah. V domu je 35 sob in 7 skup. ležišč. Postrežba in hrana sta prav dobri. Vojsko ima približno 520 prebivalcev, je raztreseno naselje, so pa tudi osamele hiše, a so vse povezane s cestami in potmi. Vojsko je znano izza NOB po znameniti partizanski tiskarni »Slovenija«. Žal danes ni mogoče priti do tiskarne, ker so zasuli pot do nje plazovi oz. porušena drevesa. Bolnica, ki leži pod naseljem Vogalce, je ohranjena. Na Vojščici je tudi partizansko grobišče s 300 pokopanimi partizani. V bližini planinskega doma je tudi lovsko zavetišče, pa tudi smučarska vlečnica. Vse naokoli so lepi izleti in lepi razgledi. St. Skočir II. LETNI ZBOR MLADINSKIH VODNIKOV (MV) Vzgoja in izobraževanje mladih planincev je v planinski organizaciji že nekaj časa stvar, o kateri tečejo tehtne in dolge razprave. Za organizacijo je gotovo dobro izpričevalo, če je iz njene skrbi za pomladitev v mladinski komisiji in mladinskih odsekih zraslo nekaj mladih ljudi, ki se z vso resnobo bavijo s splošnimi in posebnimi problemi osnovne planinske šole, o splošnih problemih organizacije in o vzgojnem delu med planinsko mladino. To pomeni, da planinstvo v resnici priteguje in oblikuje mladino, pomeni pa tudi, da mu tudi mladina daje svoj ton in sebi primerno vsebino. 19. julija 1969 so člani MK PZS (10), 31 MV in 39 tečajnikov za MV zborovali v Šlajmarjevi koči v Vratih in pri tem povedali, kar ne bi smelo mimo upravnih odborov PD: O slabih odnosih med MO in UO PD, o težavah, s katerimi se srečujejo, ko žele pridobiti k sodelovanju planince, strokovnjake na svojih področjih (GRS, alpiniste itd.), nepripravljenosti nekaterih MO za sodelovanje v KO, MO, PD, o premajhni povezavi med KO, MO in meddruštvenimi odbori. Nato je tov. Jože Melanšek, znani ravnatelj osnovne šole v Belih Vodah nad Šoštanjem, govoril o vzgojni problematiki mladinske planinske organizacije. Najvišji profil vzgoje po kvaliteti, ki pride iz MK, je MV. Ne oziraje se, kje je MO, ki mu pripada, morajo biti MV tako izšolani, da bodo znali varno voditi izlete v gore. Gledati pa bo treba, da se bo dajalo MV vse več in več znanja. Skrajni čas je, da se realizira, kar je zasnovano. PZS vključuje v svojih vrstah veliko pionirjev-planincev. Zanje je še zlasti pomembna planinska vzgoja. Letošnja jesen kaže, da bo tekmovalna oblika dela s pionirji stekla. V tekmovanju za zadnjo stopnjo (III) bodo vključeni že tudi mladinci nad 14 let, ki aktivno delujejo v MO in bodo istočasno že pripravniki za MV, ob zaključku 16. leta starosti pa jih bomo usmerili na tečaj za MV. Osnovna planinska šola -laninski večeri (predelali naj i jo vsi člani PD vsaj enkrat) pomeni posredovanje osnovnega potrebnega znanja in se pojmuje kot osnovna šola mladih, čeprav ni nikjer rečeno, da vanje ne bodo hodili tudi starejši. Po sklepu zadnje skupščine PZS se izvaja v sodelovanju s PD in ostalimi ustreznimi oz. potrebnimi strokovnjaki MO. Letni in zimski tečaji za MV potekajo že danes v skladu s pravilnikom za MV in po republiškem programu za MV, ki je bil obnovljen. Praviloma jih prireja MK, lahko pa tudi posamezni MO, če izpit opravlja pred komisijo MK PZS. V tekočem letu je bilo pri PD v Sloveniji organiziranih okrog 25 planinskih šol. Nosile so različne nazive, namen pa je bil povsod enak. Osnovna planinska šola je naloga vsakega PD. Vzgoja je ena od dolžnosti, ki jo PD nalaga statut PZS. MV lahko pri tej osnovni planinski šoli mnogo pomagajo, saj je program za to šolo po vsebini enak programu za MV, po obsegu pa nekoliko skrčen. MK je na svojih vzgojnih akcijah čutila osnovno raznolikost programov obstoječih šol. Za odpravo tega in da bi dobili več veščih pedagogov-planincev, je MK za letošnje poletje razpisala seminar za vodje in inštruktorje planinskih šol. Med prijavi jenci je bilo malo inštruktorjev, predavateljev in vodij obstoječih planinskih šol. Zal je moral seminar odpasti zaradi premajhnega števila prijav. Mnogi MV vidijo vzrok za majhno število prijav v tem, da PD razpisa sploh niso objavila. Planinska društva bodo morala določiti nosilca organizacije PS, (v okviru PZS oz. PD), poskrbeti za enotni koncept šole, določiti obseg podajane snovi, paziti na kvaliteto predavateljev in sestaviti osnovna določila o tej šoli. O problematiki planinskih šol sta govorila predvsem tov. Danilo Skerbinek in tov. Peter Sok-lič, oba preizkušena in vneta delavca v mladinski komisiji in MO. Razgovor je vodil sedanji načelnik MK alpinist Gregor Rupnik. Letni zbor je izzvenel z željo, naj bi PD skrbno izbrala kandidate za te tečaje, ki vzgajajo mladinske vodnike (MV), mla: dinski odseki pa naj bi razmislili o predlogu, da bi se moral vsak tečajnik pred sprejemom v tečaj izkazati z določeno planinsko dejavnostjo. REPUBLIŠKO PRVENSTVO V ORIENTACIJI ZA PIONIRJE-PLANINCE 21. 9. 1969 sta Mladinska komisija PZS in MO PD Poljčane na Boču priredili republiško orientacijsko prvenstvo za pionirje planince. Tekmovanje je bilo pod pokroviteljstvom občinske konference ZMS Slovenska Bistrica. Tekmovalci so se pomerili v treh disciplinah, orientaciji na pohodu, reševanju nalog in skupnih testov, prilagojenih težavnostni stopnji tekmovalne skupine - pionirjev. Boj za najvišja mesta je bil zelo razburljiv, pa se tako do konca ni vedelo, kateri ekipi bo uspelo Naši najmlajši — prvaki na tekmovanju v Poljčanah (ekipa iz Kranja) prvi prestopiti ciljno črto. Letošnje republiško prvenstvo je tako po organizaciji kakor tudi po številu udeležencev presegalo lansko. Za naslov novega republiškega prvaka se je letos borilo 7 (sedem) ekip, od katerih je vsaka štela štiri člane. Borbe za prvo mesto pa bi bile še mnogo večje, če bi se udeležila tudi domača ekipa MO PD Poljčane, ki je letos prevzela organizacijo in se tako tekmovanja ni udeležila. V zelo izenačeni konkurenci so imeli največ uspeha člani MO PD Ruše II v postavi Osovnikar Damjan, Zadravec Petra, Filip Ljubo in Videč Niko. Osvojili so 680 točk in s tem že drugič zaporedoma osvojili prehodni pokal v orientaciji za pionirje-pla-nince, ki ga podeljuje PZS. Z osvojitvijo prvega mesta pa so si priborili v trajno last tudi pokal, ki ga je namenil aktiv ZMS v Poljčanah najuspešnejši ekipi letošnjega republiškega prvenstva na Boču. Največje presenečenje so letos priredili tekmovalci iz MO PD Rogaška Slatina, ki so v tej panogi prvič nastopali in osvojili drugo mesto pred mnogimi že izkušenimi ekipami. Za zmagovalno ekipo so zaostali samo dve točki. Zbrali so 678 točk. Tretje mesto je osvojila ekipa MO PD Ruše I z 671 točkami. Sledile so jim še MO PD Radovljica z 662 točkami, MO PD Kranj I s 522 točkami, Kranj II s 473 točkami in mimo konkurence Radovljica II, ki je osvojila 243 točk. Prireditve so se udeležili predstavnik mladinske komisije tov. Šimčič Jože in predstavniki občinske konference ZMS Slovenska Bistrica, ki so izrazili veliko zadovoljstvo in priznanje MO PD Poljčane za zelo uspešno izvedeno prvenstvo. Viktor Horvat AKADEMSKO PD Delo APD je v I. 1968 bilo po tradiciji usmerjeno v alpinistično dejavnost, čeprav je mladinski odsek pokazal boljše rezultate in se številčno okrepil. Precej naraščaja je imela ple- zalno šola (40 pripravnikov). Pogreša se navzočnost in sodelovanje starejših članov, ki bi prevzeli patronat nad njimi. Upravni odbor se je sestajal vsak mesec (skupaj 9 sej), vendar nekaj sej ni bilo sklepčnih. Število članstva se je od I. 1967 dvignilo za 39 članov, tako da APD šteje 386 članov, od teh so 104 člani, 222 je mladincev in 60 pionirjev. AO šteje 44 članov in 30 pripravnikov, skupaj z vrhunskim pododsekom in pod-odsekom na VŠTK. Zaradi objektivnih vzrokov (slabo vreme) je število vzponov padlo od 750 v I. 1967 na 320 v I. 1968. Prvenstvenih vzponov ie bilo 8. Med alpinističnimi aosežki je pomembna 4-članska odprava na Ararat, odprava na Paldeni-co in vzpon po Bonattijevem stebru. Alpinistična oprema odseka je iztrošena, posebej še vrvi. Društvo je v I. 1968 prejelo od ZŠJ le 12 000 din, namesto 17 000 din. Poročilo MO pravilno ugotavlja, da je pravo poslanstvo APD zbiranje mladih ne pa zgolj alpinistična dejavnost. Delo MO je bilo organizacijsko razdeljeno na mladinski odsek, pionirski skupini na Osn. šoli Vič in Bi-čevje in na skupino Gorske straže. Skupno so imeli 8 izletov in 6 predavanj ter več akcij Gorske straže. Fotoodsek je organiziral foto-razstavo v dveh izložbah ob udeležbi avtorjev z 22 fotografijami. Propagandna komisija je skrbela za menjavo propagandne omarice in plakatov po šolah. Smučarska skupina je priredila dva manjša smučarska tečaja. PD SEŽANA Društvo je za 75-letnico PZS povečalo število članstva za 106 novih članov, tako da šteje zdaj 294 članov. UO šteje 11 članov in je na 11 sejah obravnaval in usmerjal delo PD, pripravljal organizacijo izletov in drugih akcij ter pregledoval uspešnost opravljenega dela. Posebna skrb je bila namenjena MO, ki združuje 99 pionirjev in 101 mladinca, ki predstavlja večino članstva. Od 10 mladinskih vodnikov aktivno delujeta le dva. Tabora mladih planincev v Vratih se je udeležila 1 članica, MO pa je tudi organiziral svoje izlete, sprejem in predajo štafete, v počastitev 25-letnice II. zasedanja AVNOJ-a. Palico je prevzel od PD Ajdovščine na Trste-Iju in predal PD Postojna na Nanosu. Odsek Gorske straže šteje 18 članov in se je udeleževal raznih akcij tako zbora GS na Govejku, organiziral predavanje »Flora naših gora in varstvo narave« ter akcije PZS na Golici s 35 člani. Društvo je organiziralo 18 izletov s 452 člani v domače gore, izleta po Koroški pa se je udeležilo 6 članov. Člani vodstva društva so se udeležili občnih zborov SPD Trst, PD Nova Gorica in PD Vipava, XI. posveta primorskih PD na Nanosu, odkritja plošče Ivu Šorliju na Črni prsti in XII. posveta primorskih PD na Slavniku. Organizirali so 7 predavanj in izdali 21 dnevnikov slov. planinske transver-zale. V oskrbi imajo transverzalno pot od Košane preko Vremščice do Markovščine. Na Planinski Vestnik je naročenih 30 članov. Problem so lastni društveni prostori. Z dotacijo sklada za telesno kulturo SOC Sežana so nabavili diapozitive za lastna predavanja. Predsednik društva je Jožica Milavec. PD CERKNO Občni zbor se je vršil v nadaljevanju, ker 11. IV. 1969 nadzorni odbor ni podal svojega poročila, ampak so se slišali glasovi o nekaterih nepravilnostih pri delu društva. Zato na občnem zboru ni bila izglasovana razrešnica steremu odboru in ni bil izvoljen novi odbor. Občni zbor se je nadaljeval 3. 5. 1969. Ugotovljeno je bilo, da je bilo knjigovodsko poslovanje v redu in da se vse postavke v celoti ujemajo z dejanskim stanjem. PD je imelo v letu 1968 čistega dohodka 10 995,73 din. Na manjši dobiček je vplivalo slabo vreme in visoka režija. Samo izdatki za prevoze, najemnina, osebne dohodke in prometni davek za prvo polletje znašajo 49 236,65 din. PD danes šteje 271 članov, torej za 17,8% več kot vletu 1967. Propagandni odsek je organiziral izlet v Bohinj in na Vogel ob udeležbi 40 članov ter v Logarsko dolino na proslavo 75 let PZS ob udeležbi 46 članov, organiziral predavanje in sodeloval pri odkritju plošče Ivu Šorliju na Črni prsti. Društvo oskrbuje sezonski koči na Poreznu in Črnem vrhu, stalno pa zave- tišče na Robidenskem vrhu, v Ravnah in v Počah. Vse postojanke so aktivne. Markacijski odsek je obnovil markacije na odseku transverzale Petrovo brdo-Porezen-bolnica Franja do pod Planino. Na novo je bila markirana pot od kmeta Juleža v Davči na Porezen, obnovljena pa markacija iz Cerkna-Poče-Porezen, s Porezna na Tuškov grič in na poti Porezen-Črni vrh. Naročnikov na Planinski Vestnik je devet. PD LAŠKO Občni zbor se je ob udeležbi 58 članov vršil 11. 4. 1969. Upravni odbor je imel 14 rednih in 6 izrednih sej ter je na njih reševal dopise in gospodarske probleme doma na Šmo-horju. Društvo je prejelo pomoč od podjetja Volna Laško, Stanovanjskega podjetja Laško in Pivovarna Laško. V PD je včlanjenih 450 članov, 48 mladincev in 110 pionirjev. Zadnje leto opažajo padec obiska na Šmo-horju, kar pomeni, da ne bo mogoče kriti dejanskih stroškov oskrbe. Sredstva za vzdrževanje doma so porabili za popravilo vodnih črpalk, popravilo strehe, beljenje vseh prostorov, preložitev vseh peči, popravilo raznega inventarja, zasteklitev oken, vse v znesku 360 000 din. Nabavili so gramofon in plošče ter reklamno tablo pred kolodvorom. Kuhinja v domu na Šmohorju je bila dana v zakup dosedanjemu oskrbniku. Kljub temu je nočnin manj in čeprav so se stroški oskrbe znižali, so se nabavne cene zvišale. Problem doma bi bil rešen s cesto na Šmohor in vlečnico v zimskem času. V domu bi bilo nujno premazati skodlje in ograjo, nabaviti posteljnino, urediti kopalnico in sanitarije. Tudi sa- nitarna inšpekcija zahteva točilno mizo v jedilnici. Tako stanje nujno zahteva podporo od gospodarskih organizacij in občine, posebej še sredstva za izvršitev najnujnejših vzdrževalnih in adaptacijskih del na planinskem domu in izgradnje ceste na Šmohor. Gospodarsko poročilo za I. 1968 kaže za 18% znižanje prometa in izgubo za 1 683,07 din. Mladinski odsek deluje eno leto, vodi ga 13-članski odbor, ki se sestaja vsako drugo sredo, v mesecu. Prejel je pomoč v znesku 1250,60 din s katerim so se mladinci udeleževali orientacijskih tekmovanj, pohodov, seminarjev in lastnih izletov. Tako so na orientacijskih tekmovanjih dosegli vidna mesta, udeležili so se pohodov: Po poteh XIV. divizije, Po poti I. celjske čete, Pohorskega memoriala, turnega smuka v spomin I. pohorskega bataljona. Priredili so 6 enodnevnih izletov s poprečno udeležbo 18 mladincev, 27 dvodnevnih izletov s poprečno udeležbo 15 udeležencev in 11 večdnevnih izletov s poprečno 6 udeležencev. Delovnih akcij na šmohorju je bilo 8, predavanj pa 4. Organizirali so tudi spomladansko in jesensko srečanje mladih planincev Štajerske in Zasavja na Šmohorju. Zlasti jesensko srečanje je uspelo odlično, saj se ga je udeležilo 80 mladincev. MO je sodeloval še pri Titovi štafeti in planinski štafeti. Za zgledno organizacijo sprejema in predaje štafete je predstavnik MO sodeloval pri končni predaji v Jajcu 29. X. 1968. Akcije MO so bile objavljene v časopisju in omarici odseka. Problem je pomanjkanje mladinskih vodnikov, saj jih je za tako obširno delo premalo. Novi predsednik društva je Med-vešček Franjo. T. Strojin Dobra organizacija se kaže tudi v natančni evidenci nad opravljenim delom. Za razvoj in napredek alpinizma je potrebna tudi vestna in skrbna registracija prvenstvenih vzponov in pomembnejših ponovitev. Zanjo mora poskrbeti komisija za alpinizem, pomagati pa ji morajo tudi vsi plezalci s tem, da svoje plezalske storitve pravočasno in po navodilih pri članu komisije, ki prevzame odgovornost za pregled in vpisovanje opravljenih vzponov, pismeno na tormularju prijavijo. Če ugotove, da je dosedanja evidenca pomanjkljiva, so dolžni, da na to pismeno opozore. Alpinistični javnosti je najbrž znano, da se od 1.1966 da'je pripravlja »Plezalni vodnik». Vsaj dve tretjini vzponov je zbranih. Delo za to knjigo se zamuja prav zaradi tega, ker nekateri plezalci sami ne poskrbe za registracijo svojih vzponov. Zbrano gradivo si lahko ogledate pri avtorjih te knjige, ki naj v celoti predstavi uspehe slovenskih plezalcev od I. 1931 do današnjih dni. ALPINISTIČNE »„.NOVICE LETNI PRVENSTVENI VZPONI V LETU 1968 1. 28. IV. Jedrnata smer v Anic kuku (V, 120 m, 3 ure, desno od akademske), Vasja Doberlet - Karel Hauser; 2. 30. IV. Ljubljanska smer v Anic kuku (V, 300 m, 10 ur, levo velebitska), Vasja Doberlet - Karel Hauser; 3. 30. IV. Kaminska smer v Manita peci (II), IV, V, 450 m, 4 ure), Gregor Rupnik-Drago Kranjc, 4. 18. V. Direktna smer v V steni Grintovca (IV, 4 ure), Tone Trobevšek - Franc Bauman; 5. 1. VI. Smer ob rumenem odlomu v J steni Rušice (IV +, 270 m, 6 ur), Janez Rupar-Lojze Šteblaj; 6. 9. VI. Pripravniška smer v Z steni Planjave (IV—V, 250 m, 5 ur desno od Wis-siakove grape), Marjan Perčič-Janez Humer - Blaž Slapnik; 7. 18. VI. Smer Taler-Berjak v Kranjski Rinki (ll-lll, 400 m, 3 ure), Polde Taler-Lučka Berjak; 8. 24.-25. VI. Smer čez lusko v SV steni v Debeli peči (-VI, A2, 250 m, 12 ur), Igor Sirnik-Bine Mlač; 9. 29. VI. Leva zajeda v S steni Tosca (V, V+, 300 m, 8 ur), Matija Maležič-Janez Gradišar; 10. 30. VI. Levi steber trapeca v Debeli peči (300 m, 4 ure), Jože Oman-Janez Krušic; 11. 30. VI. Smer Bauman - Trobevšek v J steni Malega Grintovca (V/VI -, 250 m, 4 ure), Franc Bauman-Tone Trobevšek; 12. 1. VI. Zajeda v Bovškem Gamsovcu (lll-IV/V-f, 450 m, 12 ur), Janez Rupar-Lojze Šteblaj; 13. 1—2. VII. »Šlosarska« smer v Z delu S stene Triglava (V, 400 m, 16 ur med zahodno zajedo in ljubljansko smerjo), Boris Krivic-Peter Gros; 14. 5. VII. Kozjaška smer v Križevniku (lll/IV, 35€ m, 3 ure), Slavko Kojc-Vanč-Potrč - Franci Gselman - Inko Bajde; 15. 6. VII. Varianta kozjaške smeri v Križevniku (IV, 150 m, 1,5 ure), Slavko Ko|c-Franci Gselman; . . 16. 6. VII. Jeseniška smer v Mali Mojstrovki (lll/IV, 200 m, 3 ure), Matija Košir -Rudi Brelih; , 17. 7. VII. Varianta na kranjsko poč v Dolški škrbini (lll/IV, 250 m, 3 ure), Slavo Markič-Tomaž Bešter; 18. 8. VII. Slovenska smer v V steni Adai Hoh (4408 m, Cei-SSSR), Tone Trobevšek - Franc Bauman, Peter Gros - Marjan Manfreda; 19. 8. VII. Črni kamin v Z steni Bovškega Gamsovca (-V, 350 m, 12 ur), Bine Mlač - Igor Sirnik; 20. VII. Smer Ekar-Belehar v Dolgem hrbtu (V), Franci Ekar-Iztok Belehar; 21. 21. VII. Najzgornejša polica v Prisojniku (IV/V-f, A2, 500 m, 7 ur), Boris Krivic - Branko Komac; 22. 22. VII. Zajeda v Veliki Mojstrovki (IV -f V, 4 ure, 200 m), Boris Krivic-Branko Komac; 23. 22. VII. Popoldanska smer v Šitni glavi (ll-lll/IV, 200 m, 2 uri), Joco Balant-Janez Aljančič; 24. 24. VII. Direktna smer v V steni Stenarja (lll/IV, — V; 800 m, 8 ur), Bine Mlač-Zvone Andrejčič; 25. 26. VIII. Smer Ekar-Jamnik v S steni Kranjske Rinke (ll-lll, 300 m, 2 uri), Franci Ekar-Tomaž Jamnik; 26. 27. VII. Maturantska smer v Toscu (IV/V, 400 m, 4 ure), Franc Gselman-Inko Bajde; 27. 27. VII. Bertin kamin v Raduhi (IV+, 370 m, 4 ure), Roman Jurhar-Karel Mostnar - Roman Rose; 28. 30. VII. Češka smer v JV steni Bovškega Gamsovca (IV-VI, 200 m, 4 ure), Josef Vričan - Jindrich Gwuzdioch (Ostrava - ČSSR); 29. 11. VIII. Vstopna varianta po stolpu v Z steni Prisojnika (120 m, 2 uri), Tone Žagar-Ivan Trček - Ciril Praček; 30. 11. VIII. Zahodni steber Velike Tičarice (IV/VI, 200 m, 5 ur), Jože in Tine Mihelič - Iztok Belehar; 31. 13.-14. VIII. Centralna smer v S steni Vršaca (V, -VI, 370 m, 14 ur), Jože in Tine Mihelič - Iztok Belehar; 32. 2. IX. Slovenska smer v Anticimi Sud (Grauzaria - Italija) (IV, 300 m, 2 uri), Viktor šoštarič - Vid Mesaric; 33. 5. IX. Smer Ekar-Jamnik v SZ steni Skute (III/IV+, 250 m, 7 ur), Franci Ekar-Tomaž Jamnik; 34. 20. IX. Varianta Cizljeve smeri v SV razu Špika (VI, iz Pajka desno), Jože Oman - Milan Robič; 35. 7. IX. Smer Rupar - Šteblaj v SZ steni Kanceljnov (IV", 350 m, 6 ur), Janez Rupar-Lojze Šteblaj; 36. 12. IX. Trojna zajeda v S steni Kanjavca (V/V+, A2, 300 m, 12 ur), Bine Mlač - Igor Sirnik; 37. 1. IX. Severni žleb v Malem Oltarju - npr. vzpon, Matija Oman; 38. 29. IX. Sončna smer v J steni Kaiške gore (lll-IV, A,, 150 m, 3 ure), Janez Strehovec - Rado Šerjak; 39. 20. X. škofjeloška smer v Koroški Rinki (III, 400 m, 3 ure), Polde Taler-Andrej Podbevšek; 40. 25. X. Južni greben Škrlatice (III/-IV, 350 m, 3 ure), Zvone Kofler - Janez Brojan ml.; 41. 30. XI. Desni kamini v SZ steni Čuka (IV/V, 2 uri), Danilo Škerbinek - Darko Dolinšek; 42. 30. XI. Koroška smer v Veliki Glavi (III, 2 uri), Dodi Pušnik - Marjan Lačen; 43. Zahodni raz grebenskega stolpa v SZ steni Kokrske Kočne (III/IV+, 200 m, 2 uri), Tomaž Jamnik - Klavora Fedja - Franci Ekar. MOJSTRANČAN1 V TREH CINAH Mojstranški alpinisti so tudi v letu 1969 obiskali skupino Treh Cin v italijanskih Dolomitih. Janez Brojan ml. in Janez Dovžan sta preplezala smer Del Vecchio v Mali Cini, nato pa v »razu veveric« zgrešila smer in se morala vrniti. Za zaključek sta skupaj z Zbontarjem ponovila še Innerkofflerjev kamin, Brojan in Zbontar še Preussovo poč, Janko Ažman in Zvone Kofler pa sta za začetek preplezala »največji napušč« (19.-20. 7.), nato Preussovo poč in Rumeni raz, za zaključek pa sta ponovila še švicarsko direttissimo (24.-25. 7.) v Zahodni Cini. F. S. MIROSLAV ROTSCHILD V Zagrebu so 29. 7. 1969 pokopali znanega hrvaškega planinca Miroslava Rotschilda (50), ki se je smrtno ponesrečil med sestopom z Mt. Blanca. Z gorami se je spoznal že zelo mlad, v mladosti pa je bil tudi uspešen smučar-tekač. Ko je bil leta 1954 službeno premeščen v Etiopijo, se je povezal s tamkajšnjo planinsko organizacijo. V novi družbi je opravil nekaj težjih vzponov, med katerimi je posebno zanimiv na Ambo Toqi- le. Maja 1956 se je povzpel na najvišji vrh Kilimandžara (Kaiser VVilhelm 5890 m), dve leti za tem pa je stopil tudi na najvišji vrh Etiopije - Ras Dashas, visok 4620 m. Leta 1960 je bil na področju Ruvvenzorija (Margherita 5120 m in Alessandra 5098 m). F. S. ČEŠKOSLOVAŠKE ODPRAVE 1969 Ideja o lastni alpinistični odpravi v azijske gore se je češkoslovaškim alpinistom porodila že leta 1937. Toda prišla je druga svetovna vojna. Po vojni so se alpinisti kmalu postavili na svoje noge. Čeprav so v domačih gorah in na Kavkazu dosegli izredne uspehe, dolgo časa niso mogli pokukati izza »železne zavese«. Toda tudi to ni trajalo dolgo in razen najtežjih sten v Zahodnih Alpah, so obiskali še Altai v Mongoliji, večkrat Spitzberge, Hindukuš itd. Letos pa so pričeli s pravo invazijo. Ze pred novim letom je v Južno Ameriko odpotovala devetčlanska odprava pod vodstvom dr. Viča. V pogorju Paine so opravili tri prve pristope, nato še štiri pristope na vrhove visoke od 5000-6100 m, le vzpon na Aconcaquo jim zaradi slabega vremena ni uspel. Še preden se je vrnila njihova odprava, je v Hoggar odpotovala 15-članska odprava iz Liberca. Po naporni vožnji z novimi vozili Škoda 709, ki jim jih je posodila tovarna v domačem kraju, so opravili sedem prvih pristopov in več tež-iih plezalnih vzponov. Nato so prišli na vrsto »tatran-ci«, oziroma njihova letos največja odprava. Njihov cilj je bil Nanga Parbat, vodja pa znani plezalec in gorski reševalec Gal-fy. Desetim alpinistom pa se tretji vzpon na Nanga Parbat (8114 m) žal ni posrečil, obtičali so v visokem snegu okoli 7000 m visoko. Med tem je odšla na pot tudi bratislavska odprava pod vodstvom Josipa Psotke. Njihov cilj je področje Tirič Mira (7750 m), kjer se je mudila že druga hin-dukuška odprava, ki je opravila tretji pristop. O njihovem uspehu ni še nič znanega. Za konec je (20. 7.) odpotovala še druga letošnja odprava v Himalajo. Njen prvotni cilj je bil Gaurisankar, toda, kot vemo, so skupaj (oziroma točneje 10 dni popreje) z našimi alpinisti pristali pod Anapurno. Njihov cilje je Anapurna IV. Spisek pa s tem še ni končan. Češkoslovaški alpinisti so letos potovali še v številne evropske gore. Bili so v naših gorah, Dolomitih in Zahodnih Alpah, v Pirenejih in avstrijskih gorah, kro- žili so tudi po Iranu in Turčiji. Pripravljajo pa še nove odprave. Prva bo krenila verjetno »Alaska 70«, katere cilj je Mt. McKinley (6178 m) ter njegov sosed Mt. Huntington. V Ostra-vi pripravljajo dve odpravi -na Novo Gvinejo in v Pamir, največja pa bo verjetno zopet v Himalajo, na K2 (ker niso dobili dovoljenja za Everest). SKLAD ZA POMOČ PRI REŠEVANJU V TUJIH GORAH Letošnje leto je bilo prvi preskus sklada za pomoč pri reševanju v tujih gorah. Pokazalo se je, da so plezalci pravilno razumeli njegov pomen (razen nekaj izjem), še vedno pa ostane odprto vprašanje zavarovanja težjih planinskih izletov. Komisija za alpinizem je vplačala (50 din za študente in 100 din za ostale) za 20 udeležencev odprav v tuja gorstva, 32 pa jih je nakazalo samih. S tem se je sklad povečal na 66 507,20 din. LEDENIŠKI TABOR Zvezni ledeniški tabor pod Grossglocknerjem, ki ga je vodli Janez Golob, je uspel kljub slabemu vremenu. Prvi udeleženci so prispeli že v sredo 25. VI., toda zaradi slabega vremena so morali prespati kar na beton- skih tleh garaže Franz Joseph Höhe. Tudi naslednji dan ni bilo mnogo bolje, kljub temu pa so uspeli razpeti šotore nedaleč od Hofmans Hütte. V petek so odšli na ogledno turo, v soboto pa na Johannisberg (3460 m). V nedeljo so plezali S steno Fuscherkarkopfa (3332 m), naslednji dan pa je bilo zopet slabo vreme. Kljub temu sta Naj-dič in Teržan preplezala Lam-merjevo smer. V torek sta ista plezalca preplezala še Me-letzkigrat, ostali pa so se po normalni poti povzpeli na Gross-glockner (3798 m). V sredo je Dvoršek v navezi s Schmidom (Nemčija) preplezal Pallavici-nijev žleb, v četrtek pa je vzpon ponovilo še sedem naših plezalcev. VZPONI V PROKLETIJAH Med izletom MK PZS v Prokle-tije so udeleženci opravili tudi nekaj plezalnih vzponov. Lenča Korenčan in Marija Rojnik sta ponovili beograjsko smer (III) v severnem vrnu Karanfila, Lenča Korenčan in Rudi Pajer sta opravila prvenstveni vzpon po J grebenu Južnega vrha (2441 m). Ocena ll-lll z dvema mestoma V, čas plezanja 8 ur. Mica Ka-var-Janez Gradišar in Tomaž Kavar-Janez Rožič pa so ponovili grapo Kopja v Srednjem vrhu (V/V+). Franci Savenc VARSTVO NARAVE DOLOMITSKI NACIONALNI PARK Dolomitski narodni park, ki je v načrtu, bo obsegal 23 000 ha in bo zajel več gorskih skupin: Le Vette Feltrine, Cimonega (ali Sass de Mura), Pizzoc, Feruc, Monti del Sole in Schiaro. Kasneje mu bodo priključili še San Sebastiano, Tamer, Pramper (Mezzodi in Bosconero), tako da bo imel površine blizu 40 000 hektarov. Država je že odkupila 20 000 ha gozda, kar je pameten ukrep, saj je v Italiji državna gozdna uprava zelo trdna in razpolaga z dobrimi gozdnimi čuvaji gozdov. Zavarovani predeli v Italiji imajo namreč velike težave s privatnimi lastniki, ki špekulirajo na vse mogoče načine. Z načrtom dolomitskega nacionalnega parka se že leta ukvarja dr. Piero Rossi, ugleden planinski publicist in funkcionar iz Belluna. Zdaj je predložil Rimu študijo o parku in pripravlja zakon o njem. Poseben komite bo upravljal ta park, član komisije bo tudi dr. Rossi. Lov bo v parku prepove- dan, prav tako gradnja hiš in cest. Na tem področju se zdaj gradi ena sama cesta iz Vai Vescova na Pian dei Gat, vendar po njej privatni avtomobili ne bodo smeli voziti. Gradi se tudi gozdna koča, »Furio Bian-chet«, ki jo bo upravljala bel-lenska sekcija CAI, alpinistom in planincem ne bodo kratili obiska, če se bodo napotili peš, le nekateri predeli bodo zaradi divjačine in flore nekaj let posebej zavarovani. O PLANIKI Očnica, planika, pečnica ima v našem jeziku celo vrsto poimenovanj, sama lepa smiselna imena, ki si jih je izmislil naš človek, hribovec, ki prebiva pod našimi gorami. Kljub temu še sem in tja srečamo nemško spa-čenko za to zanimivo gorsko cvetko, ki je pred davnimi sto-tisoč leti, tako pravijo geologi, z ledeno dobo zašla iz nordijskih krajev v Srednjo Evropo. Ko se je ledena vremenska katastrofa unesla in so ledeniki izginili, se je ta cvetka obdržala samo v višinah, ki so obdržale kolikortoliko tako klimo, kakor jo imajo nordijske tundre in stepe. Botaniki ji prisojajo za ožjo domovino jugozapadno Sibirijo, kjer je še danes najna-vadnejša travniška in stepna rastlina. V Alpah je torej ta tolikanj zaželena in obravnavana roža - prišlek, pač pa si je ta prišlek kot gostja pridobila večjo veljavo kot rastline domačinke. Krzno njenega cveta, ki ji daje poseben čar, jo varuje, da ne izgubi preveč vode v vročem poletju. Če jo presadimo v dolinski alpinetum, ta okras hitro izgubi. Sicer pa je ta zvezdnati hermelin le varstvo pravega cveta, ki se rumenkast skriva sredi nežnega puha teh listov. DVAJSETLETNICA NACIONALNEGA PARKA V TATRAH (TANAP) Rojstni datum TANAP je 1. januar 1949, ko je stopil v veljavo zadevni zakon slovaškega narodnega sveta. Ta dan je v Lomnici pri gozdni upravi začela delati tudi provizorična uprava nacionalnega parka v Tatrah, ki spada verjetno med najbolj urejene na svetu. Istočasno je bil imenovan začasni svet parka. Ti ukrepi so bili potrebni, ker je del parka pripadal trem gozdnim upravam. Do I. 1952 je veljal ta provizorij. Sele s tem letom so izšle uredbe in pravilniki, ki so začrtale razvojne smernice, dejavnost, varstvo narave in organizacijo parka. Ze pred I. 1952 pa je prišlo do reševanja nekaterih problemov varstva narave. Ko so te rešili, so tudi uresničili pogoje za obstanek TANAP. Po I. 1952 so preprečili, da bi se škoda v parku delala še naprej. Zelo resno so se lotili pašnih pravic in pašo popolnoma odpravili na 4100 ha, na katerih se je pre-paslo 1760 ovac in 200 junic. V drugem predelu je šlo težje, saj je 610 ha mendralo 1670 ovac. L. 1953 in 1954 sta minili v samih pogajanjih, po I. 1955 pa je bilo s pašo opravljeno v vseh predelih parka. Velike težave jim je prizadejal lubadar. Da bi ga zatrli in potisnili na znosno število, so po I. 1952 podrli 50 000 m3 lesa. V zadnjem desetletju je park zelo trpel zaradi vetra, ki je polomil samo I. 1968 150 000 kubikov lesa, največja taka ujma po I. 1941 v ten krajih. Od I. 1953 so morali iz parka izvoziti blizu pol milijona kubikov. Sodijo, da veter tu prihaja do take usodne moči zaradi oblikovitosti terena in zaradi vpliva baltskih in kontinentalnih vremenskih razmer. Smrekovi gozdovi so trpeli tudi zaradi paše (obgrizovanje, trganje ruše). Ko pa smrekovi sestoji dosežejo 60 do 80 let, radi postanejo plen jadrnih vetrov (ve-troloma). Plazovi pa so pri škodah v teh gozdovih zanemarljiva količina. Zaradi plazovin so morali iztrebiti kakih 5000 kubikov. Da bi se vsa ta škoda čim prej popravila, je uprava parka poskrbela za pogozdovanje v velikem obsegu, posebej pa še na gornji gozdni meji, za kar imajo posebne visokogorske drevesnice. Od I. 1952 do I. 1968 so pogozdili 8631 ha (približno toliko je obsegala površina gozdov nekdanjega gornjesavinj-skega cerkvenega posestva z Okrešljem vred). Marsikje so bila pogozdovalna dela zelo zahtevna in dolgotrajna, posebno na oožganinah in na starih pašnikih z nitrofilskimi rastlinskimi združbami. Na 17 955 ha so opravljali gojitveno delo s košnjo in obsekovanjem (klešče-njem), na 10 339 ha pa s kre-pilnimi ukrepi. Iz gojitvenih razlogov so morali podreti 126 000 kubikov. Do I. 1968 je za varstvo pred požari, za higieno sestojev, za boj z lubadarjem in za druge varstvene ukrepe, uprava parka porabila blizu 3 milijone kčs. Drugi stroški za ureditev parka so znašali več in dejansko jih je zmeraj več, kot pa stoji v obračunih. Zelo važna dejavnost je bilo varstvo pred požari. Požari so bili po I. 1941 zaradi velikih opustošenj po vetru pogosti, saj je na fratah ostalo mnogo lahko vnetljive brše (odpadkov). 1953 je požar uničil 107 ha gozda. Izdelali so podrobni načrt za varstvo pred ognjem, uvedli čuvaje v času, ko je za ogenj najbolj nevarno, in obveščevalno službo. Kljub temu je bilo od I. 1953 do I. 1968 116 gozdnih požarov, ki so uničili 168 ha gozda v vrednosti blizu 1 milij. kčs. Stroški za gašenje so znašali desetino te škode. Vzroki požarov: Nenavadna suša v južnem delu parka, železnica in naraščajoči turistični promet (taborjenje, neprevidnost, kuhanje). V parku se je razmnožila divjad, ker je park nekaj revirjev prevzel v svojo režijo kot varstveno cono. Poleg pozitivnih ukrepov je na naraščanje števila divjadi vplivala tudi migracija divjadi same. Populacijska dinamika seve ni bila pri vseh živajskih vrstah enaka. Odstrel je bil zato zelo različen. Zaradi izrednega množenja divjačine je prišlo do velike škode v gozau in na njivah. Številnost divjačine je onemogočila, da bi se pri rekonstrukciji tatrskih gozdov uvedla jelka in listavci, čeprav so pri zavarovanju posegli po mehaničnih in kemičnih sredstvih. L. 1953 so zato začeli s selektivnim in regulativnim odstrelom jelenov, s tem pa dosegli boljšo kvaliteto, ker so odpravili neprimerne hibridne oblike in ker so poskrbeli tudi za boljše prehranjevalne možnosti. Za divjačino so od I. 1954 do I. 1968 porabili blizu 9 milijonov kčs. Posebej omenjajo gamse, ki so I. 1964 dosegli število 944, nato pa začeli nazadovati. Krive so bile hude zime, ki so pobrale več živali, kot pa je znašal pri- rastek, pa tudi volkovi in risi, ki so se v Tatrah razmnožili. Za gamsji rod tudi ni bilo ugodno, da je število obiskovalcev Tater rastlo tudi v najbolj ne-pristopnih krajih. Nazadoval je tudi divji petelin, katerega biotop se je zaradi melioracijskih del v parku močno spremenil. Okoliščine, v katerih park varuje svojo divjačino, se močno spreminjajo zaradi letnega in zimskega turizma. Uprava parka varstvenih ukrepov še ni utegnila prilagoditi položaju, ki je nastal in ki se bo verjetno v svojih posledicah še pokazal. Za vodni režim so od I. 1959 porabili 651 000 kčs. Čistili so vodne tokove in jezera, urejali bregove in skrbeli za pomnoži-tev rib v potokih. Da bi izboljšali naravno okolje nasploh, posebej pa v najbolj obiskovanih predelih parka, so opravili »estetske regulacije« v okolici dovoznih cest v Tatre in prostorov, ki jih vzdržuje uprava parka. Za te stvari so od I. 1964 porabili blizu 700 000 kčs. Vsa ureditev poteka tako, da bi obiskovalci od parka imeli čim več, škode pa bi bilo čim manj. Uprava parka je zato prevzela skrb za vse steze in njihovo markiranje. Za vzdrževanje poti je cd I. 1959 porabila nad 2,5 milijona kčs. Po I. 1954 so nadelali 24 km novih turističnih poti, vseh poti pa je 345 km. Z živih dreves so odstranili vse table in kažipote in jih na različne načine pritrdili na deformirana mrtva drevesa. Vse kole za podobne namene so odstranili. Sem in tja so imeli pri kažipotih tudi nesrečno roko, medtem ko so ponosni na originalne naprave pri zajetju 38 studencev, med drobne stvarce, ki pa po svoje izražajo kulturni odnos do pokrajine, štejejo tudi klopce ob stezah, počivališča in ptičje hišice. Ni vseeno, kakšno obliko imajo te stvari. Od Štrbskega plesa do Velkega Hincova je TANAP zgradil »ekskurzijsko cesto« nalašč za pouk dece v naravi. Veliko skrb so posvetili izboru in ureditvi campingov. Ker se ta oblika potovanja hitro spreminja, so naredili načrt za nadaljnji razvoj. Uprava parka ni za to, da bi se število campingov močno povečalo. Za zdaj iih imaio 9. Posebej se urejajo šotorišča za planince v višjih redelih, če ni dovolj postelj v očah. Za zdaj imajo 6 šotorišč, vendar tudi s temi nimajo dobrih izkušenj. V zadnjih letih ima TANAP velike skrbi zaradi novih gradenj. Uravnavanje je zapleteno, pogajati se je treba z vrsto ustanov, sklepi pa niso vedno taki, kakršne si želi uprava. Zato stoje pred revizijo ureditvenega načrta, ki naj uredi probleme v zvezi z novimi gradnjami. Zaradi varstva narave so izdelali nov koncept varstva in oblikovanja naravnega miljeja. Ta koncept naj bi bil smernica za prehod od temeljnih k perspektivnim nalogam varstva narave. Po analizah temeljnih naravnih vrednot (nežive narave, živalstva, rastlinstva in tehničnih posegov v naravo) so kategorizirali te vrednote in po vrednostni stopnji določili dolgoročni razvoj. Iz sedanje situacije naj se zagotovi razvoj vseh naravnih okoliščin. Do I. 1968 so za varstvo narave veliko storili in tvegali in to v ne lahkih razmerah, saj na Tatre pritiskajo domače in tuje turistične množice. Razvoj gradenj, funkcijo naselij in kapacitete je uredil rajonizacijski načrt za Visoke Tatre, ki ga je potrdila država. Načrt je dinamičen, za varstvo narave bodo iz tega rasle vedno nove naloge, da bi naravno okolje preveč ne utrpelo. Rajonizacijski (ureditveni) načrt je že zastarel, zato razmišljajo o novem. Revizija naj bi ne videla samo potrebe po novih posteljah, in gostinskih stolih, marveč naj bi računala z izboljšanjem celotnega stanja v parku. Ozirati se bo treba na odnos med stalnimi prebivalci Tater do turističnih centrov, na potrebe teh prebivalcev, njihovih služb in njihovega standarda. Tako pravi ina. Ladislav Harvan v svojem poročilu, ki je izšel v glasilu prijateljev Visokih Tater »Vysoke Tatry« 3/69. ZAKON O VODAH Belgijski senator Housiaux je sprožil gibanje, da bi evropske države že v I. 1970 spre;e!e resolucijo o vodah in s posebno konvencijo sklenile ohranjevati čistost sladke vode. To naj bi bil nekak manifest, nekaka Mag-na charta o tem, kako zaustaviti vedno večjo onečiščanje sladke, nato pa tudi morske vode. Voda je potrebna za hrano, za higieno, za razvedrilo, za energetiko, transport, za industrijsko surovino. Zemeljska površina ima 71 % vodne površine, toda od te je samo 2 % sladke vode, od te pa je večji del led. Poraba vode raste 2 do 3 % na leto. V nekaj desetletjih je na giavo od 20 I zrasla na 300 do 500 I. V modernem gospodinjstvu porabi danes družina 100 I pitne vode na dan, od te za pitje komaj 2 I. Z vodo razsipamo. Ze se razmišlja o dvojnem vodovodu, za pitno vodo posebej, posebej za porabno vodo. Pridobivanje pitne vode iz morja je že na vidiku. Pričakuje pa se, da bo taka voda precej dražja. Vodo pa razsipavamo tudi s tem, da jo onečiščamo. Problem vode je bolj kvalitativen kot pa kvantitativen. Samo eno tretjino odpadne vode očistimo, preden jo napeljemo spet v njene naravne struge. To bo morala industrija spremeniti, čeprav stane veliko denarja. Zapadna Nemčija daje na leto 4 milijone DM za preskrbo z vodo in za njeno čiščenje. Verjetno bo ta ogromna vsota v prihodnjih letih še rasla. Talne vode je manj in nivo je nižji zaradi regulacij na rekah in potokih, zaradi uničevanja vegetacije in eksploatacije gozdov. Velike gozdne površine so obenem najvažnejša zbirališča vode. Talna voda pa je prav tako ogrožena od različnih odpadkov. Magna charta o vodah naj bi v I. 1970 opozorila, da je vsakdanja voda prav tako važna kot vsakdanji kruh. ŠVEDSKI NACIONALNI PARKI Vsi trije švedski nacionalni parki, Muddus, Serek in Padjelanta, so v polarnem krogu. Muddus leži v grofiji Norbotten in obsega 42 000 ha. Ustanovili so ga I. 1942. V središču parka je ptičji rezervat, v katerega je vstop od 15. marca do 31. julija prepovedan. Park obsega površino, ki je človek doslej ni skoro nič spremenil. Stoletni gozdovi in barja so značilna pokrajinska slika. V parku so naseljeni le Laponci. Sarek so ustanovili že I. 1910. Obsega 194 000 ha. Tu so največje švedske gore: »Appart-jakko in Sarektjakko (2089 m), ledeniki, tundram podobne pustinje, visoke planote in barja. Sarek je, klasično področje botanikov, težko dostopen. Padjelanto so ustanovili I. 1962. V glavnem je visoka gorska planota, 500 do 1600 m. Tu sta dve zanimivi gorski jezeri Virihaure in Vastenjaure. Kakor v Sareku žive tudi tu še medvedje, volkovi, arktične lisice in razni glodalci. 87 000 VODNIH PTIC NA ŽENEVSKEM JEZERU Na Ženevskem jezeru se je v enem samem letu pomnožilo število vodnih ptic za 20 000 primerkov (30%). Malo morje, svetovno znani Lac Léman v »mediteranskem« delu Švice, je zdaj še bolj polno divjih rac, kar 13 vrst jih je, ponirkov in še nekaterih vodnih ptic, medtem ko galebov ne štejejo. Varuhi jezera so s pomočjo ornitologov izboljšali pticam življenjske pogoje, s tem, da so naselili v jezero razne živalce, ki so pticam najljubša hrana. LETALSKI SMUČARSKI TEDEN V reviji »Ski«, glasilu švicarske smučarske zveze marca 1969, je pisalo: »Pripravljamo teden visokogorskih smučarskih tur z letalom. Z njim vas bomo pripeljali na različne vrhove, vendar brez vsakih naporov. Zato lahko pustite visokogorsko opremo doma«. Lepa reč, v višino 4000 m brez primerne opreme! Kaj bi bilo v primeru naglega vremenskega preobrata, v primeru kake nezgode ali težje nesreče! Švicarski planinski bilten je to smučarsko početje po pravici obsodil kot neodgovorno. Kaže pa, da v SAC glede zimskega turizma ni soglasja. To bi mogli soditi po izjavi župana iz Flim-sa Gurtnerja, ki jo je dal za Hiebelerjev »Alpinismus« o novih napravah na smučiščih in letalskem prometu med smučarskimi centri. Stari spori v vedno novih okoliščinah in novih dimenzijah. y q LITERAL KNJIGA O TENZINGU, ZMAGOVALCU EVERESTA Knjigo je napisal James Ramsay Ullman, vendar s pripombo, da je to knjiga o »življenju Ten-zinga z Everesta, kakor ga je sam pripovedoval in kakor ga je napisal«. Knjiga je zanimiv človeški in zgodovinski dokument, zato je prav, če jo lahko beremo v našem jeziku. Zasluga za to gre našemu planinskemu pisatelju izrednih kvalitet Marijanu Lipovšku in mariborski založbi Obzorja, ki je s svojo založbeno politiko tudi planinski literaturi priznala svoje mesto v kulturni zavesti našega človeka. Tenzing je svojo pripoved in zapis posvetil Čomolungmi-Eve-restu in to v »imenu vseh šerp in plezalcev vsega sveta«. Ze posvetilo označuje njega in knjigo. Z vzponom na Everest je Tenzing postal svetovni pojem, vendar ga to ni odtrgalo od domačije in od ljudi, iz katerih je zrasel in s katerih pomočjo se je uveljavil. Z Everestom pa je, ne glede na okoliščine, v katerih je ostal, postal simbol tudi za veliko druščino plezalcev po vseh krajih planeta. Zato je avtorsko delo tudi pri nas slovitega Ullmana (posebno po knjigi »Gora ni hotela«) pri tej knjigi bolj oblikovalnega kot pa ustvarjalnega značaja. In ker je avtor res gost v tej knjigi, je Tenzingova osebnost pred nami od strani do strani vedno bolj živa in pristna, tako da ob njej spoznamo marsikaj, česar nobena druga knjiga o visokih gorah nima, predvsem pa duhovni svet prvaka z Everesta, njegovo razumnost in njegovo čustveno veličino. Po vsem, kakršen se nam kaže, ni prav nič nepristnega, če se Tenzing z avtorjem vred zahvaljuje na prvem mestu Nehruju, tvorcu moderne Indije, ki je v Tenzingovem uspehu videl tudi eno od poroštev za vstajenje zaostalih dežel, v alpinizmu, ki ga je Nehru zelo dobro poznal, pa vzvišeno šporno dejavnost s posebno vsebino in moralno vrednostjo. Tenzing je voditeljska osebnost. Če bi to ne bil, bi njegov delež na Everestu ne bil tak, kot je bil, in prav gotovo ne bi zaslužil, da se o njem napiše knjiga. Čeprav mu pomeni Himalaja delo in zaslužek, je pri vzponu predvsem človek, ki ima pred seboj visok športni in zgodovinski cilj in ga dosega ob .teamu s tem, da naprega lastne moralne in fizične sile, kot da bi bil z goro sam na svetu. Pri tem pridejo pred preizkušnjo najlepše njegove lastnosti, preizkušnjo, ki osrečuje njega, drugim pa je v spodbudo in okrepitev. Prav ob njegovem premišljenem, možatem delu v skupini, ki se je lotila Everesta, se je Tenzingov lik do kraja razkril in postal za človeštvo zanimiv in pomemben. »Ni prvih in drugih, je samo Everest in nekdo mora splezati nanj,« pravi, ko so čakali na Bo-urdillona in Evansa, angleški par, ki naj bi bil stopil na Everest za kraljičino kronanje. In ko pride za naskočno navezo v poštev on sam, ki tokrat sedmič nastopa pot k najvišji vzpetini našega planeta, je z mistično silo prepričan, da bo prišel na vrh. Misel na očeta, na mater, na predstavnika moderne Azije Nehruja in na vero očetov, ki ga tira, da moli tudi k Everestu, ga oboroži za veliki naskok. »Mnogo jih je umrlo na Everestu, skoraj kakor na bojnem polju.« Ni samo vera očetov, ki ga tira k molitvi, tudi prvobitni strah pred smrtjo je navzoč. Popolnoma naravno je, če Tensing poudarja prednosti svojega rodu, čeprav nikjer ne taji tujčevih. Zakaj ne bi povedal, v čem je močnejši po svojih izkušnjah, posebno če mu to priznava Hillary sam! Če pa ta rad opazi Tenzingove težave, če mu oporeka zasluge tik pod vrhom, potem je prav, če s trdo besedo pribije: »Dober plezalec je Hillary in mož na mestu, ponosen sem, da sem bil z njim na Everestu. V svojem pripovedovanju o zadnjem vzponu pa ni čisto pošten do mene, zakaj vseskozi nakazuje, kakor da bi bilo plezanje, ko je potekalo v redu, njegova zasluga, če pa je bilo kaj narobe, pa moja krivda... Bila sva enakovredna tovariša.« Vsi, ki jim je znana plezalska psihika, vedo, koliko zamolčanih stvari je pri premnogem vzponu, oziroma, se odkrivajo le za hrbtom, do možate besede, ki naj bi razčiščevala in združevala, pa redko kdaj pride. V ozki slovenski sredini še redkeje. Tenzingova javna beseda pred svetovno planinsko in drugo publiko je naravnost monumentalna in ima svoj zgodovinski in celo filozofski pomen, če tako imenujemo Nepalčevo življenjsko modrost: »Samo resnica je potrebna za prihodnost.« Ali ni v tem tisto veliko spoznanje, izraženo na preprost način, da je resnica pogoj za napredek, da samo ona pomeni svobodo, ustvarjalnost, odliko človeškega duha in temelj njegove morale? V tej odkritosrčnosti, v tem jasnem odnosu do dejstev in do ljudi ima svojo posebno ceno Tenzingov odnos do politike, do nacionalizmov, ki so si ob Everestu brusili svoje kremplje, do vere in ver, katerih pripadniki so iz njegovih verskih čustev in prepričanja hoteli od njega dobiti potrdila za svoje nazore in interese. V svetlobi te odkritosrčnosti postane tudi Tenzingov »sestop z Everesta«, to se pravi zmagoviti, uspešni, srečni Tenzing, velezanimiva osebnost, v kateri ni nič legendarnega, pač pa mnogo človeško veljavnega in poučnega, čeprav je na prvi pogled ena sama bleščeča eksplozija življenjskega uspeha, kakršen je le malokomu usojen. »Prišla je sreča, pa tudi vse drugo ...« Ta vse drugo je tisto, kar daje Tenzingovi osebnosti dramatični razpon, zgodbo in idejo hkrati. Uspeh ga ni osvobodil. Resnico, ki je sam ni slutil, je položil v usta svoje matere, ki ji je pritekel povedat o svoji zmagi. Kakor antična Pi-tija ga opominja, naj nikar ne hodi na to goro. Kakor da v svojem tesnem, revnem življenju jasnovidno, bolj kot vsi drugi, ve, kaj je tisto »vse drugo« poleg sreče, v čem je slast in groza uspeha, v čem je njegova oblast nad človekom. Tenzinga, ki ga je Everest osvobodil, si hočejo zdaj prilastiti taiste sile, ki zanje prej kot anonimen mali človek ni bil prav nič mikaven, zanemarljiva količina v človeški množici. Poglavje o človeški komediji se je čez noč zgostilo ob njem. Če ne bi bil krmaril s svojo kmečko modrostjo, bi ga bil utegnil vrtinec dogodkov lahko vreči v samo žrelo tragičnih temin. Že je bil na robu, pa se je obdržal in ohranil svoje človeško dostojanstvo, ki ima svojo veljavo za vse človeške pigmente. Priznati mu je treba, da tudi zato, ker tudi svojim rojakom ne ostaja ničesar dolžan. Imeniten je Tenzing v Evropi, ko se mu spreminja življenje v en sam velik »sprejem«, ko se mu zdi Mt. Blanc bolj železniška postaja kot gora. »Vse se je spremenilo - in vendar se ni nič spremenilo, zakaj v svoji notranjosti sem še vedno stari Tenzing ..., še vedno moram živeti svoje življenje,« sklepa svojo pripoved, ko se spet vrne domov. Bog z Everesta, so rekli lame, ga je kaznoval in Tenzing se je počutil kakor žival v živalskem vrtu. In njegova odločitev, da bo živel preprosto, da ne bo spreminjal preveč, se bere kakor modrost antičnih modrijanov od stoikov do Seneke ali pa je to v tisočletjih pridobljena oblika vzhodnjaške ataraksije, v kateri vidimo simbol tega človeškega morja, ki ga tako slabo poznamo in ki nam je kljub krajšanju planetarnih in vesoljskih daljav še vedno tako daleč. Knjigo sklepa pripoved o Ten-zingu, ko konča drugo veliko odpravo, odpravo na »Vrh svetovne javnosti«, na kateri shujša za 12 kg in je že skoraj ob svoje železno zdravje. Postane funkcionar v Dardžilingu in ima svoj program, ki ga ima vsak planinski dejavnik: Vzgoja mladine, optimizem, tovarištvo, bratstvo z vsemi narodi sveta. Srečen je, sanjal je, in sen mu je postal resnica. In za vse se ima zahvaliti Čomolungmi-Everestu. Ampak, ali ne pravi malo prej, da od gore ne od drugod nihče ne more dobiti več, kakor daje sam... bodi velik s tem, da skušaš druge narediti velike. Po enačbi bi lahko rekli, da se Tenzing tudi tedaj, ko sklepa pripoved s »Hvala ti, tudži čej, Čomolungma«, zaveda svojega deleža, ne samo onega. Prav ima, prav ima tudi svetovna javnost, ki mu ga je s takimi priznanji izrazila. Prav je, da tudi mali, morda najmanjši alpinistični narod s ko- maj par sto plezalci, a vendar s sorazmerno velikimi številom častilcev gora in ljubiteljev gorske narave spozna njegovo osebnost od blizu, »iz knjižne avtopsije«. Marijan Lipovšek je bil kot nalašč poklican, da nam to knjigo posreduje, saj ga iz njegovih planinskih spisov poznamo kot odkritosrčnega, globoko čutečega, kulturnega pisca, ki mu je doživljanje narave in gore v vseh njenih odtenkih priložnost za razmišljanje o vsem, kar je človeškega in neminljivega v odnosu človeka do narave in posebej do gora. Imam občutek, da je prevajalec zato s posebno slastjo prevajal Ullma-novo oziroma Tenzingovo besedilo. Zato je knjiga poseben užitek tudi za bralca, ki mu gre za lep, pristen, adekvaten izraz, za pravo dikcijo, ki sama na sebi bralca priteguje in obenem poudarja in povzdiguje vsebino. Zato ima prevod svojo umetniško vrednost, ki izvira tudi iz prevajalčevega sodoživljanja oz. suverenega znanja o celotnem fizičnem in duhovnem svetu športnega in kulturnega elementa v alpinizmu. Zato se njegova spremna beseda bere kot tehten dokument, ki bo ohranil svojo vrednost kot meditacija in stališče slovenskega alpinista ob svetovnem himalajskem dogodku, ki je vplival tudi na naše odločitve, saj smo se kmalu nato odločili, da bomo po odzvene-vanju zlate dobe himalaizma vendarle skušali ujeti vsaj drugi ali tretji vlak ekspedicionizma. Dragocene so tudi Lipovškove opombe o transkripciji, substituciji in grafiki himalajskih ledin-skih in drugih imen. Uvedel je nekaj smiselnih in sprejemljivih zapisovanj, potrdil pa tudi dosedanjo prakso in redka razmišljanja o njej, da teh imen ni moč dosledno in po enotnem načelu zapisovati. To je sicer staro spoznanje, ima pa vsak hip novo vrednost, ker je stalno na delu občna raba v raznih smereh in je »znanstvenost« zapisa problematična, poleg tega pa si le redko kdo, dovolj oborožen in podprt, zanjo prizadeva. (Naslov knjige: Tenzing, zmagovalec Everesta. Življenjepis Tenzinga z Everesta, kakor c,u je sam pripovedoval in kakor ga je napisal James Ramsay Ullman 1968, Založba Obzorja Maribor. Prevedel Marijan Lipovšek, opremil Janez Vidic.) KNJIGA O PREUSSU Mož, ki so ga imenovali »vitez gora«, Paul Preuss, se je smrtno ponesrečil pred 56 leti (3. 10. 1913). Pokopali so ga na pokopališču v Altaussee. Poročali smo že, da v dobi nacizma niso radi videli, kakšen ugled si je Preuss kot človek in plezalec - na pol arijec - pridobil. Vendar je preživel desetletja fašistične teme, ne da bi ga komu bilo treba rehabilitirati. Zdaj so mu v Altausseeju postavili nov nagrobnik. Eden prvih tujcev, ki je prišel s spoštljivo mislijo na novi Preussov grob, je bil dr. Severino Casara, ki je to jesen izdal monografijo o Preussu. Casarove nazore nam je v PV predstavil dr. ing. Av-čin v začetku letnika (PV 1969/1) in ob koncu (PV 1969/12). Nedavno nam je dr. Milivoj Bog-danovič iz Zagreba v pismu sporočil, kako zapuščen je na tržaškem pokopališču Kugyjev grob, čeprav je poteklo komaj 25 let, odkar je umrl Kugy, nenadkriljivi pesnik naših Julijcev. Prav bi bilo, da bi se zagotovilo dostojno vzdrževanje tega groba, ki je nedvomno, če nič drugega, skupen spomenik »treh dežel«, ki jih veže ljubezen do Julijskih GORSKI SVET JUGOSLAVIJE BLV, založniška hiša v Münche-nu je izdala knjigo, pravzaprav slikanico »Die Bergwelt Jugoslawiens«. Teksta je samo 32 strani zato pa 136 fotografij in 7 skic. Tekst govori o zgodovini naše države in o deželi sami, prinaša karakteristiko gorovij v posameznih republikah, informacije o planinstvu in PD ter njihove naslove in planinska izhodišča. Knjiga navaja tudi 18 nasvetov za ture v Julijskih in Kamniških Alpah, v severnem Velebitu, v Paklenici, Bjelasnici, Durmitorju in Prokletijah. Priložen je tudi zemljevid. T. O. PLANINSKI INFORMATOR Planinska zveza Makedonije nam je poslala 2. št. svojega biltena. V njem je kratek uvod v zgodovino planinstva, statut PSJ, poročilo o GRS v Makedo- niji s seznamom vseh makedonskih reševalcev in program GRS za leto 1969, gradivo o Solunski glavi za Smerketov »Alpinistični vodič«, poročilo o štafeti v Jajce 1968, o prireditvi »Bratstvo in edinstvo« na Samoboru, planinska kronika makedonskih PD, poročilo o bogomilskem pohodu, ki ga PZM prireja v spomin onemu iz I. 1944 od Kaj-makčalana do Bogomile, in informacija o zimskem planinstvu. T. O. CUKROVSKI O DINARSKIH PLANINAH V reviji »Der Bergsteiger« 1969/6 je Dieter Cukrovski, o katerem smo že pisali, napisal kratko informacijo o Dinarskem pogorju. Na kratko opiše relief Jugoslavije in opozarja ljubitelje »deviškega« sveta na slabo raziskane planinske predele, pragozdove, kanjone in podzemske jame, govori o vremenu, o obmejnih predpisih, valuti, o jeziku, češ da je dobro znati nekoliko srbohrvatskih besed, posebno v oddaljenih zaseljih, o zemljevidih in vodnikih, pri čemer pravi, da se na Smerketov »Vodič« ni vedno zanašati. Cukrovski dalje govori o cestah in dostopih, o prehrani in o kačah, ki jih šteje med objektivne nevarnosti v Dinarskih Alpah. Svetuje nemškim popotnikom, naj vzamejo s seboj serum. Nato navaja skope podatke o Vele-bitu, Čvrsnici, Prenju, Magliču, Durmitorju, Sinjajevini, Morački, Komovih, Prokletijah, Jakupici in Korabu. Njegovo pozornost so zbudile številne transverzale, ki med seboj povezane turistu omogočajo, da spozna ta malo-znani gorski svet. Članek je Cukrovski opremil z geografsko skico in s posnetkoma Anič-Kuka in Kopja v Prokletijah. T. O. ROGER FRISON ROCHE, LES MONTAGNES DE LA NUIT R. Frison Roche, ki ga v prevodu poznamo tudi pri nas, je lani pri Arthaudu v Parizu in Grenoblu izdal knjigo z gornjim naslovom. Potem ko je napisal zelo brana dela, ki se gode v okolici Chamonixa in v Sahari, ter dela o arktičnih pokrajinah, se je z romanom o odporniški vojski vrnil v Sa-vojo, v Vercors, v deželo med la Tarentaise in Haute Savoie. Večina dejstev in oseb v romanu je avtentičnih, pisatelj pa jih je znal umetniško oživeti. V glavnem gre za zgodbo aktivnega oficirja Rivierja, ki se je I. 1940 boril na italijanski fronti, potem pa se držal v boju z okupatorjem vse do I. 1944, mu s svojim oddelkom ves čas zadajal pomembne udarce, pri končnem porazu Nemcev pa v tem delu Francije odločilno sodeloval. Ocenjevalci tega romana omenjajo na prvem mestu, kako se avtor spozna v opisu gorske pokrajine, kako z njo čuti in z njo prežema usodno dogajanje v drugi svetovni vojni. Priznajo mu tudi, da francoskih odpornikov nič ne idealizira, da kritično razčlenjuje napačne poteze, medsebojna trenja med civili in vojaki, nezaupljivost angleških agentov do spontanih uporov, na drugi strani pa najde navdušujoče besede za požrtvovalnost, razsodnost, disciplino, domoljubje in humanost Riviera in njegovega partizanskega oddelka. T. O. LITERARNI NATEČAJ Za najboljši planinski spis so v I. 1969 na Hiebelerjevo pobudo priredile nemške planinske revije »Der Bergkamerad«, »Die Mitteilungen DAV«, »Alpini-smus«, »Der Begsteiger« in »0'AV Mitteilungen« (Innsbruck). Štiri revije izhajajo v Munchenu, ki je kulturno središče nemškega planinstva. Nagrade so za naše pojme zelo lepe, od 500 do 1000 DM. V žiriji so nekatera znana imena: Liselotte Buche-nauer, Karl Lukan, Walter Pause, dr. Josef Rampold idr. Avtorji knjig nimajo pravice, da se natečaja udeleže. Natečaj je mednaroden. Spis ne sme obsegati več kot 4 tipkane strani po 30 vrstic s 60 črkami. Rok za pošiljanje rokopisov je potekel v letu 1969. WALTER PAUSE, VELIKI SMUŠKI CENTRI V ALPAH Knjiga izhaja v zvezkih za različna alpska področja v založbi Bayrischer Landwirtschaftsverlag v Münchenu. Zvezek, ki pred- stavlja »die grossen Skistatio-nem« Avstrije in Bavarske (1968) obsega 220 strani in ima 80 posnetkov iz aviona ter 24 preglednih skic. Pause v tem zvezku predstavlja 20 avstrijskih in 4 bavarske smuške centre v besedi in sliki. Na posnetkih so vrisana vsa prometna sredstva in različne smeri. Knjiga navaja tudi manj znane kraje in priporoča tudi smuške ture, nič pa se ne ozira na kulturne znamenitosti krajev, ki jih obiskujejo »snega lačni« smučarji. Prvi zvezek je bil posvečen Švici, klasični, vzorni deželi smučarstva. Ne bi bilo napak, če bi se re-nomirana založba nekoč ozrla tudi na naše smučarske možnosti. T. O. WILEM HECKEL, KRASY ČESKOSLOVENSKA Knjiga je izšla v Pragi pri Or-bisu I. 1968, ima 28 strani teksta in 164 celostranskih fotografij, naklada znaša 62 100. O Heckelu, ki so ga pred 10 leti oklicali za »kamero št. 1« v Evropi, smo že večkrat kaj zapisali. Za seboj ima velik fotografski opus, ime pa si je pridobil tudi z velikimi turami doma, po Evropi in v Hindukušu. Z njim so Čehi tudi v planinski fotografiji dosegli in celo presegli svetovno raven in tudi z njo potrdili vrednost svojih alpinističnih uspehov v najvišjih gorah na planetu in v Alpah. Heckel je to knjigo izdal za 50 letnico češke republike, izšla pa je tudi za 50. rojstni dan umetnika samega. Izbor obsega tipične posnetke češke in slovaške pokrajine, Visoke Tatre in posnetke zgodovinskih spomenikov ČSSR. Tekst je prispeval delavni in uspešni planinski publicist dr. Arnošt Černik. T. O. RADOVAN KUCHAR, DESET VELIKIH STEN Poročali smo že, da je Kuchar-jeva knjiga zbudila pozornost tudi zunaj čeških meja. Pripravlja se tudi slovenski prevod, potem ko se je izkazalo, da ima planinska literatura pri nas razmeroma številno publiko. V nemščini je Kuchaf izšel v Zurichu pri založbi Orell-Fussli. Založba je knjigo pospremila z ugotovitvijo, do je Kuchar doslej najuspešnejši češki alpinist in da se uvršča v svetovno elito. Našteva njegove storitve: severno steno Grands Charmoz, zapadno steno Petit Dru, severno steno Petit Dru, Walkerjev steber, severno steno Matterhorna, severno steno Eigerja, severno steno Dongus-Oruna, prvenstveni vzpon po 2000 m visoki ledeni steni Nakra-Tau, prvi vzpon na Uparisino (6210 m) v Hin-dukušu. Res, to je tak cvetober ekstremnih tur, da je Kuchar prav ravnal, če jih je povezal v knjigo. Z njim je v prejšnjem desetletju češki in slovaški alpinizem začel hoditi vštric s sve- tovnim razvojem alpinizma. Nemškemu recenzentu v OAZ 1969/7-8 ni bilo všeč, da knjiga v oklepaju - vsaj v oklepaju -nima »starih, znanih nemških imen« v Tatri in drugod po ČSSR. »Ker je knjiga izšla v nemščini, bi za nemške planinske bralce bila mikavnejša, če bi navajala tudi nemško imenoslovje«. K temu mnenju v potrditev navaja delo, ki so ga opravili Nemci v čeških gorah - pred ustanovitvijo češke države, že I. 1873. Med poznavalci omenja tudi dr. G. O. Dyhrenfurtha. Opomba ne potrebuje komentarja, odkriva pa več, kot je verjetno recenzent hotel. T. O. tkèP^ZGLED PO HONORÉ DE BALZAC IN SMUČI. Pod tem naslovom je znameniti švicarski pisatelj Charles Gos v glasilu švicarske smučarske zveze popisal, kako je Balzac (1799 do 1850) obravnaval smuči v romanu »Séraphita«. Ta roman ne spada v znamenito Comédie humaine, pač pa je Balzac z njim prikazal mistični miselni svet filozofa Sweden-borga. Pisateljeva fantazija je tu podlegla tendenci, preveč je odvisen od tega, kar je bral in kar je videl sam v švicarskih goran. Ljubavni par, ki v romanu nastopa, se pozimi I. 1799 do 1800 v globokem snegu vzpenja na Falberg pri Stronefjordu in se z njega tudi v naglici s smučmi umika. Gora je pisatelju le simbol za vzvišeni klic po duhovnem vzponu. Vendar je opremil oba mlada človeka s konkretnimi norveškimi smučmi. Dekletove so dolge eno klaftro, to je 1,95 m, fantove pa dvakrat daljše, široke pa komaj za otroško nogo. Vezi so iz kože norveškega psa, smuči pa so opremljene tudi s kožami in to je-lenjimi. O smučarski palici, o kateri govore vsi starejši viri za prasmučarijo, pa Balzac ni vedel ničesar povedati. Roman je Balzac pisal, ko se je I. 1833 mudil v Neuenburgu in v Ženevi in tam spoznal švicarske snežnike - bolj od daleč - v družbi poljske plemkinje grofice Eveline Hanske. Na njeno željo naj bi pisal roman, v katerem bi bilo manj čutnosti pa več vzvišene duhovnosti. SMUSKE TURE od 3 do 20 km propagirajo v Avstriji, da bi razširili vsebino smučarskega športa. 42 avstrijskih smučarskih centrov deli zlate, srebrne in bakrene značke tistim smučarjem, ki dokažejo, da so katero od tur opravili. Ture so posebej zaznamovane in primerne tudi za manj spretne in starejše smučarje. SE ENA NAJVEČJA ŽIČNICA V ALPAH je v Švici. V 10 minutah premaguje 1134 m višinske razlike. V pogon so jo pognali januarja 1969 v kantonu Grau-bunden. Spodnja postaja je med Laaxom in Flimsom (1023, 1070 m), zgornja pa na Crap Sogn Gion. Dve kabini, vsaka za po 125 oseb, potegneta v eni uri v višino 2200 m ca. 600 smučarjev. Vseh žičnic je v Švici 1060. Vsako uro znosijo na smučišča ca. 400 000 oseb. ISELINOVA LOPATA za plazove je lani »praznovala« svojo 40-letnico. Imenuje se po Krištofu Iselinu, švicarskem smučarskem pionirju, ki je I. 1893, torej v letu ustanovitve našega SPD usta- novil prvi smučarski klub v Švici. Ko je 1926 doživel plaz, ki mu je vzel dva tečajnika, je spoznal, da z golimi rokami na plazu kaj malo opraviš. Če bi bili imeli s seboj lopate, bi bili rešili dve mladi življenji. Iselin je potem s težavo prepričal, da so njegovo lopato uvedli v opremo švicarske armade, nato pa jo je priznala tudi civilna reševalna služba. Sprva je bila lesena, tehtala je en funt, nato pa so jo delali iz lahkih kovin. Današnji tip lopate »Bernina« je izdelan iz antikorodala ali avio-nala, ki sta zelo odporna zoper korozijo in sta skoraj enako trdna kot jeklo. Tehta 580 g. FISURA ALABASTRA je 200 m visoka poč v Bucegih, v alpinistično najbolj zanimivem romunskem svetu. Vzhodnonemški plezalci iz Dresdena Handke, Ko-ritz in brata VVinda so dali »alabastrski poči« ime »sinja poč«. Plezali so jo - z vsemi tehničnimi sredstvi - 22 ur, eno noč bivakirali v njej. Po sliki sodeč je 200 m visoka poč skoraj ves čas previsna. SESTA STOPNJA je predmet živahne polemike v italijanskem planinskem glasilu. Razpihala se je pravzaprav pozno, če pomislimo, da jo je sprožil Casara v Rivista Mensile 1968/9 (v PV je njegove teze objavil dr. ing. Avčin). Oglasili so se zagovorniki modernega alpinizma: najprej iz Genove Alessandro Gog-no, nazadnje pa Reinhold Mess-ner: »Razumljivo je, da si prav ta dva ,Buhla današnjih dni' ne pustita razvrednotiti to, kar počneta in kar sta že zmogla -v prostem in akrobatskem plezanju.« DAV POD FAŠIZMOM. Po I. 1933 nacistične oblasti niso dovolile sodelovanja med DAV in 0'AV. Po dveh letih pa so zastopnikom DAV spet dovolili iti na skupščino v Bregenz. Vendar samostojnost DAV ni bila zaželena. Reichsbund fur Leibes-ubungen (»državna telovadna zveza« je za planinstvo ustavila sekcija »Deutscher Wan-der- und Bergsteigerverband« in z njo pritiskala na DAV. Ker se je ta izkazal v zgodovini kot »čuvar ideje o nemški skupnosti«, je bil do neke mere za nacionalsocializem uporaben. S priključitvijo Avstrije I. 1938 pa je bilo konec tolerirane samostojnosti DAV. Korporativno je vstopil kot »Fachverband Bergsteigen« v državno telovadno organizacijo, sprejel statut, načelo führerstva in se oklical za režimsko organizacijo, ki ji je načeloval dr. Seyss-Inquart. Kapitulacija je DAV ohranila delno gospodarsko samostojnost. Med vojno se je DAV vključil v nemški vojni stroj s tem, da so koče uporabljali evakuirani vojaški in civilni dopustniki. - Tako piše ob 100-letnici kronist DAV Karl Erhardt v Mitt. - Jugend am Berg 1969/5. MONT BLANC je gora, o kateri so pisali alpinisti, znanstveniki, ljubitelji in občudovalci. Literatura Mt. Bianca še vedno narašča. Da je Bela gora navdušila I. 1779 tudi Goetheja, je marsikomu znano, manj pa je znano, da ji je napisal hvalnico tudi Richard Dehmel, nemški pesnik, ki ga v naši literarni zgodovini omenjamo v zvezi z našo moderno. Dehmel je svoji pesmi o Mt. Blancu dal naslov »Die Musik des Mont Blanc«. Lord Byron je v eni od svojih pesmi Mont Blanc imenoval »monarh gora«. Mont Blanc is the monarch of mountains; They crowned him long ago, On the throne of rocks, in a robe of clouds, With a diadem of snow. (Gore so Mt. Blanc okronale v pradavnini, in zdaj sedi monarh na skalnem prestolu, v plašču iz oblakov, s krono iz snega.) Kalidasa pravi o Himalaji nekaj podobnega, vendar siloviteje. »Na severu vlada visoki car kraljevskih gora, velik in vzvišen, svetli kažipot večnemu snegu: božanski Himalaya. Globoko v oceanu namaka na vzhodu in zapadu svoje velikanske roke; v dalj in v šir razprostranjen leži pred nami, kot da bi hotel biti merilo te zemlje.« Poosebljenje gora sega v davnino, mika pa še današnji rod, če prime za pero, da bi pisal o njih. Poosebljanje ni daleč od mističnih predstav, ki so pred nekaj desetletji pomenile za mnoge plezalce svojevrstno odkritje. V njihovem duhu je, na primer, ra-stel mit o Maduschki in se raz- vijal po njegovi smrti. Kako je že Maduschka pel o »Grebenu«? »Skozi migetajoči zrak postaven razpenja svode svojega mostu; iz somračne grobnice v krnici kipe njegovi gotski oboki v svetlobo sinjih višav in v srebrni sijaj nad vrhovi. Visoko nad bliskajoče se snegove se pne v božanski vsemir - simbol hrepenenja, kakor cilj vseh sanj se zaganja do zvezd«. UCPA je francoska kratica, ki pomeni zvezo centrov za športe v svežem zraku. Zveza pospešuje jadralni, potapljaški, jahalni, smučarski šport in planinstvo, prireja tečaje za mladinske voditelje v raznih ustanovah, podjetjih in športnih družbah. Med predavatelji je tudi Guido Mag-none, znan po svojem vzponu v zapadni steni Druja. Pred leti smo v tej rubriki že poročali, da se je UCPA razvila iz UNCM, zveze francoskih centrov za planinske športe, in iz UNF, francoske zveze za vodne športe, po navodilih tedanjega ministra za šport ing. Herzoga, vodilne osebnosti s francoske Annapurne I. 1950. UNCM ima svoje korenine v francoski resi-stance v drugi svetovni vojni. Od I. 1949 je začela dobivati njena naslednica UCPA precejšnjo državno dotacijo, v ožjem glavnem odboru so vedno zastopana ministrstva za šport, kmetijstvo, turizem, mornarico in notranje zadeve, ostalo polovico odbora pa tvorijo zastopniki športa in mladine. Danes ima UCPA v Alpah in Pirenejih veliko število domov s 25 000 ležišči, jadralne in jahalne centre na obali in v notranjosti. Povsod so na razpolago inštruktorji, ki imajo državno diplomo. Alpinistični inštruktor ima po 5 učencev. V domovih vlada sicer disciplina, vendar je poskrbljeno za sprostitev in za izobrazbo v prijetni obliki. Modernejši domovi imajo tudi glasbeno sobo in fo-tolaboratorij, vsak večer dia-predavanja, ples ali razne igre. Kdor nima svoje opreme, jo dobi v domu na posodo brez odškodnine. V domove ima vstop mladina od 18. do 25. leta. KAČE - one prave, ne tiste pri smučarskih liftih - ne spadajo med nevarnosti v gorah. Kače ne napadajo, zato je »smrtni strah« pred kačami nepotreben. Utegne pa se zgoditi, da se kača čuti ogrožena, če seže planinec med jagode ali se zlekne na gozdno trato. Zal je tako, da človek v kači še vedno vidi nekaj skrivnostnega, nevarnega. Statistika pravi, da v Evropi na leto umre kakih 50 ljudi od kačjega pika, na svetu pa 30 000 do 40 000, največ v Afriki, Aziji in Južni Ameriki. Kačji strup so beljakovinska telesca, v strup-nih žlezah pa je poleg strupa še mešanica polipeptidov, pep-tonov, fermentov in soli. Strupi (toksini) ohrome živce (neuro-toksini), vplivajo na kri, razkrajajo rdeča krvna telesca (hemo-lizini) ali predirajo žile (hemora-gini). Strup se po telesu pretaka s krvjo in po žlezah. Pik naših gadov ali modrasov ima dva vboda, 1 cm vsaksebi. Koža okoli pika hitro posini, ker se kri izlije iz žilic. Po pol ure do ene ure zatečejo bezgavke (pod pazduho ali v pregibu), nato nastopi šok: vrtoglavica, mrzel pot, srce hitro bije, bolniku gre na bruhanje. V takem stanju planinec ne moreč več hoditi. Časa je torej ca. 1 uro. V tem času bi moral pacient priti do kraja, odkoder je možen transport. Ker kače le poredkoma pridejo nad 1800 m, to urediti večji del ni težko. Prva pomoč je znana. Treba je stisniti zobe in si prerezati kožo med obema vbodoma ter izsesati vsaj del strupa, če v ustih nimamo rane, kačji strup, čeprav ga požremo, ni nevaren. Kdor nima noža pri sebi ali kdor ne zna stisniti zob, naj si pik podveže, da prepreči venozni pretok po telesu. Sicer pa čim hitreje v bolnico! Helikopter je v takem primeru zlata vreden. K prvi pomoči spada tudi pomiritev bolnika. Akutne življenjske nevarnosti pri kačjem piku (gad, modras) ni, le pri otrocih in zelo starih ljudeh lahko govorimo o njej. Nevarno pa je, če kača piči v glavo, ker strup kmalu doseže možgane in jih ohromi. Pik v glavo pa je zelo redek. KLIC NA POMOČ V GORAH je lani imel svojo 75-letnico. Pobudo zanj je dal angleški alpinist C. T. Dent I. 1894. Predlagal je optična in akustična znamenja, po šest v eni minuti, po enominutni pavzi pa pono- vitev. L. 1895 je Dentov predlog prevzel Du OAV (ki je leto 1873 nastal iz združitev DAV 1869 in OAV 1862) s tem je bil praktično Dentov signal veljaven za vse Alpe. Važno je vedeti, kako tisti, ki klic na pomoč ugleda ali zasliši, odgovarja. V eni minuti ponovi svoj znak le trikrat. Če bi odgovarjali z enako »gostoto«, bi lahko kdo odgovor imel za alarm. TRENTSKI FILMSKI FESTIVAL JE BIL LETA 1969 že osemnajsti po vrsti. Treba je priznati, da se je kljub vsem krizam, ki jih ie čutil, nenavadno uveljavil in aa v mednarodnem alpinističnem življenju res nekaj pomeni. Mestu Trentu, njegovim občinskim predstavnikom in kulturnikom, ki so ves čas festival organizirali in vodili, pomeni priznanje tudi to, da bo odslej vsako drugo leto predsednik festivala vsakokratni predsednik CAI. L. 1969 je festivalu zato predsedoval dr. Renato Chabod. Festival je s tem postal še bolj nacionalna zadeva, stvar italijanskega ugleda v svetu. PLANINSKO PADALSTVO V FRANCIJI. Prve poskuse so napravili I. 1955 v 1'Alpe d'Huez. Že I. 1956 se je posrečilo dosko-čiti na Domu du Gouter (4000 metrov). L. 1961 so pristali na Mt. Blancu (4807 m) trije akrobati, I. 1962 na Kilimandžaru (6000 m), kjer so morali uporabljati kisikove aparate. Pristajanje padalcev na sneg je manj tvegano kot na kopni ravnini, kjer padalec lahko prileti z napačno držo nog na pretrda tla. Na snegu lahko pristane začetnik. V Franciji planinskega padalstva ne povezujejo z reševalno službo, češ da helikopter v evropskih gorah povsod lahko pristane in pride tja v eni uri ter pristane z večjo preciznostjo kot padalec. Zato pravijo, da je planinsko padalstvo čisti šport brez utilitarne strani, odpira le nove horizonte. MODERNIZACIJA DAV naj bi omogočili tudi društveni razpisi za velike ture na inozemske vrhove. Ugotavljajo, da je to danes nujno, ker so Alpe že preveč raziskane in ker promet omogoča hitre in udobne premete iz Evrope v Nepal, Južno Ameriko, Peru in drugam. Med mladinskimi vodji imajo tudi može, ki znajo poskrbeti za podpore in popuste za mladinske svetovne alpiniste in izletnike. Eden takih je Wolfger H. Tut. Cene v njegovi organizaciji so: Polet v Yosemite v ZDA stane 850 DM tja in nazaj, nekaj dolarjev še bus. V turo je vključil še Gran Canyon, Monument Valley in Fisher Tower. Seveda gre za skupino, za najemno (čartersko) letalo. Vsi stroški skupaj znašajo 1000 do 1500 dolarjev. Prav toliko za polet v vznožje Kilimandžara in Ruven-zorija, medtem ko so južnoafriške Drakensberge nekoliko dražje. Mountain Club of South Africa vsako poletje prireja dvotedenski alpinistični tabor. Z Južno Ameriko takih cenenih aranžmanov še ni, vendar je DAV že poskrbel tudi za čarterske polete v Limo (2200 DM). Z Azijo so zveze boljše in cenejše. Evropabus München-Teheran ni vprašanje denarja (200 DM) marveč potrpljenja, ki ga zmore zadnja plat. Do New-Delhija bi vožnja z avtobusom stala 350 DM. Z linijo »Europa-busa« so odprte ture v najvišje gore na svetu v Afganistanu, Pakistanu, Kašmirju in Nepalu. Treba je seveda imeti še čas, kondicijo in voljo do takih podvigov, za ljudi z »normalnim« zaslužkom v Nemčiji pa denar ni več vprašanje. S prometno tehniko so se daljave skrajšale, planet je »postal manjši«, s tem pa seveda izginja tudi marsikaj tistega, kar si mislimo pod pojmom eksotika, romantika, avanturizem. Vendar ne obupajmo: Svet bo še dolgo pester, čeprav je na delu mnogo sil, ki bi ga rade nategnile na eno kopito. Še to: Razpise za izlete v inozemske gore prireja že dalj časa tudi ÖAV. V letošnjem avgustu sta dve letali odpeljali z Dunaja po 15 alpinistov na Kavkaz. Za letalo, bus in vso preskrbo so morali udeleženci položiti 1225 DM za 14-dnevno turo. POLITIČNA VZGOJA PLANINSKE MLADINE. Ne, te teme nismo obravnavali pri nas. Na dnevni red so jo dali Nemci maja 1968 v Urachu (kraj je pri nas znan iz protestantske dobe) na 16. mladinskem vodniškem zborovanju. Zborovanje je sprejelo naslednje smernice za politično vzgojo: Planinstvo ima državni pomen, saj vsebuje politično oblikovalne sile. Mladina DAV je dolžna, da se oblikuje s celovito vzgojo, torej tudi s politično. Politična vzgoja pripravlja mladega človeka na aktivno soustvarjanje družbenega življenja, zato ji je treba privzgojiti občutek za politično delovanje. Vsak mladinski planinski vodnik mora biti dobro informiran in politično vzgojen. Posebno je važno, da se mladina politično angažira v sekciji in planinski organizaciji, da se zanima za njen mednarodni značaj in pomen. Mladina DAV se mora udeleževati mladinskega gibanja pri reševanju mladinskih problemov, se uveljavljati v planinski organizaciji in poskrbeti, da bo imela svojo besedo v organizaciji. Kaže, da vodstveni krogi DAV - kljub številnemu članstvu -uvidevajo, da s prirastkom nekaj ni v redu. Mladi člani odpadajo, organizacija se stara, ker postaja, tako pravijo, v mnogih sekcijah avtokratična praksa le prehuda. ANNAPURNA I, SREDNJI VRH (8051 m) se je uprla nemški himalajski ekspediciji 1969. Nanj so hoteli priti po Roc Noir, s Črne skale (7513 m), po vzhodnem grebenu in preko vzhodnega vrha (8010 m). O nemškem neuspehu bomo še natančneje poročali. KOROŠKI STORZIČ (Kdrntner Storcshitz) je naslov članka H. Knolla v »Der Bergsteiger« 1969/3. Opisuje gorski predel, ki je nad vrati Ljubljane, Jezerski vrh in razgled raz njega, vendar se bere tako, kakor da je neznansko daleč sredi nemškega morja. Obir je Hochobir, Jezerski vrh je Seebergsattel, Grintovec je Grintozz, Peca je Petzen, le Košuta je še ostala Koschuta, Bela je Bad Vellach (tu izvira kisla voda, kakor dobri dve uri stran pod Olševo na naši strani, zazdaj je še zastonj, tam in tu), Kamniške Alpe pa so Steiner Alpen. »Pozor! Državna meja!« Knolla in njegovo družbo v I. 1967 ni prav nič preplašil, češ da je bolj vroča meja proti Italiji in ČSSR kot pa proti Jugoslaviji. Na vrhu so z veseljem pozdravili napis »Kärnten frei und ungeteilt. 1920-1962« Katera Kärnten? Morda tudi Unterkärnten, kakor so med drugo vojno krstili Gorenjsko? Napis jim je bil ponosna priča vrlega rodu. »V razgledu pa so se zvrstili Hochstuhl (Stol), Uschovva (Olševa),« tudi Ojstrica in Triglav, nato pa vrsto poraslih gora, »katerih imena večinoma že zvene - windisch«. Med drugim tudi Pasterksattel. Naša stopinja se tu res manj pozna, kot bi se morala. Deloma smo tega krivi tudi mi planinci. Zdaj so obmejni predpisi taki, da bi mejo, ki je - jezikovno vsaj — na obe strani naša, lahko zaznamovali tudi s svojim planinskim obiskom. Dr. KLAUS, avstrijski zvezni kancler, je menda najbolj športni kancler v Evropi, navdušen smučar in planinec. V okolici Innsbrucka pozna vse poglavitne smuke, za seboj pa ima tudi mnoge smučarske visokogorske ture. Bil je s smučmi na Nock-spitze in še marsikje. Njegova najljubša tura poleti je Gross-venediger. Prvič je bil na njegovem vrhu I. 1950 z dr. Hankejem, zadnjič pa I. 1968 s svojim sinom. Posebno rad se spominja sijajnega razgleda, ki ga je imel z vrha Venedigerja I. 1961. LAURI PIKHALA, profesor, smučarski ekspert iz Helsinkov, je lani doživel osemdesetletnico. Svojo športno kariero je začel j. 1910 v atletiki. Za tiste čase je imel lepe rezultate: 400 m (51,5), 200 (23,4), 800 m (1,58,1), skok v višino 1,79 m. Kot smučar je dal pobudo za »salpauselka«, smučarske tekme ob finskem smučarskem weekendu, bil smučarski učitelj v športnih klubih in v vojski, udeležil pa se je vseh olimpiad od I. 1908 do 1952, devet po številu. Pikhala spada med smučarske pionirje iz časov, ko je bilo smučanje »čista biološka slast po gibanju«. Danes pravijo - po ameriško - da je smučanje »fun« (zabava, razvedrilo, prijetna izraba prostega časa). Kdor tega ne razume, da o smučanju danes ničesar ne razume, tako pišejo in si verjetno domišljajo, da so odkrili - Ameriko. STARE DUNAJSKE GORSKE 2E-LEZNICE. Ko gledamo na teh-nizacijo gora zadnjih 25 let, se nam skoro zazdi, kakor da je prej ni bilo. Pa ni tako. Na Rigi je stekla železnica že I. 1871, po podobnih železnicah pa so po-, segla tudi velemesta, da bi svoje prebivalstvo potegnila iz mestne džungle v bližje višave, nekoliko zaradi gesla, »Nazaj k naravi«, ki je osvajalo Evropo, še bolj pa za to, da bi petič-n i ki dobro naložili svoje denar-ce. Eno takih mest je bil tudi Dunaj, ki je imel dve danes že skoro pozabljeni gorski železnici na Leopoldsberg in na So-phienalpe. Oba vrhova sta še danes zunaj mestne občine. Zobata železnica na Kahlenberg je tretja taka naprava, ki so jo gradili I. 1872/73, odprli pa 1874, ustavili I. 1922, njen vozni parka pa razprodali kot staro železo I. 1925. Današnji Dunajčani komaj še kaj vedo o teh napravah. Ko so jih gradili, so stari Dunajčani videli v njih nekak Prater večjih dimenzij, niso jih jemali resno, čeprav so časopisi radi pisali, koliko dobrega pomenijo za starejše, šibke in životne ljudi. Ko so naprave po preteku pol stoletja odpravili, časopisi tega skoro niso zabeležili. Tista leta, ko so te železnice, dunajske »dobrotnice«, odpirali, so bila namreč polna večjih dogodkov, kakor so bili: svetovna razstava, jubilej Franca Jožefa, epidemija kolere in črnih koz, avstrijska ekspedicija na severni tečaj, velike prireditve v operi. L. 1873, 1874 je bil Rigi že pozabljen, za Dunajčane pa je železnica ostala železnica, četudi je segla v gore. Sicer pa je bila »na stalni razstavi« železnica, ki je stekla čez Semmering. Kdo ji more reči, da ni gorska, čeprav nima zobatega tira? Danes se spet govori o načrtih, da bi obnovili vzpenjačo na Kahlenberg, na Leopoldsberg. Mikavna razgledna točka nad velemestom, zgodovinski nadih, ki ga daje stara cerkev v spominsko ploščo o turškem obleganju Dunaja iz I. 1683, turistična ureditev in ne nazadnje bližina velemesta sili poslovne ljudi, da bi napeljali na Kahlenberg množice mestnih ljudi in tujcev na cenejši in modernejši način. Morda deluje zraven še tisti Grillparzerjev distih iz leta 1839: Hast du von Kahlenberg das Land dir rings besehn so wirst du, was ich bin und was ich schreib, verstehn. saj ne bi mogli trditi, da je stari avstrijski patriotizem povsem zamrl. Staro vzpenjačo je zgradil Georg Sigi, ustanovitelj velike tovarne lokomotiv v Simmerin-gu in Wiener-Neustadtu. Kdo se ne bi spomnil starih lokomotiv z njegovim imenom na dimnikih, vozile so nas na Gorenjsko, v Kamnik, na nešteta gorska pota! Naprava je stala takratnih 860 000 goldinarjev, torej današnjih deset ali celo več milijard starih. Vožnja do vrha je trajala pet minut. Ko so železnico odprli, je bilo na Kahlen-bergu ljudstva kot še nikoli, več kot je bilo vojakov v času Jana Sobieskega in Leopolda. Kronist je pripomnil: »Vsak vagon je imel prvi, drugi in tretji razred, zgodaj na vrhu gore, kjer je doma svoboda, pa so zginile vse stanovske razlike.« Vsekakor zanimiva opomba — za I. 1873 in za cesarski Dunaj! Na 725 m dolžine je železnica premagala 343 m višine in grmela v strmino 34 % ter znosila na vrh v prvem letu delovanja 300 000 oseb. L. 1874 je bil pritisk že manjši, ker je prišla na Kahlenberg konkurenca iz Nussdorfa. Ta je bila seveda hujša kot oslički izGrün-zinga, ki so dotlej nosili obiskovalce na Leopoldsberg. Tudi železnico na Sophienalpe je postavil Sigi in že upošteval izkušnje, ki jih je dobil na Kah-lenbergu. Izboljšave so pocenile vožnjo za 30%, je pa res, da je bila dolžina 606 m, višina 108 m, strmina pa komaj 18%. Cena: 40 krajcerjev gor, 20 krajcerjev dol. Delala je do I. 1881. Najtežji udarec ji je zadala gospodarska kriza I. 1873 in naslednja leta, ki je zamajala tudi Siglova podjetja. Danes vozi na Sophienalpe v VViener-waldu toliko avtobusov, da na druga modernejša sredsta projektanti ne mislijo. — Pomislimo na to zgodovino prometa okoli velemesta Dunaja, ki spada k zanimivi zgodovini tega največjega mesta srednje Evrope, kadar nas pot zanese na - ne več »sinjo« Donavo. varujem. Spet začne deževati, zato moramo hitro plezati. Prečim, plezam naravnost navzgor, in tako dalje. Priganja nas dež. Ko smo vsi skupaj, pojemo čokolado, saj lažji svet ni več daleč. Vsi smo premočeni, toda trma in volja pa nas ženeta naprej. Ni časa za oddih. Nad menoj je še 3 do 4 metre visok kamin, zelo krušljiv. Kamenje pada na Janeza. Kaj morem! Še dobra dva raztezajo, pa smo na vrhu stebra. Sežemo si v roke in smo zelo veseli. Začne še snežiti. Spustimo se po jugovzhodni strani do poti, ki drži z Macesnovca. V eni uri smo v koči na Sedlu. Prijatelji so bili v skrbeh. Zdaj je vse hudo pozabljeno, samo spomin je ostal. OPIS SMERI Dostop: Po poti proti Kamniškemu sedlu do Kamrice in nato desno pod steno (2 uri), ali s Kamniškega sedla levo po melišču pod zahodno steno Planjave (15 minut) do skrajnega spodnjega stebra. Opis: Vstop nekaj metrov levo od previsnega kota. Po zajedi navzgor in nato prečnica v desno. Nekaj metrov navzgor in nato spet v desno. Prečnica v levo in nato navzgor ter po kaminu na vrh. Po lahkem grebenu in preko naravnega mostu na rob Sukalnika. Sestop: Po poti s Planjave na Kamniško sedlo. Ocena: IV. Višina smeri: 250 m. Čas prvih plezalcev: 5 ur. Prvopristopniki: Marjan Perčič, Blaž Slapnik in Janez Humar; vsi AO Kamnik. Datum: 9. junija 1968. Marjan Perčič, član AO Kamnik (gl. PV 1968/str. 535) PRIPRAVNIŠKI STEBER V PLANJAVI Nedelja je. Zgodaj zjutraj se prebudimo in gremo pogledat, kakšno je vreme. Oblačno je. Namenimo se, da gremo s polno opremo pod steno in pogledamo, kakšna je. Pogledujem v nebo: zdaj zdaj se bo vlil dež. Ne moremo se odločiti. Tedaj pa Janez zine: »Če ne gre drugače, poskusimo vsaj en raztežaj.« Izberemo si spodnji desni steber v zahodni Planjavi. Najprej začetna slovesnost pred vstopom — fotografiranje. Zlezemo po snegu nekaj metrov navzgor in si izberemo lepo stojišče. Skala je mokra. Nad menoj je previs. Povem Blažu in Janezu, da bo gotovo težje, kot smo pričakovali. Spet zabijem in zlezem še en meter. Ne gre. Zabiti moram še, iščem oprimek in ne morem najti zanesljivega, kajti skala je spolzka. Vpeti moram streme. Visim na drugi letvi in nikamor ne morem. Ne morem in ne morem stopiti na prvo letvo. Zlezem nazaj in pokličem Blaža. Ta je nekaj manjši od mene, mogoče bo zmogel. Blaž se za-grize v steno in uspe. Na vrhu previsa se komaj drži, pa vseeno zabije klin-specialček. Ozrem se levo in ugotovim, da je nemogoče, ozrem se desno in upam, da bo šlo. Zrinem se dva metro, naprej ne morem. Naredim si varova-lišče. Ko priplezata Janez in Blaž, se že usuje ploha. Pa hitro mine. Odločimo se, da gremo naprej. Nimam druge izbire kot prečnico v desno, klin, naravnost navzgor. Oprimki so komaj za dva prsta, pa zmanjka še teh. Malo nad menoj je grmičevje. Stopim na prste, se vzpnem in dosežem grmič. Potegnem se navzgor in spet prečim kake štiri metre, ko Blaž zavpije: »Še dva metra vrvi!« Zabijem tri kline In PREGLED NAROČNIKOV PLANINSKEGA VESTNIKA L. 1967 IN L. 1968 PLANINSKO DRUŠTVO Do n-O O -o <32 z 2 oi 1. Ajdovščina..........208 2. APD - Ljubljana........347 3. »Avtomontaža«, Ljubljana .... 190 4. Bled............479 5. Bohinjska Bistrica.......493 6. Bohin|-Srednja vas.......441 7. »Bohor«, Senovo.......414 8. Bovec ......................172 9. Brežice...........262 10. Celje............1 332 11. Cerknica ....................— 12. Cerkno na Primorskem.....230 13. Črna-Zerjav .........597 14. Črnomelj ..........160 15. Črnuče...........471 16. Dol pri Hrastniku.......415 17. Domžale ...........524 18. Dovje-Mojstrana........325 19. Dravograd..........139 20. Gorje............649 21. Gornji grad..................98 22. Gornja Radgona..............89 23. Gozd-Martuljek........126 24. Hrastnik...........850 25. Idrija............733 26. Ilirska Bistrica................90 27. Javornik...........883 28. Jesenice...........1 486 29. Jezersko...........102 30. Kamnik...........1 291 31. Kobarid...........147 32. Kočevje...........194 33. Koper............388 34. Kostanjevica.........220 35. »Kozjak«, Maribor.......471 36. Kranj............1 936 37. Kranjska gora.........183 38. Križe............304 39. »Kum«, Trbovlje........325 40. Laško .. ..........528 41. »Lisca«, Sevnica........486 42. Litija . . .........336 43. »Litostroj«, Ljubljana......474 44. Ljubljana-matica ...............8 869 45. Ljubno ob Savinji..............98 46. Ljutomer ..........315 47. Luče........................81 48. Majšperk ....................119 49. Maribor-matica................2 257 50. »Mariborski tisk«.......269 51. Medvode..........846 52. Mengeš...........719 53. Mežica...........1214 54. Mozirje...........246 55. MTT-Maribor.........440 56. Murska Sobota........245 57. Nova Gorica.........714 58. Novo mesto.........217 59. »Obrtnik«, Ljubljana......300 32 254 28 — 4 62 386 53 — 9 29 293 23 — 6 38 462 33 — 5 21 524 23 2 — 34 444 34 — — 21 507 21 — — 10 195 11 1 — 41 269 37 — 4 163 1 095 159 — 4 7 60 8 1 — 10 271 10 — — 13 513 20 7 — 7 160 4 — 3 26 634 24 — 2 14 433 12 ■ — 2 39 540 41 2 — 30 346 30 — — 4 267 4 — — 35 682 35 — — 10 130 10 — — 29 327 30 1 — 6 155 8 2 — 18 869 18 — — 37 1 019 34 — 3 9 80 7 — 2 47 905 43 — 4 119 1 422 118 — 1 17 130 18 1 — 155 1 735 173 18 — 11 125 11 — — 11 204 12 1 — 77 515 72 — 5 5 140 4 — 1 37 452 34 — 3 309 2105 310 1 — 21 210 22 1 — 26 148 21 — 5 20 305 18 — 2 41 554 36 — 5 39 635 33 — 6 24 380 23 — 1 65 575 67 2 — 1 397 8 458 1 393 — 4 11 156 10 — 1 6 447 6 — — 11 249 10 — 1 24 95 20 — 4 273 1 877 263 — 10 37 276 26 — 11 51 1 010 50 — 1 35 725 33 — 2 26 1 119 35 9 — 16 273 15 — 1 7 496 7 — — 15 426 14 — 1 70 771 82 12 _ 27 278 25 — 2 2 322 2 — _ PLANINSKO DRUŠTVO oŠ o5> £ to o« Zi 60. »Oljka«, Polzela . . 61. Oplotnica . . . . 62. Ormož..... 63. Podbrdo..... 64. Poljčane..... 65. Postojna..... 66. Preval je..... 67. PTT-Ljubljana . . . 68. PTT-Maribor . . . 69. Ptuj ...... 70. Radeče..... 71. Radlje ..... 72. Radovljica . . . . 73. »Rašica«-Ljubljana . 74. Ravne ..... 75. Rimske Toplice . . 76. Rogaška Slatina . . 77. Ruše...... 78. Sežana..... 79. Slovenska Bistrica . 80. Slovenj Gradec . . 81. Slovenske Konjice . 82. Solčava . . . . . 83. Šentjur pri Celju . . 84. Škofja Loka . . . 85. Šoštanj..... 86. TAM-Maribor . . . 87. Tolmin..... 88. Trbovlje..... 89. Tržič...... 90. Velenje..... 91. Vevče ..... 92. Vipava..... 93. Vrhnika..... 94. Vuzenica . . . . 95. Zabukovica-Griže 96. Zagorje..... 97. »Emona«, Zalog . . 98. Žalec...... 99. Zreče . . . . . 100. »Železničar«, Ljubijan 101. »Železničar«, Maribor 102. Železniki . . . . 103. »Žičnica«, Ljubljana 104. Ziri....... Trst-Gorica . . Beograd . . . Zagreb . . . Republiška P. D. Ostale republike Inozemski naročniki Zamena z inozemstvom Zamena v državi Razni .... 47 9 65 9 _ _ 130 4 180 4 — _ 94 19 59 13 — 6 . 430 12 430 10 — 2 214 16 288 16 — — . 245 19 391 20 1 _ . 817 30 1 002 30 — _ 988 51 1 155 47 — 4 312 15 345 24 9 _ . 259 16 230 19 3 — 307 28 382 29 1 — 41 9 84 7 _ 2 930 78 1 023 78 _ _ 319 40 346 30 _ 10 473 39 385 40 1 _ 298 9 286 8 — 1 . 156 12 349 11 — 1 . 787 71 794 65 — 6 . 188 30 294 33 3 _ 417 7 274 5 _ 2 120 24 185 24 _ _ 465 11 343 9 — 2 129 17 97 15 — 2 195 10 164 7 _ 3 . 1 057 78 1 171 74 _ 4 483 17 431 14 _ 3 . 1 079 160 1 208 127 _ 33 . 709 53 760 52 _ 1 . 982 59 920 61 2 654 69 819 65 _ 4 . 825 32 823 32 — _ — — 112 1 1 _ 298 6 281 7 1 _ . 510 48 595 47 _ 1 48 3 57 3 _ 285 7 351 5 _ 2 752 18 990 16 — 2 91 10 129 10 _ _ 181 10 255 8 _ 2 95 5 78 3 _ 2 497 59 488 55 _ 4 376 32 392 29 _ 3 261 18 271 18 _ 105 8 110 7 _ 1 277 9 251 8 — 1 54 463 5 054 58 079 4918 83 219 101 103 2 28 30 2 67 71 4 35 33 _ 2 76 76 _ 90 116 26 _ 33 24 _ 9 38 36 _ 2 144 153 j 9 — 5 666 5 560 126 232 ČLANSTVO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE V LETU 1968 VRSTA ČLANSTVA PLANINSKO DRUŠTVO ----Skupaj odrasli . ,. , . ... č)ani mladinci pionirji 1. Ajdovščina...... 2. Akademsko PD Ljubljana 3. Avtomontaža Ljubljana . 4. Bled........ 5. Bohinjska Bistrica . . . 6. Bohinj — Srednja vas . . 7. Bohor Senovo..... 8. Bovec ....... 9. Brežice....... 10. Celje........ 11. Cerknica....... 12. Cerkno....... 13. Črna na Koroškem . . . 14. Črnomelj ...... 15. Črnuče ....... 16. Dol pri Hrastniku . . . 17. Domžale....... 18. Dovje-Mojstrana . . . . 19. Dravograd...... 20. Emona Zalog..... 21. Gorje pri Bledu . . . . 22. Gornji grad..... 23. Gornja Radgona . . . . 24. Gozd Martuljk . . . . 25. Hrastnik....... 26. Idrija........ 27. Ilirska Bistrica . . . . 28. Impol Slovenska Bistrica . 29. Javornik — Koroška Bela 30. Jesenice....... 31. Jezersko ....... 32. Kamnik....... 33. Kobarid....... 34. Kočevje....... 35. Koper ....... 36. Kostanjevica na Krki . . 37. Kozjak Maribor . . . . 38. Kranj........ 39. Kranjska gora . . . . 40. Križe........ 41. Kum Trbovlje..... 42. Laško........ 43. Lisca Videm-Krško . . . 44. Litija........ 45. Litostroj Ljubljana . . . 46. Ljubljana-matica . . . . 47. Ljubno ob Savinji . . . 48. Ljutomer....... 49. Luče........ 50. Majšperk ...... 51. Maribor-matica . . . . 52. Mariborski tisk Maribor . 53. Medvode...... 54. Janez Trdina Mengeš . . 55. Mežica....... 56. Mozirje....... 57. MTT Maribor..... 58. Murska Sobota . . . . 169 47 38 254 104 222 60 386 236 33 24 293 317 73 72 462 309 89 126 524 200 144 100 444 162 45 300 507 102 22 71 195 79 10 180 269 645 260 190 1 095 10 20 30 60 188 47 36 271 313 42 158 513 100 30 30 160 340 185 109 634 357 34 42 433 328 72 140 540 208 88 50 346 171 47 49 267 54 28 47 129 416 123 143 682 80 20 30 130 185 112 30 327 95 39 21 155 631 67 171 869 468 311 240 1 019 52 17 11 80 174 76 24 274 658 112 135 905 1 034 276 112 1 422 80 20 30 130 1 123 310 302 1 735 99 19 7 125 181 9 14 204 317 150 48 515 60 30 50 140 274 142 36 452 1 043 342 720 2105 100 80 30 210 121 14 13 148 234 34 37 305 450 32 72 554 355 86 194 635 200 30 150 380 458 37 80 575 5 375 2 469 614 8 458 64 32 60 156 133 125 189 447 80 24 145 249 70 7 18 95 1 148 487 242 1 877 250 13 13 276 788 185 37 1 010 240 114 371 725 760 134 225 1 119 190 37 46 273 366 90 40 496 74 143 209 426 VRSTA ČLANSTVA PLANINSKO DRUŠTVO--- Skupaj odrasli člani mladinci pionirji 59. Nova Gorica...... 60. Novo mesto...... 61. Obrtnik Ljubljana . . . . 62. Oplotnica....... 63. Ormož........ 64. Podbrdo........ 65. Poljčane........ 66. Polzela........ 67. Postojna........ 68. Preval je........ 69. PTT Ljubljana...... 70. PTT Maribor...... 71. Ptuj ... ...... 72. Radeče pri Zidanem mostu . 73. Radlje ob Dravi..... 74. Radovljica....... 75. Rašica Šentvid..... 76. Ravne na Koroškem . . . 77. Rimske Toplice..... 78. Rogaška Slatina..... 79. Ruše pri Mariboru .... 80. Sežana........ 81. Slovenj Gradec..... 82. Slovenske Konjice . . . . 83. Solčava........ 84. Šentjur pri Celju..... 85. Škofja Loka...... 86. Šoštanj........ 87. TAM Maribor...... 88. Tolmin........ 89. Trbovlje........ 90. Tržič......... 91. Velenje........ 92. Vevče......... 93. Vipava........ 94. Vrhnika........ 95. Vuzenica ....... 96. Zabukovica....... 97. Zagorje ob Savi..... 98. Zreče......... 99. Žalec ............ 100. Železničar Ljubljana . . . 101 Železničar Maribor .... 102. za Selško dolino v Železnikih 103. Žičnica' Ljubljana .... 104. Ziri ......... 354 151 266 771 194 70 14 278 280 30 12 322 100 30 50 180 19 10 30 59 270 80 80 430 91 57 140 283 40 15 10 65 183 104 104 391 637 150 215 1 002 886 170 99 1 155 303 25 17 345 115 95 20 230 262 63 57 382 67 13 4 84 601 203 219 1 023 225 92 29 346 314 37 34 385 166 59 61 286 250 29 70 349 351 151 292 794 131 62 101 294 115 52 18 185 50 30 263 343 54 15 28 97 41 43 80 164 948 168 55 1 171 259 61 111 431 765 159 284 1 208 501 126 133 760 497 68 355 920 562 130 127 819 321 345 157 823 84 13 15 112 63 118 100 281 315 200 80 595 33 14 10 57 262 48 41 351 410 114 466 990 26 2 50 78 61 42 152 255 349 95 44 488 327 37 28 392 226 26 19 271 100 10 — 110 141 47 63 251 Skupaj: 35168 11 546 11 365 58 079 V letu 1967: 33 677 11 183 9 603 54 463 V letu 1968: 35 168 11 546 11 365 58 079 Razlika: + 1 491 + 363 + 1 762 + 3616 PREGLED INVESTICIJ ZA NADELAVO, POPRAVILO IN MARKIRANJE POTOV V LETU 1968 __INVESTIRANO Skupne ' inve- iz prosto- v sub- ostale sticije PLANINSKO DRUŠTVO lastnih voljno vred- vencija sub- v letu sredstev delo nosti PZS venci je 1968 N din ur din din din din din 1. Ajdovščina — — 2. Akademsko PD Ljubljana — — 3. Avtomontaža Ljubljana — — 4. Bled 780 80 5. Bohinjska Bistrica — — 6. Bohinj - Srednja vas 446,40 — 7. Bohor Senovo 1 000 24 8. Bovec — — 9. Brežice — — 10. Celje 1 500,70 — 11. Cerknica — 376 12. Cerkno — — 13. Črna na Koroškem 218 — 14. Črnomelj 850 — 15. Črnuče — — 16. Dol pri Hrastniku — — 17. Domžale 421 188 18. Dovje - Mojstrana — 62 19. Dravograd — — 20. Emona Zalog — — 21. Gorje pri Bledu 540 143 22. Gornji grad 160 16 23. Gornja Radgona — — 24. Gozd Martuljk 250 62 25. Hrastnik — 20 26. Idrija 119 26 27. Ilirska Bistrica — — 28. Javornik - Koroška Bela 900 — 29. Jesenice — — 30. Jezersko 213,80 30 31. Kamnik 482,95 45 32. Kobarid 40 26 33. Kočevje — _ 34. Koper — — 35. Kostanjevica na Krki — — 36. Kozjak Maribor 3 766,33 40 37. Kranj 418 — 38. Kranjska gora — — 39. Križe 200 30 40. Kum Trbovlje — _ 41. Laško 3 635,55 — 42. Lisca Videm-Krško _ _ 43. Litija _ _ 44. Litostroj Ljubljana 400 60 45. Ljubljana-matica 2 797,75 — 46. Ljubno ob Savinji _ 56 47. Ljutomer — _ 48. Luče _ _ 49. Majšperk _ _ 50. Maribor-matica 750 224 51. Mariborski tisk — _ 52. Medvode — 30 53. Janeza Trdine Mengeš — — 54. Mežica 584,05 — 55. Mozirje 80 — 56. MTT Maribor — — 57. Murska Sobota _ — 58. Nova Gorica _ 75 59. Novo mesto 300 — 1 600 — — — 2 380 — — — — 446,40 120 — 1 500 — 2 620 — — — — 1 500,70 1 128 — — — 1 128 — — — — 218 — — — — 850 1 504 — — — 1 925 310 — — — 310 858 — — — 1 398 84 — — — 244 310 — — — 560 100 — — — 100 78 — — — 197 — — — — 900 150 — — — 363,80 225 — — — 707,95 150 — — — 190 280 — — — 4 046,33 — — — — 418 150 — — — 350 — — — — 3 635,55 900 — — — 1 300 — — — — 2 797,75 336 — — — 336 1 120 — — — 1 870 300 — — — 300 — — — — 584,05 — — — — 80 750 — — — 750 — — — — 300 - PLANINSKO DRUŠTVO d 0 N INVESTIRANO Skupne iz lastnih sredstev prostovoljno delo v vrednosti subvencija PZS ostale subvencije posojilo investicije v letu 1968 din ur din din din din din 60. Obrtnik Ljubljana 29 576,97 _ _ 34 518,20 _ 64 095,17 61. Oplotnica 3 000 83 704 — — — 3 704 62. Ormož — — — — — — — 63. Podbrdo 100 15 90 — — — 190 64. Poljčane 150 40 160 — — — 310 65. Polzela — — — — — — — 66. Postojna — — — — — — — 67. Prevalje — 20 60 — — — 80 68. PTT Ljubljana 238,40 218 2 616 — — — 2 854,40 69. PTT Maribor — 43 430 — — — 480 70. Ptuj — — — — — — — 71. Radeče pri Zidanem mostu — — — — — — — 72. Radlje ob Dravi 50 30 150 — — — 200 73. Radovljica 1 600 — — — — — 1 600 74. Rašica Šentvid 121 32 182 — — — 303 75. Ravne na Koroškem 106,15 40 240 — — — 346,15 76. Rimske Toplice 43,20 46 207 — — — 250,20 77. Rogaška Slatina 2 433,72 310 1 240 — — — 3 673,72 78. Ruše pri Mariboru 1 138,80 350 1 750 — 2 150 — 5 038,80 79. Sežana 7,80 28 140 — — — 147,80 80. Impol Slovenska Bistrica — — — — — — — 81. Slovenjgradec — — — — — — — 82. Slovenske Konjice — — — — — — — 83. Solčava 50 63 252 — — — 302 84. Šentjur pri Celju 80 — — — — — 80 85. Škofja Loka — — — — — — — 86. Šoštanj 870,80 — — — — — 870,80 87. TAM Maribor — — — — — — — 88. Tolmin 50 20 100 — — — 150 89. Trbovlje — 322 1 610 — 144 — 1 754 90. Tržič — — — — — — — 91. Velenje — 8 800 44 000 — 84 000 — 128 003 92. Vevče — — — — — — _ 93. Vipava 200 — — — — — 203 94. Vrhnika 1 000 100 500 — — — 1 500 95. Vuzenica — — — — — — _ 96. Zabukovica — 50 250 — — — 250 97. Zagorje ob Savi 246 — — — — — 246 98. Zreče — — — _ — _ _ 99. Žalec — — _ — — — _ 100. Železničar Ljubljana 500 1 000 500 — — — 1 000 101. Železničar Maribor — — — — _ — _ 102. za Selško dolino v Železnikih 72,70 — — — — — 72,70 103. Žičnica Ljubljana — — — — — — _ 104. Žiri 80 25 125 — — — 205 Skupaj: 62 569,07 13 258 65 829 - 122 312,20 - 250 710,27 V letu 1967: 63 805,84 3 359 17 353 3 703,85 103 018,66 - 187 881,35 V letu 1968: 62 569,07 13 258 65 829 - 122 312,20 - 250 710,27 Razlika: —1 236,77 + 9 899 + 48 476 —3 703,85 + 19 293,54 — + 62 828,92 PREGLED GRADBENIH iz prosto- ,t= PLANINSKO DRUŠTVO PLANINSKA POSTOJANKA lastnih voljno sredstev delo din ur 1. Avtomontaža Ljubljana 2. Bled 3. Bohinj — Srednja vas 4. Celje 5. Črna na Koroškem 6. Črnomelj 7. Črnuče 8. Domžale 9. Dovje-Mojstrana 10. Emona Zalog 11. Gorje pri Bledu 12. Gornji grad 13. Gozd Martuljk 14. Idrija 15. Ilirska Bistrica 16. Impol Slovenska Bistrica 17. Javornik-Koroška Bela 18. Jezersko 19. Kamnik 20. Kobarid 21. Kočevje 22. Koper 23. Kozjak Maribor 24. Planinsko-gost. podjetje Krvavec Kranj 25. Litija 26. Litostroj Ljubljana 27. Ljubljana-matica 28. Luče 29. Maribor-matica 30. Medvode 31. Mežica 32. Nova Gorica Koča pod Voglom Okrepčevalnica na Straži Vodnikov dom na Velem polju Koča pod Bogatinom Koča na Uskovnici Kocbekov dom na Korošici Frišaufov dom na Okrešlju Dom v Logarski dolini Mozirska koča na Golteh Dom na Smrekovcu Dom na Mirni gori Gostišče v Črmošnjicah Gradnja doma na Mali planini Dom na Veliki planini Aljažev dom v Vratih Dom na Bibi planini Dom Planika pod Triglavom Tržaška koča na Doliču Dom na Menini planini Priprava terena za gradnjo bivaka pod Špičkom Zavetišče na Jelenku Koča na Hleviški planini Pirnatova koča na Javorniku Dom Rudar Vojsko Koča na Sviščakih Zavetišče na Velikem Snežniku Dom pri Treh kraljih Dom Valentina Staniča Prešernova koča na Stolu Češka koča na Sp. Ravneh Koča na Jermanovih vratih Dom Vršno Koča pri Jelenovem studencu Tumova koča na Slavniku Dom na Kozjaku Dom na Krvavcu Dom na Jančah Litostrojska koča na Soriški planini Dom v Kamniški Bistrici Koča pri Savici Dom na Komni Koča pri tri g I. sedmerih jezerih Triglavski dom na Kredarici Koča na Loki Mariborska koča na Pohorju Ribniška koča na Pohorju Koča na Zavcarjevem vrhu Zavetišče na Pesniku Dom Tamar Slavkov dom na Golem brdu Dom na Peci Koča Kekec na Katarini Gomiščkovo zavetišče na Krnu Stjenkova koča na Trstelju Dom dr. Klementa Juga v Lepeni 1 318 180 2 000 30 3 925,49 30 7 261,13 110 6 286,82 — 3 831,60 — 17163,90 — 26 901,70 — 4712 _ 3 250 — 1 800 — 10 000 4 900 20 340 412 3 434,50 86 3 670,15 1 066 11 188,05 216 6 297,50 62 9 680 122 500 654 673 _ 1 780 — 1 877 — 7 643 — 5 311,38 90 70 - — 40 — 400 860 212 2 840 132 14 818,55 — 2 897,77 — 1 600 — 5 000 90 7 328,30 — 287,10 — 54 223,50 — 19 216,90 _ 5 301,54 — 896 — 9 403 112 1 839 65 226 12 46 000 120 29 510 — 7 000 — 5 781 — 11 067 135 1 230 — 5 000 — INVESTICIJ V LETU 1968 Investirano -- * v letu 1968 ostale posojilo ostalo . Skupne v vrednosti sub- iz sklada pzs posojilo invest.cije vencije PVP din din din din din din 1 800 60 180 550 2 342,70 24 500 4120 430 8 527,50 1 296 372 488 2 000 720 240 2 000 1 060 660 900 1 120 325 60 1 200 2 700 140 624,70 122 514,15 50 000 12 650 10 000 14 000 80 000 1 000 9 999 6518 64 986,75 2 500 100 000 13 673,50 10 000 3 848,80 000 3 000 1 321,38 10 000 5 460,70 2 060 4105,49 7811,13 6 286,82 3 831,60 157 788,60 26 901,70 122 514,15 4712 3 250 1 800 84 500 24 460 3 864,50 24 847,65 22 484,05 6 669,50 10168 2 500 673 1 780 1 877 7 643 20 031,38 70 80 000 9 999 6518 240 66 986,75 1 920 7 000 14 818,55 2 897,77 100 000 1 600 5 900 7 328,30 287,10 54 223,50 13 673,50 29 216,90 9150,34 896 10 523 2164 286 51 200 29 510 11 321,38 5 781 23 767 1 230 5 000 iz prosto- ~ PLANINSKO DRUŠTVO PLANINSKA POSTOJANKA lastnih voljno sredstev delo a _ o n din ur 33. Novo mesto Dom Vinka Paderšiča na Gorjancih 400,00 — 34. Podbrdo Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti 320 53 35. Poljčane Dom na Boču 15 000 1 100 36. Postojna Vojkova koča na Nanosu 1 887,40 — Koča Mladika na Pečni rebri 3 459 — 37. Preval je Dom na Uršlji gori 1 643,55 1 071 38. PTT Ljubljana Poštarska koča na Vršiču 7 748,25 — 39. Radeče pri Zid. mostu Gašparjeva koča na Vel. Kozjem 4 500 1 130 Zasavska koča na Prehodavcin 2 500 — 40. Radovljica Roblekov dom na Begunjščici 27 890 100 41. Rašica Šentvid Zavetišče na Rašici 3 210 116 42. Ravne na Koroškem Koča na Naravskih ledinah 911,10 150 43. Rimske Toplice Zavetišče na Kopitniku — 715 44. Ruše pri Mariboru Ruška koča 17 079 3 450 45. Solčava Koča pod Olševo 160 — 46. Šentjur pri Celju Zavetišče pod Ojstrico 1 100 50 Dom na Resevni 4910 1 260 47. Škof j a Loka Dom na Lubniku 1 826 _ 48. Šoštanj Andrejev dom na Slemenu 2 255,20 125 49. Trbovlje Dom na Mrzlici 4 516,70 956 50. Tržič Dom na Kofcah 3 600 30 Koča na Dobrči 2 000 170 Dom na Zelenici 3 000 100 Dom pod Storžičem 6 750 30 51. Velenje Dom na Pašnem Kozjaku 10 000 820 52. Vrhnika Zavetišče na Planini 9 235,09 355 53. Zabukovica Dragotov dom na Homu 7 940,50 2160 54. Zagorje ob Savi Koča na Zasavski gori 10 923 _ 55. Železničar Ljubljana Dom na Vogarju 2 095,10 _ 56. za Selško dolino Koča na Ratitovcu 5 343,45 52 v Železnikih 57. Ziri Dom na Goropekah 46 000 650 Skupaj: 601 444,22 23 919 V letu 1967: 837 996,80 40 904 V letu 1968: 601 444,22 23 919 Razlika: — 236 552,58 — 16 985 Investirano v vrednosti ostale subvencije dotacija iz sklada PVP posojilo PZS ostalo posojilo Skupne investicije v letu 1968 din din din din din din 324 5 500 4 284 6 780 400 1 160 1 500 3 217,50 17 250 200 2 720 625 4 780 600 3 400 2 000 600 4100 1 668 10 800 7205 3 914 8 500 7 060 2 000 18 034,65 30 000 1 350 68 000 400 18 678,65 20 500 1 887,40 3 459 5 927,55 7 748,25 11 280 2 500 28 290 4 370 2411,10 3 217,50 34 329 160 1 300 16185 5 740 2 880,20 17 796,70 4 200 5 400 35 000 7 350 82100 17 963,09 20 740,50 10 923 2 095,10 260 3 250 — — 7 500 375 13 478,45 49 250 130 727 206 345,20 129 538 40 46 848,80 434185,23 1 549 088,85 261 532,50 154 994,40 119 758,53 20 012,54 264 328,25 1 658 623,02 130 727 206 345,20 129 538 40 46 848,80 434185,23 1 549 088,85 -130 805,50 + 51 350,80 + 9 779,87 + 26 836,26 + 169 856,98 — 109 534,17 PREGLED PLANINSKO SMUČARSKIH NESREČ IN ^ P O N E Datum Kraj nesreče —- o. 3 ime in priimek poklic rojen rojstni kraj 1. 2. 1. V okolici Zatolmina Franc Zalašček kmet 2. 7. 1927 Zatolmin 2. 6. 1. Na poti Šumlk—Lobnica Maks Meško kmet 29. 8. 1941 - 3. 14. 1. Ravnjak pod Uršljo goro Tone Vogrinc študent - - 4. 21. 1. Na Črni prsti Ivan Šorll delavec 1932 Korltnica 5. 26. 1. Vršič — smučišče Slobodan Jovanovič dijak 30. 4. 1950 Beograd 6. 26. 1. Bistriška planina Lovro Bogataj upok. 8. 8. 1900 Rovte p. Vrh 7. 26. 1. Na Uskovnici Mara-Marija Luis usluž. 18. 4. 1935 Solkan 8. 29. 1. Vršič — smučišče Ivo Ferkolj dijak — — 9. 31. 1. Na Javornlškem rovtu Andrej Bezek dijak 21. 11. 1952 Ljubljana 10. 17. 2. Pri Ribniški koči Milan Stanulovič - 22. 3. 1936 - 11. 22. 2. Na Pungartu pod Veliko Ankica Macokato prof. 23. 2. 1937 _ Kopo telovadbe • 12. 3. 3. Severozapadna stena Jarnej Koritnk usnjar _ ' Zduše Rzenika Milan Humar tapetnik Godič 13. 11. 3. Na plazišču z Vogla proti Peter Kogovšek električar 19. 8. 1941 Ljubljana Žagarjevemu grabnu 14. 24. 3. Na Grohatu pod Raduho Edi Drofenik rudar 17. 7. 1947 Mežica IS. 24. 3. Pod severno steno Andrej Noč delavec 15. 4. 1937 — Mojstrovke Alojz Gajšek delavec 1. 7. 1942 — Rafael Zupan delavec 22. 6. 1949 — Janez Robič delavec 28. i. 1953 — Ina Vrhovnik usluž. 22. 8. 1944 — Matija Oman delavec 19 I let — 16. 30. 3. Na Mali planini Boris Batista slikar 17. 4. 1940 Kresnice 17. 30. 3. Na Grohatu pod Raduho Klara Plešnik usluž. 25. 6. 1942 Mežica 18. 31. 3. Slap Savica Lidija Prešeren usluž. 6. 8. 1929 Ljubljana 19. 7. 4. Na Kamniškem sedlu Marija Tomšič - 26. 3. 1948 - 20. 13. 4. Na Prehodavcih Luigi Culiersi - 10. 7. 1941 - 21. 14. 4. Vršič — na plazu Biba dr. Klinar zdravnica - Ljubljana 22. 2. 5. Na Mali poljani Vlasta Rajgelj usluž. 15. 10. 1936 Kranj 23. ?3. 5. Mali Kuntar Željko Lazič podoficir — — JLA 24. 8. 6. Na vrhu Storžiča Vojko Kum dijak 15. 3. 1955 Celje 25. 15. 6. Na področju Črne prsti Ljudmila Kikelj gospodinja 12. 10. 1920 Stržišče 40 26. 22. 6. V Planjavi Milan Rebula — 25. 2. 1952 Ljubljana 27. ?6. 6. Na snežnem plazu Franc Pristov delavec 24. 8. 1935 — pod Prisojnikom 28. 3. 7. Pri Češki koči Jarmila Havlikova usluž. 31. 12. 1951 Praga 29. 22. 7. V okolici Rzenika Tončka Oblak - 12. 1. 1913 — PO GRS IZVEDENIH REŠEVALNIH AKCIJ V LETU 1968 SREČENCI Stroški posamezne državljanstvo stalno bivališče Vzroki nesreče Poškodba reševalne akcije din Jug. Zatolmin-Polog zaradi globokega snega in plazov ni mogel k zdravniku v dolino zlatenica 150,00 Jug. Lahovci pri Ivanjkovcih - zvin desnega zapestja — Jug. Maribor padec pri smučanju poškodba leve noge v gležnju _ Jug. Grahovo spodrsnil na poledeneli poti smrtna _ Jug. Beograd, Zelengorska 3 padec pri smučanju poškodba desnega kolena 75,00 Jug. Tržič-Bistrica 49 izčrpanost omedlevica, ohladitev 373,20 Jug. Nova Gorica, Ul. IX. korpusa 9 zašla in zmrznila (pogrešana od 9. 1. 1968, glej zap. št. 541) smrtna 777,52 Jug. Ljubljana, Škrabčeva 25/b padec pri smučanju poškodba levega kolena 537,00 Jug. Ljubljana, Kavčičeva 20 padec pri smučanju zlom leve goleni 553,10 Jug. Novi Sad, Guslarska 5 padec pri smučanju zvin gležnja in kolena — Jug. Karlovac, Djordjičeva 3b oziroma Zagreb padec pri smučanju poškodba desnega gležnja 90,00 Jug. Jug. Zduše 2, p. Kamnik Godič 25 prosila za pomoč, ker so jima pri poizkusu prvega zimskega vzpona 120 m pod robom stene zmanjkali plezalni klini brez poškodb 1 790,50 Jug. Ljubljana, Vodnikova 295 pri sestopanju zdrsnil in drsel okrog 700 m navzdol smrtna 1 450,13 Jug. Mežica padec pri smučanju zlom levega gležnja — Jug. Jesenice, Kidričeva 36 Jug. Jesenice, Cesta talcev 3 Jug. Gozd-Martuljk 15 Jug. Gozd-Martuljk 53 Jug. Ljubljana-Ježa 2 Jug. Gozd-Martuljk zaradi neprevidnega prečkanja snežnega plazu se je utrgal plaz in zasul pod seboj 6 smučarjev smrtna smrtna smrtna smrtna večkratni zlom noge in notranje poškodbe brez poškodb 2 727,00 Jug. Ljubljana verjetno se je že 27. 2. 1968 v snežnem neurju zatekel v lopo pastirske bajte in tam zmrznil, nakar ga je prekril še sneg smrtna 206,20 Jug. Mežica padec pri smučanju zlom gležnja in izpahnjeno levo koleno - Jug. Ljubljana, Domžalska 14 oslabitev srca nezavest 518,35 Jug. Tacen 20 neprevidno stopila zvin noge — Ital. Racale-Lecco neprevidno stopil zlom leve noge nad členkom 400,00 Jug. Ljubljana, Jesenkova 2 padec pri smučanju zlom desne noge 285,50 Jug. Kranj, Ljubljanska 24 močna krvavitev — 176,32 Jug. Tolmin, VP-1098 padec v steni smrtna - Jug. Celje, Trubarjeva 36 zadet od strele smrtna 1 521,90 Jug. Hudajužna - popolna izčrpanost 200,00 Jug. Ljubljana, Zupančičeva 5 pri plezanju padel okrog 10 m po vznožju severno-zapadnega grebena Planjave poškodba desnega kolena, glave in hrbta 505,10 Jug. Jesenice, Cesta na Golico 7 padec pri smučanju poškodba prsnega koša in močne odrgnine na dlani 132,92 ČSSR Praga, Narodeni 23 zdrsnila na snežišču odrgnine in izpah levega kolena 210,00 Jug. Puštal 14 Škofja Loka padla na poti Dol—Konj poškodba noge 175,00 PONE a 0 N Datum Kra] nesreče ime in priimek poklic rojen rojstni kraj 30. 31. 7. Kriški podi — Sovatna Irene Gray Titewsor — 1. 8. 1947 Anglija 31. 6. 8. Na Vršiču Marta Malovašič — 10. 6. 1932 — 32. 10. 8. Na Črni prsti Leopold Kikelj oskrbnik 22. 11. 1911 Stržišče 2 33. 15. 8. Na Voglu nad naseljem Ukane Doris Fatinger Karin Fatinger Sabine Lehman otrok otrok otrok 10. 15. 19. 8. 1. 6. 1956 1960 1957 Wiesbaden 34. 16. 8. Na poti od Planike proti Zg. Krmi Olga Šarunac gospodinja 19. 2. 1924 Opatija 35. 17. 8. V severni triglavski steni Andrej Fenz dijak 21. 3. 1949 Jesenice 36. 17. 8. V severni steni Kanjavca Metka Grilc usluž. 13. 8. 1937 Jesenice 37. 19. 8. Na poti iz Krvavca proti Cojzovi koči Gertrud Maister upokojenka 11. 7. 1889 — 38. 19. 8. Na poti čez Prag Nevenka Trčon dijakinja 22. 9. 1950 Koper 39. 19. 8. Na grebenu Triglava Jože Mavec stroj. teh. 23. 9. 1942 Črnomelj 40. 21. 8. Zapadno pobočje Vel. planine Alojz Kern tesar 1906 Komenda 41. 21. 8. Črni graben v Severni Triglavski steni Franc Smrečnik delavec 30. 12. 1942 Dobja vas pri Ravnah 42. 24. 8. Na Korošici Anica Mali kmečka delavka 1933 Podljubelj 43. 25. 8. V spominski smeri Dolgega hrbta Tomaž Perčič učenec 25. 1. 1950 Kamnik 44. 31. 8. Nad izvirom Soče Branko Čož dijak 29. 5. 1951 Ljubljana 45. 2. 9. Pod Kredarico Rudi Ledinik dijak 12. 11. 1947 Mežica 46. 5. 9. Na poti čez Kriško steno v Krnico Rudi Mlakar uslužbenec 29. 3. 1920 Celje 47. 6. 9. V Kotu Luisa Greup tajnica 12. 7. 1923 Wassenaar 48. 16. 9. Na poti od Planike do Vodnikove koče Nataša Hostnik študentka 30. 4. 1945 Beograd 49. 25. 9. Na Krnu Valentin Vižin pleskar 1921 Nemčija 50. 16. 12. V zapadni steni Planjave Jože Močnik Srečo Vrhovnik Miha Sraj delavec delavec delavec 24. 10. 15. 2. 1. 7. 1950 1952 1951 — 51. 20. 12. Na Komni Irena Bergant Jani Koželj učenka učenec 26. 5. 11. 6. 1957 1957 Zg. Gameljne Sp. Gameljne 52. 22. 12. V dolini Završnice Angelca Vidic uslužbenka 1. 4. 1925 Vojsko 5 53. 22. 12. Na Komni Skupina 30 otrok osnovne šole "Staneta Kosca« iz Šmartnega z vzgojitelji — — Dragica Kosec učenka 25. 1. 1958 Vojsko 5 SRECENCI Stroški posamezne državljanstvo stalno bivališče Vzroki nesreče Poškodba reševalne akcije din Angl. Anglija padla pri sestopanju v dolino poškodba desne noge _ Jug. Jesenice Bratstva in enotnosti 10 — slepič - Jug. Hudajužna - počil želodec 250,00 Nem. Wiesbaden Nemčija pri nabiranju cvetlic zašle na skalno polico, od koder niso mogle naprej ne nazaj brez poškodb 585,58 Jug. Beograd Stevana Filipoviča št. 32 nerodno stopila in padla zlom kosti v gležnju leve noge 253,00 Jug. Jesenice pri sestopanju v skalaški smeri padel okrog 200 m globoko na polico poškodba glave in pretres možganov 154,90 Jug. Jesenice, Moste 7 padec pri hoji smrtna 1 348,00 Nem. Garmisch-Partenkirchen padla na skalni poti 6 m čez skok in nato drsela okrog 40 m po melišču pretres možganov in poškodbe po telesu 342,00 Jug. Koper, Srebrničeva 19 izčrpanost in ohladitev zaradi neurja smrtna 939,53 Jug. Ljubljana, Dožičeva 5 ožgan od strele rane po telesu 828,24 Jug. Komenda verjetno zaradi trenutne slabosti padel s poti in drsel 100 m po travnatem pobočju do skalnate grape poškodbe na glavi in notranja krvavitev — 24 ur po nesreči umrl v bolnišnici 315,00 Jug. Mežica 43 na gladkih skalah izgubil oporo in zdrsnil 20 m globoko poškodba desnega kolka, podplutbe in odrgnine po vsem telesu 423,32 Jug. Tržič, Podljubelj 62 — obolela na želodcu 651,28 Jug. Kamnik se je zaplezal izčrpanost, odrgnine po rokah 164,12 Jug. Ljubljana, Strossmayerjeva 20 pri izviru Soče zdrsnil in padel 40 m globoko smrtna 270,00 Jug. Mežica, Trg svobode 15 padel s terase pred domom okrog 60 m čez skale ter drsel še okrog 200 m navzdol smrtna 1 074,07 Jug. Ljubljana, Tugomerjeva 62 padel v zasneženih skalah poškodbe na levi dlani - Nizo-zem. Nordwijk neprevidno stopila zlom noge v gležnju 150,00 Jug. Ljubljana, Oslavijska 11 padec pri hoji dvojni zlom desne noge v stopalu 1 611,00 Jug. Kromberk 26 onemoglost smrtna 1 320,00 Jug. Jug. Jug. Kamnik, Kovinarska 7 F Kamnik, Toma Brejca 22 Radomlje prisilni bivak sredi stene, zaradi izčrpanosti naslednji dan niso mogli nadaljevati vzpona brez poškodb 915,97 Jug. Jug. Zg. Gameljne Sp. Gameljne padec na poti zvin noge v gležnju zbolel za mumpsom 781,52 Jug. Selo 5, Žirovnica padec pri smučanju zlom levega gležnja 89,52 Jug. Vojsko 5, zaradi novega snega in zale-denele poti ter zaradi neprimerne obutve niso mogli sami sestopiti v dolino brez poškodb Jug. Vodice pri sestopanju iz Komne zaradi nepazljivosti na zeledeneli poti zdrsnila in drsela 70 m navzdol pogrešana od 9. 1. 1968 poškodbe na glavi in lažji pretres možganov 1 408,84 P O N E a 0 N Datum Kraj nesreče ime in priimek poklic rojen rojstni kraj P O 1 Z V E D O 54. Od 11. 16. 1. do Na Uskovnici, Pokljuki, Črni prsti, Poreznu, Vojah in soseščini Mara Marija Luis uslužbenka 18. 4. 1935 Solkan 55. Od 5. i 9. 2. do Čopov steber v severni Triglavski steni Aleš Kunaver Tone Sazonov Stane Belak konstruktor 23. 6. 1936 orodjar 8. 6. 1937 stroj, tehnik 13. 11. 1940 Ljubljana Ljubljana Ljubljana 56. 26. 3. Vrata dr. Rastko Stojanovič in tovariši zdravnik Beograd 57. 4. 6. in 6. 6. Na Mežaklji Stanko Robič — 7. 5. 1927 Jesenice 58. 30. 9. Velika planina Maja Arnautovič Katarina Kolar Pika Leban Ljuba Perič dijak dijak dijak dijak 1951 1951 1951 1951 - 59. 30. 9. Kalška gora Janez Strehovec Rado Šerjak - 1946 1944 Ljubljana Ljubljana 60. Od 31. do 11. 10 11. Triglavsko pogorje Elfrida Stix Robert Stix inženir gospodinja 21. 11. 1922 1. 2. 1929 Dunaj Dunaj Poleg navedenih gorskih nesreč je bilo v letu 1968 na področju Pohorske v penjace se 7.6n.ce na ¡P™?™^^ žičnice na Vel. planini 19. žičnice na Voglu 45. žičnice na Vltrancu 75. z.cn.ce "aJelen^ 65 m z.cmce na Klavcu -i. čistih smučarskih nesreč z raznimi poškodbam. Pri reševanju so v vec.nl pr.merov sodeloval, gorski reševale, oio. S R E Č E N C 1 Poškodba Stroški posamezne reševalne akcije din državljanstvo stalno bivališče Vzroki nesreče V A L N E AKCIJE Jug. Nova Gorica, Ul. IX. korpusa 9 pogrešana od 9. 1. 1968 brez poškodb 3 417,01 Jug. Jug. Jug. Ljubljana Ljubljana Ljubljana ker se niso pravočasno vrnili s plezalne ture in se je zelo poslabšalo vreme brez uspeha 22 542,77 Jug. Beograd na pobudo tovarišev-alpinistov iz Beograda, ker se niso pravočasno vrnili iz bivaka IV na Rušju brez poškodb 148,34 Jug. Jesenice, Sp. Plavž 16 pogrešan brez uspeha 350,00 Jug. Ljubljana, Bežigrad Ljubljana, Bežigrad Ljubljana, Bežigrad Ljubljana, Bežigrad ker so se na povratku iz udarniškega dela na Mali planini zaradi megle izgubile in se niso pravočasno vrnile brez poškodb 362,48 Jug. Jug. Ljubljana Ljubljana po opravljenem prvenstvenem vzponu sta bivakirala na vrhu stene in se zato nista mogla vrniti pravi čas v dolino brez poškodb 80.60 II Dunaj Dunaj pogrešana od 20. 10. 1968 brez uspeha 4 845,70 Skupni stroški vseh akcij din 58 477,51 PREGLED KAPACITETE, OBISKOV Zap. it. Planinska postojanka Gorski predel Nadmorska višina 1. Koča pod Voglom Jul. Alpe 1445 2. Blejska koča na Lipanci ii 1633 3. Dom planincev Murka na Bledu ii 501 4. Okrepčevalnica na Straži II 646 5. Koča dr. Janeza Mencingerja II 805 6. Vodnikov dom na Velem polju ■i 1817 7. Koča pod Bogatinom II 1513 8. Dom na Uskovnici II 1138 9. Koča Zlatorog v Trenti ii 622 10. Dom na Predelu ■i 1156 11. Koča Petra Skalarja na Kaninu H 1811 12. Koča na Mangrtu II 2072 13. Aljažev dom v Vratih a 1015 14. Dom Planika pod Triglavom II 2408 15. Tržaška koča na Doliču ii 2151 16. Dom Valentina Staniča pod Triglavom ii 2332 17. Kovinarska koča na Zasipski planini ii 892 18. Erjavčeva koča na Vršiču ■i 1515 19. Tičarjev dom na Vršiču ii 1620 20. Koča pri izviru Soče ii 876 21. Bivak 1 (Vel. Dnina) ii 2180 22. Bivak II (Pod Rokavi) ii 2140 23. Bivak III (Za Akom) ■i 1340 24. Bivak IV (Na Rušju) ii 1980 25. Zavetišče železarjev na Zad. Voglu ■i 1440 26. Lipavčeva koča v Martuljku II 930 27. Zavetišče pod Špičkom a 2050 28. Dom na Vršnem a 610 29. Koča v Krnici a 1218 30. Mihov dom na Vršiču II 1150 31. Koča na Gozdu ii 1226 32. Litostrojska koča na Soriški planini ■i 1307 33. Dom na Komni ii 1520 34. Koča pri Savici ■i 651 35. Koča pri Triglavskih sedmerih jezerih ii 1683 36. Triglavski dom na Kredarici ii 2515 37. Dom Tamar ■i 1100 IN NOČITEV PLANINSKIH POSTOJANK V LETU 1968 Kapac. ležišč Štev. obiskovalcev Število nočitev V upravi planinskega društva število postelj » O »N M» — skupaj » o o| II > ® o E c a> N o a 3 domačih inozemskih D a 3 Avtomontaža, Ljubljana _ 14 14 423 _ 423 205 _ 205 Bled 24 28 52 1 470 350 1 820 550 60 610 Bled 2 10 12 26 980 6 220 33 200 600 145 745 Bled — — — 7 220 5 098 12 318 _ — _ Bohinjska Bistrica — 7 7 1 462 19 1 481 10 — 10 Bohinj - Srednja vas 33 20 53 4 816 185 5 001 1 439 294 1 733 Bohinj - Srednja vas 39 15 54 4 234 141 4 375 1 315 132 1 447 Bohinj - Srednja vas 37 8 45 3 023 214 3 237 1 462 105 1 567 Bovec 6 28 34 5 979 99 6 078 1 165 144 1 309 Bovec 4 10 14 14 734 368 15 102 153 41 194 Bovec 25 40 65 510 98 608 330 7 337 Bovec 12 6 18 6 477 83 6 560 291 64 355 Dovje - Mojstrana 27 133 160 14 664 1 408 16 072 4 715 1 408 6 123 Gorje pri Bledu 20 44 64 4 883 1 430 6 313 2 004 221 2 225 Gorje pri Bledu 22 14 36 6 016 1 533 7 549 1 294 253 1 547 Javornik - Koroška Bela 48 22 70 5 124 98 5 222 1 502 380 1 882 Javornik - Koroška Bela 12 15 27 3 758 7 3 765 197 7 204 Jesenice 33 15 48 9 344 4 669 14 013 6 110 4 669 10 779 Jesenice 76 — 76 7 713 3 175 10 888 5 200 3 175 8 375 Jesenice — 10 10 4 244 733 4 977 177 2 179 Jesenice — 4 4 34 — 34 34 _ 34 Jesenice — 5 5 31 _ 31 31 _ 31 Jesenice — 8 8 67 _ 67 67 _ 67 Jesenice — 6 6 81 _ 81 81 _ 81 Jesenice — 10 10 85 _ 85 63 _ 63 Jesenice — 16 16 50 _ 50 50 _ 50 Jesenice 6 6 12 1 312 68 1 380 333 51 384 Kobarid 6 15 21 2 011 45 2 056 176 6 182 Kranjska gora 10 14 24 1 560 43 1 603 256 43 299 Kranjska gora 3 20 23 2 807 40 2 847 249 40 289 Kranjska gora 15 25 40 2 359 146 2 505 571 146 717 Litostroj, Ljubljana 51 18 69 10 307 1 990 12 297 520 145 655 Ljubljana-matica 78 20 98 9 875 392 10 267 7 600 362 7 970 Ljubi jana-motica — 8 8 3 004 176 3 180 426 100 526 Ljubljana-matica 17 98 115 8 325 518 8 843 3 481 679 4 160 Ljubljana-matica 44 80 124 10 842 958 11 800 3 643 670 4 313 Medvode 41 21 62 7 274 380 7 654 1 174 219 1 393 38. Gomiščkovo zavetišče na Krnu „ 2060 39. Dom dr. Klementa Juga v Lepeni ,, 680 40. Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti ,, 1844 41. Poštarska koča na Vršiču „ 1725 42. Zasavska koča na Prehodavcih „ 2050 43. Pogačnikov dom pri Križkih jezerih „ 2052 44. Koča na planini Razor ,, 1333 45. Zavetišče na Globoki „ 1835 46. Dom na Vogarju „ 1050 47. Koča na Poreznu Predgorje 1632 48. Koča na Črnem vrhu nad Novaki Jul. Alp 1288 49. Zavetišče na Robidenskem brdu „ 824 50. Zavetišče Ravne „ 707 51. Zavetišče v Počah „ 610 52. Slavkov dom na Golem brdu „ 440 53. Planinski dom na Smarjetni gori „ 664 54. Dom na Goški ravni „ 935 55. Dom na Lubniku „ 1027 56. Koča na Ratitovcu „ 1666 57. Zavetišče Farji potok „ 700 58. Zavetišče pri Bertu v Dražgošah „ 850 59. Zavetišče Prtovč „ 1010 60. Dom Pristava na Javomiškem rovtu Karavanke 920 61. Prešernova koča na Stolu „ 2193 62. Zavetišče GRS na Spanovem vrhu „ 1343 63. Dom na Peci „ 1665 64. Koča na Pikovem (Podpeca) „ 986 65. Zavetišče v Heleni „ 730 66. Zavetišče Mihev v Podpeci „ 910 67. Dom na Urši ji gori „ 1696 68. Poštarska koča pod Plešivcem „ 800 69. Valvazorjev dom pod Stolom „ 1180 70. Roblekov dom na Begunjščici „ 1757 71. Koča na Naravskih ledinah „ 1128 72. Zavetišče Križan „ 1060 73. Dom na Kofcah „ 1505 74. Dom na Zelenici „ 1536 75. Dom v Logarski dolini z depandanso Kam. Alpe 757 76. Frišaufov dom na Okrešlju „ 1378 77. Koča GRS na Okrešlju „ 1385 78. Kocbekov dom na Korošici „ 1808 79. Mozirska koča na Golteh z depandanso „ 1344 80. Bivak pod Ojstrico „ 1800 81. Dom na Smrekovcu „ 1377 82. Češka koča na Spod. Ravneh „ 1543 Nova Gorica — 28 28 1 434 110 1 544 493 69 562 Nova Gorica 26 12 38 2 714 180 2 894 604 96 700 Podbrdo 17 13 30 1 482 91 1 573 352 36 388 PTT Ljubljana 3 22 25 7 839 290 8 129 1 580 720 2 300 Radeče — 22 22 4 209 230 4 439 570 65 635 Radovljica 40 32 72 1 989 534 2 523 1 566 910 2 476 Tolmin 24 26 50 1 684 85 1 769 933 85 1 018 Tolmin — 2 2 ne e v idcnt i r a Železničar, Ljubljana 16 19 35 1 808 516 2 324 760 352 1 112 Cerkno 19 — 19 1 446 23 1 469 80 2 82 Cerkno 12 — 12 1 367 75 1 442 80 3 83 Cerkno 2 — 2 1 312 11 1 323 11 _ 11 Cerkno 2 — 2 1 057 81 1 138 — — — Cerkno — — — 1 214 7 1 221 _ _ _ Medvode — — — 13 240 48 13 288 _ _ _ Plan. gost. podjetje 43 — 43 15 216 435 15 651 1 112 465 1 577 Krvavec - Kranj Radovljica 20 — 20 4 446 — 4 446 62 _ 62 Skofja Loka 22 — 22 5 602 22 5 602 283 — 283 Za Selško dol. v Železnikih 10 29 39 4 581 — 4 581 327 _ 327 Za Selško dol. v Železnikih — — — 930 — 930 _ — _ Za Selško dol. v Železnikih 2 — 2 2 438 _ 2 438 _ _ _ Za Selško dol. v Železnikih — — — 2 010 — 2 010 — — _ Javornik - Koroška Bela 3 27 30 5 960 _ 5 960 788 3 791 Javornik - Koroška Bela 23 — 28 3 763 735 4 498 373 18 391 Postaja GRS Jesenice — 8 8 346 — 346 1 121 _ 112 Mežica 81 59 140 4 957 6 4 963 2 899 6 2 905 Mežica 6 — 6 2 413 — 2 413 _ _ _ Mežica — — — 3 736 _ 3 736 _ _ _ Mežica — — — 3 260 8 3 268 _ _ _ Prevalje 50 — 50 5 525 98 5 623 1 460 42 1 502 PTT Maribor 18 10 28 4 044 22 4 066 613 8 621 Radovljica 20 22 42 2 721 — 2 721 686 — 686 Radovljica 27 30 57 3 306 8 3 314 668 11 679 Ravne 18 — 18 3 438 40 3 478 325 11 336 Slovenj Gradec 6 — 6 5 218 12 5 230 27 — 27 Tržič 28 8 36 2 855 38 2 893 1 210 38 1 248 Tržič 72 — 72 12 815 110 12 925 3 425 110 3 535 Celje 161 — 161 43 039 1 881 44 920 7 268 2 112 9 380 Celje 44 60 104 16 811 892 17 703 2 696 546 3 242 Postaja GRS Celje — 8 8 22 — 22 22 _ 22 Celje 23 36 59 2 530 183 2 713 619 61 680 Celje 94 64 158 3 797 93 3 890 618 40 658 Celje 4 — 3 43 — 43 16 — 16 Črna na Koroškem 62 — 62 5 255 21 5 276 1 920 21 1 941 Jezersko 29 20 49 3 560 65 3 625 967 103 1 070 o Zap. št. Planinska postojanka Gorski predel Nadmorski višina 83. Cojzova koča na Kokrskem sedlu Kam. Alp 1791 84. Koča na Jermanovih vratih 1884 85. Bivak v Kočni 1952 86. Dom kokrskega odreda na Kališču „ 1540 87. Koča na Kriški gori „ 1582 88. Zavetišče na Veliki Poljani „ 1100 89. Dom v Kamniški Bistrici „ 601 90. Bivak pod Skuto 2104 91. Koča na Loki pod Raduho „ 1568 92. Okrepčevalnica Igla „ 750 93. Zavetišče Grohat na Raduhi fl 1882 94. Zavetišče pri Pucu „ 730 95. Koča pod Olševo 1250 96. Zavetišče pod Ojstrico „ 1206 97. Andrejev dom na Slemenu „ 1096 98. Dom pod Storžičem 1100 99. Bivak v Storžiču tl 1750 100. Zavetišče na Bistriški planini „ 1750 101. Kostanjčeva koča na Dobrči „ 1520 102. Koča na Mali planini Predgorje 1450 103. Dom na Veliki planini Kam. Alp 1560 104. Koča na Bibi planini (I 1308 105. Dom na Menini planini n 1512 106. Koča na Starem gradu 583 107. Mengeška koča na Gobavici „ 433 108. Dom na Krvavcu „ 1700 109. Koča ob žičnici na Krvavcu 1495 110. Plan. zavetišče Rašica z razgl. stolpom „ 639 111. Dom na Resevni „ 682 112. Zav. na Resevni z razglednim stolpom „ 682 113. Mariborska koča na Pohorju Pohorje 1040 114. Ribniška koča 1530 115. Koča na Pesniku 1100 116. Gostišče Ribnica „ 620 117. Koča na Pesku „ 1382 118. Koča na Osankarici „ 1160 119. Ruška koča (Tinotov dom) „ 1250 Kapac. ležišč Štev. obiskovalcev Število nočitev V upravi planinskega društva število postelj število ležišč skupaj Jugoslovanov > v o o E c « .5 M skupaj domačih inozemskih skupaj Kamnik 28 24 52 3 787 127 3 914 1 144 116 1 260 Kamnik 26 20 46 3 774 108 3 882 1 271 65 1 336 Kranj — 6 6 32 — 32 22 — 22 Kranj 24 30 54 2 665 — 2 665 459 — 459 Križe 10 25 35 3 701 17 3 718 512 17 529 Križe — 3 3 1 315 — 1 315 53 _ 53 Ljubljana-matica 35 — 35 27 912 312 28 224 2 246 356 2 602 Ljubljana-matica — 6 6 58 — 58 42 _ 42 Luče 9 29 38 2 117 15 2 132 319 32 351 Luče — — — 11 536 — 11 536 _ _ _ Mežica 7 — 7 913 — 913 116 _ 116 Mežica — — — 1 903 26 1 929 — _ _ Solčava — — — 915 26 941 — _ _ Solčava 10 10 20 1 374 138 1 512 161 20 181 Šoštanj 42 24 66 8 122 414 8 536 576 122 698 Tržič 30 34 64 3 825 69 3 894 998 45 1 043 Tržič 3 6 9 127 — 127 81 81 Tržič — — — 1 208 — 1 208 _ _ Tržič — 21 21 1 735 — 1 735 430 _ 430 Črnuče — 20 20 1 600 — 1 600 1 600 _ 1 600 Domžale 17 28 45 9 347 36 9 383 1 587 36 1 623 Emona, Zalog 9 — 9 1 624 — 1 624 149 — 149 Gornji grad 29 27 56 2 985 — 2 985 329 _ 329 Kamnik 16 8 24 20 045 _ 20 C45 98 _ 98 Janeza Trdine, Mengeš 6 — 6 10 976 — 10 976 76 _ 76 Plan. gost. pod. Krvavec-Kranj 110 40 150 44 464 366 44 830 4 144 366 4 510 Plan. gost. pod. Krvavec-Kranj — — — 13 640 — 13 640 _ _ _ Rašica, Šentvid — — _ 2 499 — 2 499 _ _ _ Šentjur pri Celju 12 — 12 2 881 45 2 926 150 10 160 Šentjur pri Celju 2 — 2 ni poslovalo Maribor-matica 50 34 84 14 322 381 14 703 1 807 90 1 897 Maribor-matica 67 37 104 12 640 1 340 13 980 1 400 502 1 902 Maribor-matica 2 — 2 2 960 — 2 960 38 — 38 Maribor-matica 2 — 2 7 865 — 7 865 — — — Oplotnica 32 — 32 3 947 23 3 947 348 22 370 Oplotnica — — — 5 379 186 5 565 — — — Ruše 17 25 42 15 105 630 15 735 916 630 1 546 120. 121. 122. 123. 124. 125. 126. 127. 128. 129. 130. 131. 132. 133. 134. 135. 136. 137. 138. 139. 140. 141. 142. 143. 144. 145. 146. 147. 148. 149. 150. 151. 152. 153. 154. 155. 156. 157. 158. 159. 160. 161. 162. 163. 164. 165. Dom pri Treh kraljih Koča pod Kremžarjevim vrhom Grmovškov dom pod Veliko Kopo Razgledni stolp na Rogli Dom Zarja na Pohorju Koča Planine Koča na Rogli Dom pod Brinjevo goro Dom na Boču z razglednim stolpom Koča Tromejnik na Doliču Dom Kozjak Zavetišče Sober Koča na Zavcarjevem vrhu Zavetišče Podlipje Dom na Paškem Kozjaku Koča na Bohorju Dom v Gorah Koča na Kalu Koča na Kumu Dom na Šmohorju Tončkov dom na Lisci Dom na Jančah Gašperjeva koča nad Vel. Kozjem Zavetišče Lovrenc Zavetišče na Kopitniku Dom na Mrzlici Dragotov dom na Homu Koča na Zasavski gori Čoparjeva koča na Cemšeniški planini Dom na Polomu Dom Vinka Paderšiča Dom na Mirni gori Gostišče v Črmošnjicah Bife na kolodvoru v Črnomlju Koča pri Jelenovem studcncu Dom na Govejku Dom na Goropekah Zavetišče na Planini z razgl. stolpom Iztokova koča pod Golaki Koča na Čavnu z razgl. stolpom Koča pri izviru Hublja Koča Kekec na Katarini Zavetišče na Jelenku Zavetišče na Hleviški planini Pirnata koča na Javorniku Dom Rudar Vojsko 1200 „ 1161 „ 1377 „ 1517 „ 1200 „ 1010 „ 1481 480 Boč 698 Goričko 400 Kozjak 705 „ 320 „ 914 „ 840 Paški Kozjak 970 Zasavje 935 „ 791 n 956 1219 „ 774 „ 947 „ 794 „ 513 tl 711 „ 914 " 1119 604 M 849 H 1206 Gorjanci 725 „ 822 Dolenjsko 1048 gričevje 680 M 156 850 Polhograjski 812 dolomiti 742 733 Trnovski 1260 gozd 1239 „ 250 „ 306 Idrijsko 1106 hribovje 907 „ 1240 Snežnik 1080 Impol, Slov. Bistrica 24 20 44 Slovenj Gradec 10 19 29 Slovenj Gradec 31 20 51 Slovenske Konjice TAM, Maribor 26 10 36 Vuzenlca _ _ Zreče 28 _ 28 Zreče _ _ Poljčane 20 20 40 Murska Sobota _ 42 42 Kozjak - Maribor 19 7 26 Kozjak - Maribor _ _ Maribor-matica 26 14 40 Vuzenica _ _ Velenje 42 18 60 Bohor Senovo 32 18 50 Dol pri Hrastniku 54 37 91 Hrastnik 25 30 55 KUM, Trbovlje 20 8 28 Laško 25 25 50 Lisca, Vldem-Krško 17 — 17 Litija 17 20 37 Radeče — — — Radeče — — — Rimske Toplice 5 — 5 Trbovlje 84 28 112 Zabukovica 6 10 16 Zagorje ob Savi 25 28 53 Zagorje ob Savi 16 — 16 Kostanjevica na Krki 18 12 30 Novo mesto 18 12 30 Črnomelj 42 9 51 Črnomelj 22 — 22 Črnomelj Kočevje 16 _ 16 Obrtnik, Ljubljana 28 8 36 2irl 10 30 40 Vrhnika 13 — 13 Ajdovščina — 12 12 Ajdovščina 13 16 29 Ajdovščina — — — Nova Gorica 16 _ 16 Idrija — — _ Idrija — 10 10 Idrija 10 — 10 Idrija 24 10 34 v adaptaci ¡ji 1 412 — 1 412 88 — 88 5 892 53 5 945 780 44 824 ne e v i d e n t i i r a 6 438 400 6 838 6 280 840 7 120 140 — 140 — _ _ 4 864 26 4 890 783 _ 783 6 183 — 6 183 — — _ 2 721 30 2 751 148 24 172 ni p o s 1 o v a 1 a 6 413 16 6 429 260 16 276 5 390 — 5 390 — — _ 4 886 50 4 936 280 7 287 2 428 215 2 643 — _ _ 1 802 12 1 814 548 12 560 5 240 — 5 240 769 — 769 8 446 67 8 513 2 758 67 2 825 12 535 10 12 545 5 720 10 5 730 8 012 51 8 063 1 213 51 1 264 2 460 19 2 479 299 14 313 6 343 63 6 406 1 852 14 1 866 3 380 27 3 407 310 _ 310 901 27 928 — _ _ 2 007 — 2 007 — — _ 3 834 2 3 836 30 — 30 7 526 89 7 615 1 921 32 1 953 2 471 22 2 493 26 2 26 5 278 — 5 278 461 — 461 2 431 — 2 431 104 — 104 ni poslovalo 2 101 12 2 113 346 6 352 5 480 1 263 6 743 901 94 995 7 510 805 8 315 911 — 911 ne evidenti r a 1 316 22 1 338 62 _ 62 4 715 — 4 715 521 — 521 5 670 180 5 850 118 262 380 1 898 — 1 898 — — _ ni p o s 1 o v a I o 2 346 624 2 970 136 48 184 4 545 67 4 612 — — _ 7 922 5 200 13 122 210 180 390 1 520 — 1 520 — — _ 815 12 827 26 — 26 486 30 516 38 _ 38 2 287 27 2 314 365 81 446 Kapac. ležišč Štev. obiskovalcev število nočitev Planinska postojanka J2"0 o £ O a E a ■o Ç Z» V upravi planinskega društva o'— o ¿o ^ "-> "> t; "» ~ a o «-s « a >v> — o 2 o E c «> ®f c s 166. Koča na Sviščakih pod Snežnikom Snežnik 1242 167. Zavetišče na Vel. Snežniku Tržaško- 1796 168. Tumova koča na Slavniku Komenski kras 1028 169. Stjenkova koča na Trstelju „ 642 170. Vojkova koča na Nanosu Nanos 1243 171. Furlanovo zavetišče pri Abramu „ 915 172. Koča Mladika na Pečni rebri Notr. Kras 710 173. Dom na Slivnici „ 1114 Inozemski obiskovalci planinskih postojank so bili iz naslednjih držav: 20 395 iz Avstrije, 20 015 iz Italije, 9959 iz Zahodne Nemčije, 1406 iz Nizozemske, 1193 iz CSSR, 1037 iz Anglije, 621 iz Francije, 517 iz Madžarske, 425 iz Poljske, 419 iz Švice, 275 iz SSSR, 268 iz ZDA, 220 iz Belgije, 145 iz Švedske, 112 iz Kanade, 108 Iz Vzhodne Nemčije, 61 iz Danske, 11 iz Romunije, 10 iz Bolgarije, 6 iz Španije, 5 iz Avstralije. 4 iz Columbije, 3 iz Finske, 2 iz Grčije in 1 iz Turčije. Število ležišč se je zmanjšalo predvsem zaradi prodaje koč (Celjska koča), ukinitev ležišč (Slavkov dom) in zaradi izboljšave ležišč (namestitev postelj namesto navadnih pogradov). Ilirska Bistrica 19 — 19 1 500 2 120 3 620 82 138 220 Ilirska Bistrica 5 — 5 2 246 465 2 711 — — — Koper 6 23 29 2 807 669 3 476 43 11 54 Nova Gorica — 12 12 1 504 130 1 634 40 — 40 Postojna 3 30 33 4 400 2 151 6 551 220 11 231 Vipava ležišče na senu 2 361 14 2 375 35 — 35 Postojna — — — 5 550 320 5 870 — — — Cerknica 36 26 62 4 078 35 4 113 596 46 642 Skupaj: 3169 2429 5598 852 318 57 218 909 536 133 359 23 938 157 297 V letu 1967: 3258 2518 5776 828 488 50 731 879 215 121 201 16 424 137 625 V letu 1968: 3169 2429 5598 852 318 57 218 909 536 133 359 23 938 157 297 Razlika: —89 —89 —178 + 23 834 + 6 487 + 30 321 + 12 158 +7 514 +19 672 P U T N I K JUGOSLOVANSKO TURISTIČNO IN AVTOBUSNO PODJETJE LJUBLJANA, TRG OF 15 - Telefon 31 15 42, 31 48 89 PUTNIK, filiolo Ljubljana organizira izlete, nudi vse usluge od prodaje vseh vrst vozovnic do rezervacij v hotelih v domovini in inozemstvu. Zahtevajte naše programe. Vse informacije dobite v poslovalnicah v Ljubljani, Mariboru, Slov. Bistrici, G. Radgoni, Št. Ilju in motelu Trebnje. ZDRUŽENE PAPIRNICE LJUBLJANA LJUBLJANA - VEVČE Ustanovljene leta 1842 IZDELUJEJO SULFITNO CELULOZO I. a za vse vrste papirja - PINOTAN - strojilni ekstrakt PAPIRJE ZA UMETNIŠKI TISK ENOSTRANSKO PREMAZANE CHROMO PAPIRJE ILUSTRACIJSKE PREMAZANE PAPIRJE BREZLESNI PAPIR za grafično in predel, industrijo, za reprezentativne izdaje, umetniške slike, propagandne in turistične prospekte, za pisemski papir in kuverte najboljše kvalitete, za razne protokole, matične knjige, obrazce, šolske zvezke in podobno SREDNJEFINI PAPIR za grafično in predelovalno industrijo: za knjige, brošure, propagandne tiskovine, razne obrazce, šolske zvezke, risalne bloke, itd. KULERJE ZA KUVERTE, obrazce, bloke, formularje, reklamne in propagandne tiskovine PELURNI PAPIR bel in barvan ZAHTEVAJTE VZORCEI m AGROKOMBINAT EMONA LJUBLJANA, Miklošičeva 4 je specializirano podjetje za proizvodnjo poljščin, mleka, mesa, mesnih izdelkov, plemenske živine, jajc in močnih krmil. Izdeluje tudi tehnološko-gradbene načrte za kmetijstvo In predelovalno Industrijo. Dobršen del svojih proizvodov In projektantskih uslug prodaja v Inozemstvu. Proizvodnja je organizirana po specializiranih obratih na osnovi sodobnih tehnoloških principov. AE zaposluje 1850 delavcev in strokovnjakov. S KOMPAS Generalna direkcija: LUBLJANA, DVORAKOVA 11, telefon: 323-466, 313-226 Poslovalnice: Beograd, Bled, Brnik, Budva, Celje, Crikvenica, Dubrovnik, Fernetiči (Sežana), Gradina (Dimitrovgrad), Hercegnovi, Izola, Jesenice, Koper, Korensko sedlo, Kozina, Kranj, Lazaret (Ankaran), Ljubelj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Niš, Novo mesto, Novi Sad, Opatija, Podgora, Poreč, Portorož, Postojna, Pula, Rabac, Rovinj, Sežana, Skopje, Split, Subotica, Šentilj, Škofije, Vatin (Vršac), Vrsar, Vršac, Zadar, Zagreb H ° 1 6 ' ' garni hotel Bled, garni hotel Ljubelj, hotel Dubrovnik. motel Kranjska gora, hotel ..Panorama« Ljubelj, restavracija »Ljubelj«, Ljubelj Žičnica »Zelenica«, Ljubelj Gojitveno lovišče Petrovci Rent-a-car Planinci! veletrgovina ljubljana. titova 77 Predno se odločite za nakup, izberite iz naših sortiranih zalog: Bunde, dežne plašče, planinske torbe, nahrbtnike, obutev iz usnja in gume, športne vreče, sončna očala, termos steklenice in še vso ostalo plastično, usnjeno, kovinsko in tekstilno galanterijo. Priporočamo nakup ceradnega platna, platna za bunde, konopne oprti, vrvi vseh vrst, filca, motvoza itd. Za opremo vveekendov in planinskih koč dobavljamo: obloge za tla, stene, izravnalno maso, preproge, predpražnike, rolo platno, razna tesnila (gobaste plošče), vodovodno inštalaterski material iz plastike in gume, pohištveno in posteljo blago. Aparate za opremo gostinskih obratov in restavracij itd. ZAHTEVAJTE NAŠE PONUDBE - oglejte si naše poslovalnice v Ljubljani, Celju, Kranju, Kopru, Mariboru.