♦ DAVEK NA NEPREMIČNINE V EU Jože Mencinger ♦ BODO NEPREMIŠLJENI EKONOMSKO-POLITIČNI UKREPI SPET PREPREČILI OŽIVLJANJE GOSPODARSTVA? Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak ♦ SLOVENSKA BORZNA IN GOSPODARSKA GIBANJA Franjo Štiblar ♦ STATISTIČNA PRILOGA tO % □ 5 CD CD ST. 461 SEPTEMBER 2013 EIPF GOSPODARSKA GIBANJA 461 Ljubljana, september 2013 UREDNIŠKI ODBOR: Meta Ahtik, Pravna fakulteta UL, Ljubljana; Wilfried Altzinger, Wirtschaftsuniversität, Wien, Avstrija; Jani Beko, Univerza v Mariboru, Maribor; Velimir Bole, EIPF, Ljubljana; Enrico Colombatto, Universita di Torino, Italija; France Križanič, EIPF, Ljubljana; Jože Mencinger, EIPF, Ljubljana - urednik; Žan Oplotnik, Univerza v Mariboru, Maribor; Steve Pejovich, University of Texas, ZDA; Franjo Štiblar, EIPF, Ljubljana; GOSPODARSKA GIBANJA objavljajo rezultate raziskovanj EIPF o tekočih gospodarskih dogajanjih. Prva številka je izšla junija 1971, od novembra istega leta pa izhajajo redno vsak mesec (z eno dvojno številko v letu). Do novembra 1974 so objavljala rezultate raziskovanj EIPF za Jugoslavijo in so bila pisana v srbohrvaščini. Od novembra 1974 do oktobra 1991, ko so prenehala izhajati, so rezultate raziskovanj za Jugoslavijo objavljala PRIVREDNA KRETANJA JUGOSLAVIJE, GOSPODARSKA GIBANJA pa so se omejevala na Slovenijo. Publikacijo od 2009 sofinancira Javna agencija za knjigo RS. Pogoji naročila: Naročilo začenja z dogovorno določenim mesecem, naslednja leta se samodejno podaljšuje, konča pa z decembrom tistega leta, v katerem je bilo pisno odpovedano. © 2013 EIPF, Ekonomski institut d.o.o., Ljubljana, p.p.1722, Prešernova 21, Tel: (01) 2521688, 2518776, 2518704; Fax: (01) 4256870; Elektronska pošta: INFO@EIPF.SI, Domača stran: WWW.EIPF.SI ISSN številka: 0351-0360 Zaščita vključuje vsako reproduciranje, kopiranje, mikrofilmanje, ne glede na tehniko, celote in posameznih delov. Tiskala tiskarna CICERO v 400 izvodih. Oblikovanje in priprava za tisk: Rogač RMV, d.o.o. KAZALO DAVEK NA NEPREMIČNINE V EU Jože Mencinger 6 5 BODO NEPREMIŠLJENI EKONOMSKO-POLITIČNI UKREPI SPET PREPREČILI OŽIVLJANJE? 9 Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak 1. Investicije v stroje in opremo na enaki (pokrizni) ravni kot v evro območju 13 2. Usihanje zunanjetrgovinske menjave v avgustu 15 3. Gospodarska klima ustaljena 16 4. Industrijska produkcija nižja 19 5. Upad gradbeništva in porast turističnega povpraševanja 19 6. Več zaposlitev in manj brezposelnih 20 7. Cenovni zastoj se širi 21 8. Plače ponovno navzdol 23 9. Navkljub nihajem počasno izboljševanje davčnega donosa 25 10. Padanje kreditov je začelo pojemati? 27 11. Tudi avgusta visok plačilnobilančni presežek 29 SLOVENSKA BORZNA IN GOSPODARSKA GIBANJA 32 Franjo Štiblar 1.Uvod 32 2. Teoretično izhodišče, hipoteze in metodologija 33 3. Rezultati 33 4. Usklajenost SBI TOP s svetovnimi borznimi indeksi 40 5. Zaključki in napoved 43 Literatura in viri: 44 STATISTIČNA PRILOGA 45 DAVEK NA NEPREMIČNINE V EU Jože Mencinger Davkov nihče, ki jih plačuje, ne mara, a družba se jim ne more odreči; kako visoki so in kakšna je njihova struktura je pravzaprav odvisno od vrednostnih sodb, ki so se oblikovale v posamezni družbi. Vsaj v EU so davki praviloma višji v bolj razvitih članicah in nižji v manj razvitih. »Novi« davek na nepremičnine sicer sodi med običajne davščine v članicah EU; edina članica, ki ga nima, je Malta. Pri nas buri duhove, politikom vseh vrst v opoziciji in poziciji pa omogoča nabiranje glasov volivcev z demagoško "skrbjo" za upokojence in druge, ki jih bo prizadel. Davek na nepremičnine sodi med manj donosne a obenem zahtevne davke na premoženje, Pri njem je oziroma bo izredno težko zagotoviti Stiglitzova načela dobrega obdavčenja, ki pravijo: (1) da davek ne sme deformirati ekonomskih odločitev, (2) da mora biti pravičen, torej da vsak plačnik prispeva po svojih sposobnostih, (3) da je administrativno enostaven, (4) da se prilagaja gospodarskim razmeram in (5) da je transparenten rezultat političnega odločanja. Nekaj njegovih značilnosti v članicah EU je na Sliki in v Tabeli; prikazani so njegovi delež v BDP v letih 2000 in 2011, deleži v skupnih davkih za isti dve leti, rang držav po deležu in davčni prihodek tega davka v milijonih evrov v letu 2011. Za ilustracijo so v zadnjih treh stolpcih dodani še deleži davkov na potrošnjo in deleži davkov na delo v skupnih davkih ter deleži vseh davščin (skupaj s prispevki) v BDP. 6 Davek na nepremičnine v članicah EU 10-, 8- % davkov UK 6- Vir: Tabela Davek na nepremičnine ima majhen delež v BDP in v skupnih davčnih prihodkih; povprečen delež v BDP se je od leta 2000 do leta 2011 dvignil z 0.7 na 0.8 odstotkov BDP, oziroma z 1.8 na 2.3 odstotke skupnih davčnih prihodkov, v letu 2011 pa je v proračune članic EU prinesel 159 milijard evrov. Razlike v obdavčenju nepremičnin med članicami EU so izredno velike, na kar kažejo koeficienti variacije (standardni odklon/aritmetična sredina); skrajnosti sta že omenjena Malta, ki tega davka nima, in Velika Britanija, kjer je davek na nepremičnine v letu 2011 znašal kar 9.4 odstotke vseh davkov in 3.4 odstotke BDP; v britanske proračune pa je prinesel 59 milijard evrov. Delež davka na nepremičnine se je od 2000 do 2011 najbolj povečal v Grčiji, Španiji, Franciji, na Danskem in na Irskem, kar je lahko rezultat zmanjšanja drugih davkov ali višjih davčnih stopenj. Značilnosti davka na nepremičnine v EU delež v BDP delež davkov rang prihodki kov 2011 delež vseh 2000 2011 2000 2011 2011 mil. € 2011 na potrošnjo na delo davščin v BDP Belgija 1.2 1.3 2.6 3.0 9 4879 24.2 54.5 441 Bolgarija 0.1 0.3 0.4 11 21 116 51.9 33.8 27.2 Češka 0.2 0.2 0.6 0.6 24 345 32.6 51.9 34.4 Danska 1.7 21 3.4 4.4 2 5079 31.6 511 47.7 Nemčija 0.5 0.5 11 1.2 20 11680 28.2 55.9 38.7 Estonija 0.4 0.3 1.3 1.0 22 52 41.3 521 32.8 Irska 0.6 0.9 1.8 3.3 6 1499 34.8 41.9 28.9 Grčija 01 11 0.3 3.3 5 2229 38.5 36.5 32.4 Španija 0.7 1.0 2.0 3.2 7 10830 26.9 54.8 31.4 Francija 1.3 1.9 2.9 4.3 3 37586 25.3 621 43.9 Italija 0.8 0.7 1.9 1.5 13 10323 25.3 51.2 42.5 Ciper 0.4 0.5 1.4 1.5 14 96 36.2 35.8 35.2 Latvija 0.9 0.9 3.2 31 8 174 38.3 50.0 276 Litva 0.5 0.3 1.5 1.2 19 96 43.4 48.8 26.0 Luksemburg 01 01 0.2 0.2 26 31 27.3 44.6 372 Madžarska 0.2 0.3 0.5 0.9 23 327 39.2 47.3 370 Malta 0.0 0.0 0.0 0.0 27 0 401 33.4 33.5 Nizozemska 0.6 0.5 1.5 1.4 17 3128 30.4 56.3 38.4 Avstrija 0.2 0.2 0.5 0.5 25 626 27.9 56.7 42.0 Poljska 11 1.2 3.5 3.6 4 4307 391 38.5 32.4 Portugalska 0.4 0.7 1.3 2.0 11 1138 36.7 41.7 33.2 Romunija 0.5 0.7 1.6 2.4 10 876 44.5 39.6 28.6 Slovenija 0.4 0.5 1.2 1.3 18 176 37.7 51.9 37.2 Slovaška 0.5 0.4 1.3 1.4 16 286 36.9 44.2 28.5 Finska 0.4 0.6 0.9 1.5 15 1199 32.2 52.3 43.4 Švedska 1.0 0.8 2.0 1.8 12 3037 28.8 581 44.3 Vel. Britanija 31 3.4 8.6 9.4 1 59111 331 39.3 361 povprečje 0.7 0.8 1.8 2.3 34.5 472 35.7 KV 93.5 87.5 91.3 82.2 19.6 16.2 171 XMAX-Xmin 3.0 3.3 8.3 9.2 27.7 24.6 20.7 Vir: Eurostat: Taxation Trends in European Union, Eurostat Statistical Book 2013 Slovenija naj bi po podatkih Eurostata v letu 2011 od davka na nepremičnine (takrat še različnih prispevkov) pridobila 178 milijonov evrov; z 1.3 odstotki vseh davkov in 0.5 odstotka BDP se je uvrstila na osemnajsto mesto med 27 članicami EU. Z morebitno podvojitvijo, ki naj bi jo prinesel novi zakon, bi se uvrstila v zgornjo polovico članic, približno na deseto mesto. Po deležu davkov na potrošnjo in po deležu davkov na delo v skupnih davkih je bila 2011 na devetem mestu, po deležu vseh davščin v BDP pa na enajstem. 8 BODO NEPREMIŠLJENI EKONOMSKO-POLITIČNI UKREPI SPET PREPREČILI OŽIVLJANJE? Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar Robert Volčjak 9 Trošenje prebivalstva se je julija znižalo, padla je tudi bolj dolgoročna dinamika, a prihodki v trgovini na drobno in storitvah kažejo, da se je dinamika trošenja začela obračati navzgor. Struktura trošenja se je spremenila; izvozna dinamika ostaja enaka dinamiki v evro območju, rast investicij je dosegla rast v evro območju, dinamika trošenja prebivalstva pa je zmanjšala zaostajanje. Pri trošenju prebivalstva se je začelo krepiti trošenje za trajne dobrine; dinamika trošenja za netrajne dobrine, ki je strmoglavila po uvedbi ZUJF-a, pa še močno zaostaja. Pri investicijah je sprememba relativne dinamike posledica krepitve investicij v opremo, stroje in transportne naprave. Poleti sta se medletni dinamiki rasti izvoza in uvoza Slovenije poslabšali, trgovinska bilanca se je iz pozitivne spremenila v negativno; poganjanje gospodarstva s tujim povpraševanjem je zato oslabelo. Zaupanje v predelovalnih dejavnostih je bilo v septembru enaka kot mesec prej, večje kot septembra lani in enako dolgoletnemu povprečju. V storitvenih dejavnostih je slabše; optimizem je po poletnem porastu splahnel in ostaja daleč pod dolgoletnim povprečjem. Tudi optimizem v gradbeništvu in trgovini na drobno je splahnel; preostala gradbena podjetja naj bi trla prevelika konkurenca, trgovino na drobno pa premajhno povpraševanje in konkurenca. Gospodarska klima v EU28 se je v primerjavi s septembrom lani popravila, izboljšal se je tudi splošni poslovni optimizem. Industrijska produkcijaje avgusta močno upadla tako v primerjavi z mesecem prej kot tudi v primerjavi z avgustom lani. V EU28 je industrijska produkcija glede na julij porasla, glede na avgust lani pa upadla. Med članicami, za katere so podatki, je industrijska produkcija v avgustu glede najulij zrasla v trinajstih, padla pa v desetih državah. Vrednost gradbenih del, opravljenih v avgustu, je bila nižja od julijske in nižja od lanskoletne v avgustu, a impulzni trend kaže navzgor. Tudi v turizmu so se gibanja okrepila, tokrat ne le po zaslugi tujih ampak tudi domačih gostov. V prometnih panogah je poletje prineslo izboljšanje; močno so se povečali potniški promet na Brniku, blagovni v Kopru in javni cestni potniški promet. Na trgu dela se je stanje rahlo izboljšalo; število iskalcev dela se je nekoliko zmanjšalo. Odliv iz statusa brezposelnosti med zaposlene in samozaposlene je bil nekoliko večji od priliva v status brezposelnosti, ki ga determinirajo predvsem prenehanja zaposlitev za določen čas. Stopnja brezposelnosti na območju evra je ostala nespremenjena in višja kot v celotni EU; Avstrija z manj kot 5 odstotno brezposelnostjo ostaja najuspešnejša; na drugi strani pa je Grčija s skoraj 28 odstotno brezposelnostjo prehitela Španijo. Cene so se septembra povečale, bolj dolgoročna rast pa se je ponovno znižala. Dinamika cen blaga je bila drugačna kot dinamika cen storitev; prve so se povečale, druge še bolj zmanjšale. Proizvajalčeve cene industrijskih izdelkov se zmanjšujejo na vseh trgih, svetovne cene surovin še naprej drsijo navzdol. Cenovna pričakovanja ne kažejo na večje spremembe dinamike v bližnji bodočnosti. 10 Avgusta so se povprečne plače zmanjšale v večini dejavnosti gospodarstva, zmanjšujejo se tudi bolj dolgoročno. Celotni prejemki zaposlenih v gospodarstvu so se od začetka krize zmanjšali bolj kot v evro območju predvsem na račun zmanjšanja zaposlenosti, v javnem sektorju pa na račun zmanjšanja plač. Relativno »breme« (glede na evro območje) zaposlenih države je za približno 3.5 odstotne točke prejemkov manjše od bremena zaposlenih v gospodarstvu; za toliko se torej morajo še zmanjšati celotni prejemki zaposlenih v javnem sektorju, da bi bilo »breme« krize enakomerno porazdeljeno. Davčni donosi se navkljub nihajem počasi izboljšujejo. Javnofinančni prihodki so septembra porasli; domači davki na blago in storitve so že nad ustrezno ravnjo v lanskem septembru; levji delež so prispevale trošarine. Davčni donos se povečuje z tudi z zmanjševanjem davčnega izogibanja, zato zdajšnje medijsko učinkovite poteze DURS-a kažejo na še eno možnost povečanja javnofinančnih prihodkov. Ta je bila doslej zanemarjena, saj se je nadzorna aktivnost DURS-a po vstopu v EU kljub takratnim opozorilom drastično zmanjšala; po letu 2009 se je sicer spet povečala, a še zaostaja za dosežki pred letom 2005. Krediti so avgusta ostali nespremenjeni, medletno pa so se zmanjšali; kaže, da so se stopnje padanja kreditov začele zmanjševati. Kakšen bo učinek ad hoc likvidacije dveh bank na ponovno pospešitev krčenja kreditov, bodo pokazali podatki v naslednjih mesecih, posledice najnovejših (retroaktivnih) zakonskih sprememb statusa hibridnih instrumentov pa podatki naslednjih nekaj let. Plačilnobilančni presežek je bil tudi avgusta velik; ob nadaljevanju bi mogel preseči 7 odstotkov BDP; če zanemarimo veliko statistično napako, je k temu največ prispeval velik presežek na računu storitev, predvsem turizem. Odliv kapitala se je močno povečal, k temu je veliko prispeval beg kapitala iz neposrednih naložb in še več vračanje kreditov; kapital pa je prinašalo zadolževanje z vrednostnimi papirji. Po Biltenu BS sta se bruto in neto dolg julija nekoliko povečala, a je bil neto dolg julija za dobro milijardo manjši kot konec lanskega leta. WILL IMPRUDENT ECONOMIC POLICY AGAIN PREVENT RECOVERY? Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar Robert Volčjak Households spending in July decreased, long-term dynamics fell. However, sales in the retail trade and services suggest that the pace of consumer spending turned up. The structure of ^ final demand altered; export dynamics remained similar to the dynamics in the euro area, growth of investment reached growth in the euro area, the dynamics of households spending reduced a lag behind households spending in the euro area. In spending of households spending on durable goods revived; dynamics of spending on non-durable goods, which had crashed after the introduction of ZUJF, still lags far behind the dynamics in the euro zone: improvements in investment are due to increased relative dynamics of investment in equipment and machinery. In summer, the yearly growth dynamics of imports and exports worsened; the balance of trade changed from positive to negative; propelling the economy by foreign demand weakened. Confidence in the manufacturing sector in September was the same as in the previous month; the value of its indicator was higher than in September 2012 and equal to the long-term average. The state in the service sector is worse; after growth in the summer optimism slackened and remained far below its long-term average. Optimism in the construction and retail trade sectors decreased as well, the remaining construction companies complain over too much competition, retailers over lack of demand and competition. The economic climate in EU28, compared with September last year, recovered and overall business optimism increased. Industrial production fell sharply in August compared to the previous month and to August last year. In EU28, industrial production rose compared to July, but declined compared to August last year. Among the member states for which data are available, industrial production rose in thirteen and fell in ten. The value of construction works in August was lower than in July and lower than last year, impulse trend is but upwards. Tourism strengthened, this time not only foreign but also domestic visitors exceeded the previous year numbers. The transportation branches improved in the summer due to strong increase of passenger traffic at Ljubljana airport, increased activity in Koper harbor and public road transportation. The labor market situation improved slightly; the number of job seekers declined. Outflow from unemployment status due to new employment and self-employment was higher than inflow of newly unemployed which were generated by loss of temporary employment. The unemployment rate in the euro area remained unaltered and higher than in the whole EU, 12 Austria with less than 5 per cent unemployment rate remains the most successful, on the other hand, Greece with nearly 28 percent unemployment rate overtook Spain. Prices in September rose little, long-term growth decreased again. The dynamics of prices of goods differed from the dynamics of prices of services; the former increased, the latter decreased. Producer prices of industrial products fell or stagnated in all markets; price expectations do not indicate significant changes in the near future. Raw material prices continue to slide downward. In August, average wages fell in most sectors and were decreasing also in the longer term. Since the beginning of the crisis total labor earnings in the Slovenian economy decreased more than in the euro area mainly due to the decrease in employment in private sector and decrease of salaries in the public sector. Relative "burden " (relative to the euro area) of the employees in the public sector lags approximately 3.5 percentage points behind the "burden" of the private sector. Tax revenues are gradually improving. They increased in September, and they were already above the corresponding level of last year. The lion S share of the increase can be contributed to excise tax. Tax revenues increase also by suppression of tax avoidance; current media - efficient activity of DURS points to additional tax revenue sources, This has so far been neglected; the control activity of Tax Administration was after joining the EU drastically reduced. By 2009, it increased again, but still lags behind the achievements before 2005. Loans in August remained unaltered. There are some signs that the rate of decline of loans would begin declining. What will be the impact of an ad hoc liquidation of two banks on re-acceleration of credit contraction will be seen in the coming months, the consequences of the latest (retroactive) legislative changes of the status of hybrid capital instruments, will be seen in next few years. Surplus in the balance of payment remained large in August; by the continuation it could exceed 7 percent of GDP (leaving aside large statistical error). The surplus was mainly due to a large current account surplus in services, especially tourism. Capital outflows rose sharply due to outflow of direct investment and repayments of loans; inflows were created by debt securities. According to Bulletin of Bank of Slovenia gross and net debt increased slightly in July, net debt in July was nevertheless a billion lower than at the end of last year. AGREGATNO POVPRAŠEVANJE IN PRIČAKOVANJA 1. Investicije v stroje in opremo na enaki (pokrizni) ravni kot v evro območju Podatki, ki omogočajo oceno končnega trošenja za julij, niso popolni. Zaradi povečanja davčne stopnje zamujajo podatki o davku na dodano vrednost, ti pa so eden od ključnih virov za oceno tekočega domačega trošenja. Od komponent končnega domačega trošenja sta za julij tako dostopna samo podatka o trošenju prebivalstva in države. Trošenje prebivalstva se je julija precej znižalo, padla je tudi bolj dolgoročna dinamika. Ker je bila junija trendna dinamika približno 0, je verjetno julijski padec enkratne narave. 13 Prihodek v trgovini na drobno in storitvah 10 11 2012 4 5 2013 Vir: SURS; lastni izračuni Opomba: Nominalne vrednosti; desezonirane; normirane na 2012/1 = 1 9 12 2 3 6 7 8 Da gre verjetno za odklon enkratne narave kažeta tudi trajektoriji indeksa prihodka v trgovini na drobno in sektorjih storitev v zadnjem letu. Pri obeh se je julija vrednost zmanjšala, vendar so se v trgovini, kjer so podatki že za avgust, vrednosti ponovno popravile. Tako vrednosti za trgovino na drobno kot za storitve kažejo, da se je, po opaznem padcu v prvem četrtletju lani, začela po prvem četrtletju letos dinamika trošenja obračati navzgor. Trošenje države je julija precej poraslo, pozitivna je postala tudi bolj dolgoročna dinamika. Vendar je zaradi velikih nihanj trošenja države za blago in storitve nemogoče soditi o spreminjanju trendne dinamike - še junija je bila ta opazno negativna. Nihanje izvoznega povpraševanja se nadaljuje. Medtem ko je izvoz julija močno porasel in sta poskočila tudi oba indikatorja bolj dolgoročne rasti, se je avgusta izvoz zmanjšal na najnižjo letošnjo raven in prešel v trendno stagniranje. Že peti mesec pa se nadaljuje opazno močnejša dinamika izvoznega povpraševanja EU, relativno glede na območje izven EU. Trošenje prebivalstva NETRAJNE DOBRINE TRAJNE DOBRINE Vir: Eurostat; lastni izračuni Opomba: Trošenje prebivalstva za trajne dobrine; trošnje prebivalstva za netrajne dobrine in storitve; Nemčija in Slovenija; desezonirane vrednosti, normirane na 2009/I = 1 V prejšnji številki GG je ilustriran obrat v dinamiki osnovnih komponent končnega trošenja na začetku leta 2013. Dinamika strukture trošenja se je opazno popravila. Medtem ko je pri izvozu dinamika v Sloveniji že sicer nekaj časa enaka kot v evro območju, je pri investicijah rast v Sloveniji v 2013/II dosegla rast v evro območju, pri trošenju prebivalstva pa je dinamika v Sloveniji opazno zmanjšala zaostajanje za dinamiko v evro območju, čeprav so razlike v ravni analiziranih komponent končnega trošenja (glede na evro območje) še vedno velike. Tudi struktura kriznih sprememb posameznih komponent trošenja še naprej opazno odstopa od ustreznih sprememb v evro območju - v pokriznem obdobju je torej prišlo do velike spremembe strukture posameznih komponent končnega trošenja, relativno glede na evro območje. Pri trošenju prebivalstva se je v letošnjem letu začelo relativno krepiti predvsem trošenje za trajne dobrine; samo v zadnjem četrtletju 2013/II se je zmanjšalo pokrizno zaostajanje za Nemčijo (ustrezni podatki za povprečje evro območja niso na razpolago) za 5 odstotnih točk (za slabo tretjino). Tako je kumulativno pokrizno zaostajanje trošenja za trajne dobrine v Sloveniji glede na Nemčijo zmanjšano na 12% ravni trošenja ob začetku krize. Pri trošenju netrajnih dobrin in storitev je bila dinamika trošenja v Sloveniji do uvedbe ZUJF-a praktično identična kot v Nemčiji. Po uvedbi ZUJF-a pa je strmoglavila (glede na ustrezno trošenje v Nemčiji), tako da je sredi letošnjega leta kumulativni pokrizni zaostanek trošenja netrajnih dobrin in storitev v Sloveniji glede na Nemčijo dosegel 6.5%. Pri investicijah je sprememba relativne dinamike glede na evro območje posledica izključno relativno hitre (v Sloveniji glede evro območje) krepitve investicij v opremo, stroje in transportne naprave. Investicije v opremo in stroje so po tretjem četrtletju lani v Sloveniji ponovno močno pospešile glede na evro območje. V drugem četrtletju letos so investicije v opremo in stroje v Sloveniji zaprle pokrizno vrzel z evro območjem, torej so se ustrezne investicije v Sloveniji spremenile od 2009 dalje kumulativno natanko toliko kot v evro območju; tako v Sloveniji kot v evro območju so bile investicije v opremo in stroje v 2013/ II dejansko na isti ravni, kot so bile na začetku krize. Investicije v zgradbe, stroje, opremo in transportne naprave 15 ZGRADBE OPREMA, STROJI IN TRANSPORTNE NAPRAVE Vir: Eurostat; lastni izračun Opomba: Investicije v gradbeništvo; investicije v opremo, stroje in transportne naprave; evro območje in Slovenija; desezonirane vrednosti, normirane na 2009/1 = 1 Dinamika pričakovanega trošenja v naslednjih nekaj mesecih je podobna dejanski dinamiki v prvih dveh, še zlasti v zadnjem letošnjem četrtletju. Pričakovano trošenje blaga v trgovini na drobno se še naprej zadržuje na dolgoročnem povprečju, pričakovano izvozno povpraševanje pa ga je ponovno doseglo, medtem ko je še naprej najbolj dinamično povpraševanje po gradbenih storitvah, saj že presega dolgoročno povprečje in še naprej raste. Le pričakovano trošenje storitev stagnira na ravni, ki je opazno nižja od dolgoletnega povprečja, saj delež anketiranih, ki pričakuje padec povpraševanja, presega delež anketirancev, ki pričakujejo rast za skoraj 10% vseh anketiranih. 2. Usihanje zunanjetrgovinske menjave v avgustu Poleti sta se medletni dinamiki rasti izvoza in uvoza Slovenije poslabšali. V mesecih junij-avgust se je zunanjetrgovinska bilanca iz pozitivne 100 milijonov €spremenila v negativno -350 milijonov €, kar pomeni poslabšanje za 450 milijonov €. Izvoz in zunanja menjava nasploh očitno v tem obdobju nista tista, ki bi pomagala nadoknaditi izpad domačega končnega povpraševanja v prizadevanjih za rast BDP. Trgovinska menjava (milijoni evrov) 2,000-, 1,900- 1,800- 1,700- 1,600- 16 1,500- 1,400- 1,300- 1,200 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Vir: SURS, lastni izračuni Po začasnih podatkih SURS je avgusta skupni izvoz znašal sezonsko nižjih 1508 milijonov € (kar je 3.2% manj kot v enakem mesecu 2012), skupni uvoz 1568 milijonov € (kar 8.1% manj kot leto prej), tako da je bila zunanjetrgovinski primanjkljaj 60 milijonov €, pokritost uvoza z izvozom pa 96.2%. V okviru izvoza je odprema blaga v EU znašala 1131 milijonov € (0.5% manj kot avgusta lani), izvoz z nečlanice EU pa 377 milijonov € (10.6% manj kot pred letom). Prejem blaga iz EU je znašal 1205 milijonov € (11.7% manj kot avgusta 2012), uvoz iz nečlanic EU pa 363 milijonov € (6.2% več kot v enakem mesecu 2012). Rezultat je primanjkljaj v menjavi z EU v višini 74 milijonov €, in presežek v menjavi z nečlanicami EU v višini 14 milijonov €. V prvih osmih mesecih 2013 je znašal skupni izvoz 14238 milijonov € (2% več kot v enakem razdobju 2012), skupni uvoz 14588 milijonov € (1% manj kot v osmih mesecih lani), kar pomeni primanjkljaj 350 milijonov € oziroma 97.6% pokritje uvoza z izvozom. V menjavi s članicami EU je bila odprema blaga 10671 milijonov € (1.3% več kot lani), prejem blaga 11561 milijonov € (2.2% manj kot lani), kar pomeni primanjkljaj 890 milijonov €. V menjavi z nečlanicami je bil v osmih mesecih izvoz 3567 milijonov € (3.9% več kot v enakem razdobju 2012), uvoz 3028 milijonov € (3.9% več kot pred letom), kar pomeni presežek 539 milijonov €. 3. Gospodarska klima ustaljena Gospodarska klima se je v septembru ustalila. Po anketi Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) o gospodarski klimi je njen kazalnik v septembru 2013 ostal na enaki ravni kot v avgustu, od septembra lani je višji za 9 odstotnih točk, hkrati pa je njegova vrednost za 10 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja. Vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih je bila v septembru enaka kot predhodni mesec, glede na september lani je bila njegova vrednost višja za 12 odstotnih točk, hkrati pa se je izenačila z dolgoletnim povprečjem. V primerjavi s predhodnim mesecem so se v septembru vrednosti kazalnikov stanj večinoma znižale, zvišala se je le vrednost kazalnika zagotovljena proizvodnja, vrednosti kazalnikov pričakovanj za naslednje tri mesece pa so se večinoma zvišale, le vrednost kazalnika pričakovana proizvodnja je ostala nespremenjena. Po poletnem porastu optimizma v storitvenih dejavnostih se je vrednost kazalnika zaupanja v teh sektorjih v septembru znižala za 5 odstotnih točk, hkrati je njegova vrednost za 29 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja, v primerjavi s septembrom lanskega leta je bila njegova vrednost višja za 3 odstotne točke. Pri tem so se vrednosti kazalnikov stanj in pričakovanj za naslednje tri mesece v primerjavi z avgustom večinoma znižale, zvišala se je le vrednost kazalnika pričakovane prodajne cene. Zaupanje v gradbeništvu se je po avgustovski okrepitvi ponovno znižalo, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja v tem sektorju v septembru v primerjavi s predhodnim mesecem nižja za odstotno točko, v primerjavi z lanskim septembrom je bila višja za 25 odstotnih točk, hkrati pa je bila tudi za 2 odstotni točki višja od dolgoletnega povprečja. Pričakovanja za naslednje tri mesece so se v primerjavi z avgustom večinoma znižala, zvišala se je le vrednost kazalnika pričakovana skupna naročila. Septembra je bil glavni omejitveni dejavnik v gradbeništvu velika konkurenca v panogi, s čimer se je spopadalo 43% gradbenih podjetij. Naročila v industriji in gradbeništvu INDUSTRIJA 18 2008 2009 2010 2011 2012 2013 GRADBENIŠTVO 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Vir: Eurostat 0 Ankete SURS-a kažejo, da se je vrednost kazalnika zaupanja v trgovini na drobno v septembru 2013 glede na predhodni mesec znižala za 2 odstotni točki, glede na september lani pa je bil kazalnik nižji za 4 odstotne točke. Vrednosti kazalnikov pričakovanj za naslednje 3 mesece so se septembra v primerjavi mesecem avgustom večinoma zvišale, razen kazalnikov pričakovana skupna nabava in pričakovano zaposlovanje. V septembru je bil delež tistih podjetij v sektorju, ki pravijo, da je povpraševanje nizko, 61%; 49% podjetij pa je kot omejitveni dejavnik navedlo konkurenco v panogi. Gospodarska klima se je v primerjavi s septembrom lani v celotni EU27 popravila. Po podatkih Eurostata so se v septembru 2013 naročila v trgovini na drobno glede na mesec poprej zvišala za 2,5 odstotne točke, glede na september lani pa so višja za slabih 16 odstotnih točk. Glede na september lani so se v letošnjem septembru za 6,9 odstotne točke zvišala naročila v gradbeništvu, pričakovanja v predelovalnih dejavnostih pa so se izboljšala za 7,8 odstotne točke. Tudi splošni poslovni optimizem se je v septembru 2013 v celotni evropski sedemindvajseterici zvišal in sicer za 1,5 odstotne točke, v primerjavi z lanskim septembrom pa je višji za 8,8 odstotne točke. GOSPODARSKA AKTIVNOST IN ZAPOSLENOST 19 4. Industrijska produkcija nižja Industrijska produkcija se je v medletni primerjavi znižala. Po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a je bila industrijska produkcija v mesecu avgustu za skoraj 18 odstotkov nižja kot mesec prej, prav tako pa tudi nižja kot v avgustu lanskega leta in sicer za dobrih pet odstotkov. Impulzni trend pa kaže, da se je v avgustu industrijska produkcija zniževala po stopnji 0,05%. Zaloge industrijskih produktov pri proizvajalcih so bile v avgustu 2013 za 0,4% nižje kot v mesecu prej, v primerjavi z lanskim avgustom pa nižje za dobrih 5 odstotkov. Dejavnost rudarstva se je po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a v letošnjem avgustu v primerjavi z avgustom 2012 zmanjšala za 1,3%. Impulzni trend pa kaže, da se je v avgustu dejavnost rudarstva zviševala po stopnji 0,9%. Produkcija predelovalnih dejavnosti se je po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a v avgustu glede na avgust 2012 zmanjšala za dobrih 6%, impulzni trend pa kaže, da se je v avgustu dejavnost predelovalne industrije zniževala po stopnji -0,39%.. Podatki Eurostata kažejo, da je v avgustu glede na julij industrijska produkcija porasla za 0,5% v EU28, na območju evra (EA17) pa za 1%. Glede na avgust lani pa je v letošnjem avgustu industrijska produkcija v EU28 upadla za 1,6%, na območju evra pa za 2,1%. Med državami članicami, za katere so dostopni podatki, je industrijska produkcija v avgustu glede na mesec poprej zrasla v trinajstih, padla pa v desetih državah in sicer največ v Estoniji (-3,5%), največjo rast industrijske produkcije pa so v omenjenem obdobju zabeležili na Portugalskem (8,2%). 5. Upad gradbeništva in porast turističnega povpraševanja Po podatkih SURS-a je bila vrednost gradbenih del, opravljenih avgusta, za slabe 3 odstotke nižja od vrednosti gradbenih del, opravljenih v juliju. Vrednost opravljenih gradbenih del se je v letošnjem avgustu v primerjavi z avgustom lani zmanjšala za skoraj 5%, medtem pa impulzni trend opravljenih gradbenih ur kaže navzgor in sicer rast po 0,29% mesečno. Število turističnih prenočitev se je v splošnem povečalo. Julija letos jih je bilo za 3,4% več kot v enakem mesecu leta 2012, hkrati pa se je skupno število prenočitev v sedmem mesecu letos zviševalo (impulzni trend) po mesečni stopnji 1,4%. Pri tem je prišlo do porasta tujega turističnega povpraševanja, saj je v juliju število turističnih prenočitev tujih gostov poraslo za 4,84% glede na julij 2012. Impulzni trend prenočitev tujih gostov v juliju kaže rast po stopnji 2,35% mesečno. Hkrati se je v letošnjem juliju število prenočitev domačih gostov nekoliko povečalo in sicer za slab odstotek glede na enak mesec v lanskem letu. 20 Podatki SURS-a o transportu za avgust kažejo, da se je potniški promet na brniškem letališču v letošnjem avgustu glede na avgust 2012 povečal za dobrih 13%. Blagovni promet v avgustu 2013 je bil v pristanišču Koper pa za 9,3% večji kot v lanskem avgustu, v mestnem javnem linijskem prevozu pa je bilo avgusta 2013 za 6,7% več prepeljanih potnikov kot v avgustu lani. 6. Več zaposlitev in manj brezposelnih Na trgu dela se stanje rahlo izboljšuje. Število aktivnih prebivalcev se je po podatkih SURS-a v mesecu avgustu 2013 zmanjšalo na 909844 oziroma za 1658 oseb glede na mesec prej, glede na lanski avgust pa se je število zmanjšalo za slabih 5 tisoč oseb oziroma 0,5%. V mesecu avgustu je bilo v Sloveniji 793244 delovno aktivnih prebivalcev. Glede na julij se je število delovno aktivnih zmanjšalo za 1115 oseb oziroma 0,1%, glede na avgust lanskega leta pa se je to število zmanjšalo za dobrih 15 tisoč oseb oziroma 1,9%. Med zaposlenimi osebami jih je bilo v avgustu še vedno 92,6% zaposlenih pri pravnih osebah, njihovo število pa se je od avgusta lani zmanjšalo za dobra dva odstotka. Število zaposlenih pri fizičnih osebah se je glede na avgust 2012 zmanjšalo za 5,7%. Med samozaposlenimi pa je bilo 58,2% samostojnih podjetnikov posameznikov, katerih število se je v samem mesecu avgustu povečalo za 55, od avgusta lani pa se je to število povečalo za 1291 oseb oziroma 2,4%. Po podatkih ZRSZ je bilo v Sloveniji v septembru registriranih 114669 brezposelnih oseb, kar je za 1931 oseb oziroma 1,7% manj kot v avgustu ter še vedno za 8,8% več kot septembra lanskega leta. V letošnjem septembru se je na Zavodu za zaposlovanje na novo prijavilo 7896 brezposelnih, kar je slabo četrtino več kot v avgustu in 9,4% manj kot septembra lani. Med novo prijavljenimi je bilo 1504 iskalcev prve zaposlitve, 1434 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 3916 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas. Odliv iz brezposelnosti je septembra znašal 9827 brezposelnih oseb, med katerimi se jih je zaposlilo oziroma samozaposlilo 6419, kar je dobro polovico več kot avgusta, v primerjavi s septembrom 2012 pa je bilo zaposlitev več za 16,2%. Iskalci dela 130,000 120,000 _ 110,000 100,000 _ 70,000 _ 60,000 _ 50,000. 21 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Vir: ZRSZ Po podatkih Eurostata je bila avgusta 2013 stopnja brezposelnosti na območju evra (EA17) 12%, kar je enako glede na mesec poprej ter 0,5 odstotne točke več kot v avgustu 2012. V celotni evropski osemindvajseterici (EU28) je bila stopnja brezposelnosti v avgustu letos 10,9% in se je glede na enak mesec lani povečala za 0,3 odstotne točke. Po Eurostatovih ocenah je bilo v avgustu 2013 v EU28 26,6 milijona brezposelnih oseb, od teh 19,2 milijona na območju evra. Med posameznimi članicami EU so v avgustu 2013 najnižjo stopnjo brezposelnosti zabeležili v Avstriji (4,9%) in v Nemčiji (5,2%), najvišjo pa v Španiji (26,2%) in v Grčiji, za katero junijski podatek znaša 27,9%. CENE IN PLAČE 7. Cenovni zastoj se širi Cene so se septembra povečale za 0.3%. Bolj dolgoročna rast se je ponovno opazno znižala, saj so bile cene septembra le še za 1.4% višje kot pred letom dni. Rast cen se je med skupinami proizvodov zelo razlikovala. Že dinamika cen blaga je bila povsem nasprotna od dinamike cen storitev. Prve so se septembra opazno povečale, medtem ko so se storitve še za nekoliko več zmanjšale. Pri tem pa so glavnino septembrskih cenovnih sprememb diktirale sezonske spremembe cen v dveh skupinah proizvodov, v skupini obleke in obutve ter v skupini rekreacije in kulture. V prvi so se cene močno povečale, v drugi pa so cene opazno padle. Levji delež k rasti cen blaga je prispevalo predvsem sezonsko povečanje cen (za 13.8%) novih-jesenskih kolekcij v skupini obleke in obutve. Samo povečanje cen v tej skupini je skupni indeks življenjskih stroškov dvignilo za 0.9 odstotne točke. Po drugi strani pa je glavnino padca cen storitev prinesel konec turistične sezone, ki ga kaže močno znižanje cen počitnic v paketu (za 14.8%). Samo zaradi znižanja teh cen se je skupni indeks življenjskih stroškov zmanjšal za 0.6 odstotne točke. Inflacija v Sloveniji in evro območju [harmonizirana] 4.0-, 3.522 3.02.52.01.51.00.50.0—........................................... 2010 2011 2012 2013 Vir: Eurostat Rast cen, ki je primerljiva med državami evro območja, kaže harmoniziran indeks rasti cen. Ta se je septembra povečal za 0.4%, bolj dolgoročno (medletno) pa se je indeks opazno znižal (kar za 0.7 odstotne točke letne rasti), na 1.5%, za toliko je namreč harmoniziran indeks septembra letos presegal vrednost v lanskem septembru. Tekoča rast cen je bila v Sloveniji septembra enaka kot v evro območju, medtem ko je bila bolj dolgoročna (medletna rast) še nekoliko višja, saj je v evro območju harmoniziran indeks v letu porasel za 1.1% (v Sloveniji pa za 1.5%). Medtem ko so se življenjski stroški septembra še povečali, pa so se proizvajalčeve cene industrijskih izdelkov zmanjšale (za 9.1%). Padle so tudi bolj dolgoročno, saj so bile za 0.4% nižje kot pred letom dni. Cene industrijskih proizvajalcev se zmanjšujejo ali, v najboljšem primeru, stagnirajo na vseh trgih, izvoznih (v in izven evrskega območja) in domačih, tako kratkoročno kot dolgoročno. Le med skupinami proizvodov po namenu uporabe so razlike malo večje, cene industrijskih proizvajalcev proizvodov za široko porabo (še zlasti netrajnih proizvodov) pa so edine, ki se bolj dolgoročno še ne zmanjšujejo. Tudi cenovna pričakovanja ne kažejo opaznih sprememb v dinamiki cen v bližnji bodočnosti. Pričakovane cene v predelovalni dejavnosti so septembra stagnirale malenkost pod dolgoročnim povprečjem in malo zaostajale za pričakovanimi cenami v evro območju. Podobno je tudi s pričakovanimi cenami blaga na drobno. Cenovna pričakovanja v trgovini namreč še naprej stagnirajo malo nad dolgoletnim povprečjem. Tudi pričakovane cene storitev se praktično ne spreminjajo, čeprav je višina pričakovanj daleč pod dolgoročnim povprečjem. Veliko skrčenje domačega povpraševanja očitno še naprej zadržuje pričakovane cene storitvenih sektorjev globoko pod dolgoročnim povprečjem. Delež anketiranih, ki pričakujejo zmanjšanje cen storitev, presega delež tistih, ki pričakujejo povečanje, za 12% vseh anketiranih. Cene surovin še naprej drsijo navzdol. Tako so v zadnjem mesecu (do sredine oktobra) v evrih padle za 1.2%, medtem ko so se v letu dni zmanjšale že za 16.3%. V zadnjem mesecu najhitreje padajo cene nafte in zlata (ene in druge so se znižale v mesecu dni za več kot 4% v evrih). Po drugi strani so v tem obdobju porasle samo cene kovin (v evrih za 1.5%). V letu dni so se zmanjšale cene vseh surovin razen cen nafte - te so v letu dni porasle v evrih za 6.8%; negotovost v Iranu namreč še naprej močno zavira opaznejše padanje cen nafte. Bolj dolgoročno najhitreje med surovinami padajo cene zlata, saj so bile pred letom dni v evrih skoraj za tretjino višje kot sedaj. 23 8. Plače ponovno navzdol Avgusta so povprečne plače padle za 0.2%. Tudi bolj dolgoročno so se povprečne plače zmanjšale, saj so bile za 0.4% nižje kot v lanskem avgustu. Kratkoročno so se povprečne plače zmanjšale v večini dejavnosti gospodarstva, nekaj več (za preko 1.5%) so se povečale le v oskrbi z vodo in ravnanju z odplakami, gostinstvu ter strokovnih in znanstvenih dejavnostih. Večja kratkoročna povečanja povprečnih plač so praviloma sezonske ali slučajne narave; tako je bilo tudi avgusta letos, saj po opazno nadpovprečni dolgoročni rasti izstopajo praviloma isti sektorji, še naprej predvsem sektor oskrbe z električno energijo, plinom in paro (kjer so povprečne plače dolgoročno avgusta porasle za 3.1%), manjšo (vendar nadpovprečno) bolj dolgoročno dinamiko povprečnih plač imata še predelovalna dejavnost in oskrba z vodo in ravnanje z odplakami (z medletno rastjo 2% oziroma 1.7%). Dejavnosti javnega sektorja so še naprej na začelju po rasti povprečnih plač. Avgusta so opazno porasle le povprečne plače v zdravstvu in socialnem varstvu (za 0.8%), medtem ko so v medletnih primerjavi povprečne plače letos še naprej opazno pod ravnijo v istem mesecu lanskega leta; v ožji državi so za 0.8%, v zdravstvu za 1.8% in v šolstvu za 2.2% nižje. Na celotne izdatke za zaposlene vplivajo enotni stroški dela in število zaposlenih. Ker se je zaposlenost v gospodarstvu po začetku krize opazno zmanjšala, v državi pa je počasi naraščala, je primerjava relativnega (glede na evro območje) kriznega »bremena«, ki so ga nosili zaposleni v gospodarstvu v primerjavi z zaposlenimi v negospodarstvu narejena na celotnih prejemkih zaposlenih. 24 Slika kaže, da so celotni prejemki zaposlenih gospodarstva praktično stagnirali do drugega četrtletja 2011, potem pa so začeli počasi nominalno padati. Ker so ustrezni prejemki v evro območju naraščali, se je razlika med evro območjem in Slovenijo sistematično povečevala. Do konca prvega polletja 2013 so se tako celotni prejemki zaposlenih v gospodarstvu Slovenije zmanjšali glede na začetek krize (2009/I) za okoli 11% bolj kot v evro območju. Celotni prejemki zaposlenih GOSPODARSTVO DRŽAVA 2010 2011 2012 Vir:Eurostat; lastni izračuni Opomba: Prejemki zaposlenih gospodarstva in širše države; desezonirane vrednosti; normirano na začetek krize (2009/I = 1) 2009 2010 2011 2012 2013 2009 2013 V javnem sektorju so se celotni prejemki zaposlenih do sredine 2010 povečevali praktično enako hitro kot v evro območju, čeprav so enotni stroški dela po začetnem skoku, ki je bil posledica plačnega zakona sprejetega že v 2008, v sredini 2009 začeli hitro zaostajati za enotnimi stroški dela v evro območju. Razlika v relativni rasti enotnih stroškov dela in celotnih prejemkov zaposlenih je posledica opaznega naraščanja zaposlenosti po začetku krize v javnem sektorju v Sloveniji glede na evro območje. Šele drastičen padec enotnih stroškov dela v državi, ki ga je sprožil ZUJF, je povzročil opazno zaostajanje celotnih prejemkov zaposlenih države v Sloveniji za prejemki zaposlenih države v evro območju. Do drugega četrtletja letos so tako celotni prejemki zaposlenih države v Sloveniji zaostali za ravnijo ob začetku krize za okoli 7.5% bolj kot v evro območju. Relativno »breme« (glede na evro območje), ki so ga nosili zaposleni države po začetku krize, je torej bilo do drugega letošnjega četrtletja za približno 3.5 odstotne točke celotnih prejemkov manjše od bremena, ki so ga nosili zaposleni v gospodarstvu. Za toliko se torej morajo še zmanjšati celotni prejemki zaposlenih v javnofinančnem sektorju, da bi bilo »breme« krize enakomerno porazdeljeno med zaposlene gospodarstva in negospodarstva. FINANČNA GIBANJA 9. Navkljub nihajem počasno izboljševanje davčnega donosa Javnofinančni prihodki so septembra porasli za 2%. Porasli so tudi bolj dolgoročno (medletno so se celotni prihodki javnega sektorja povečali za okoli 9.5%); tudi v celotnem tretjem četrtletju so bili javnofinančni prihodki (sicer malo) višji kot lani. Ker je v lanskem septembru prišlo do premika timinga vplačil pri domačih davkih na blago in storitve na oktober, je osnova primerjave precej znižana. V kolikor se javnofinančni prihodki v lanskem septembru popravijo za verjeten prenos timinga vplačil, so javnofinančni prihodki v letošnjem septembru dolgoročno (medletno) verjetno stagnirali. 25 Neposredni davki in ostali prihodki so se septembra povečali za 0.5%, bolj dolgoročno (medletno) pa za 2.5%. Nekaj bolj so se septembra povečali prihodi od dohodnine ter taks in prihodkov upravnih organov (skupno povečanje teh davčnih oblik je doseglo okoli 11 milijonov). Nobena davčna oblika se ni opazneje zmanjšala. V primerjavi z lanskim septembrom so se povečale vse davčne oblike razen dohodnine in prispevkov za pokojninsko zavarovanje. Še posebno močno so porasli prispevki za zdravstveno zavarovanje in razne, agregatno sicer manjše, dajatve državi (takse, pristojbine). Domači davki na blago in storitve so se septembra precej povečali (za 4.3%). Medtem ko so avgusta dolgoročno še stagnirali, so bili septembra domači davki na blago in storitve že opazno nad ustrezno ravnijo v lanskem septembru. Domače davke na blago in storitve sta pognali navzgor predvsem dve davčni obliki, trošarine in davek na dodano vrednost od uvoza; v septembru sta obe skupno porasli za 17 milijonov. Kot rečeno so v medletni primerjavi domači davki na blago in storitve poskočili zelo močno tudi zaradi premika timinga vplačil v lanskem septembru (ko se je del davka na dodano vrednost »prenesel« v oktober). Če se ustrezno popravi (poveča) davčni donos davka na dodano vrednost v lanskem septembru, potem so bili domači davki na blago in storitve v letošnjem septembru višji za 15.4%. Levji delež povečanja so prispevale trošarine, ki so bile letos septembra za preko 50 milijonov višje kot lani v istem mesecu. Davek na dodano vrednost je tudi prispeval k medletnemu povečanju domačih davkov na blago in storitve, vendar precej manj od trošarin (po korekciji za premik timinga vplačil v lanskem mesecu) - okoli 16 milijonov. Davčni donos se ne povečuje samo z večanjem davčnih stopenj ter širjenjem in rastjo davčne osnove, temveč tudi z zmanjševanjem davčnega izogibanja. Zato najnovejše medijsko učinkovite poteze DURS-a povečujejo upanje v bolj normalno aktivnosti države tudi na tem segmentu. Po vstopu v EU je bilo pričakovati, da se bo, zaradi večje učinkovitosti kapitalskega trga, že v načelu davčno izogibanje povečalo in da bi se zato moral že od vstopa močno povečati tudi davčni nadzor1. Nadzorna aktivnost DURS-a pa se je, ravno obratno, v času »prijazne davčne uprave« (2005-2008) drastično zmanjšala, močno je upadlo tudi število za zahtevne preglede ključnih inšpekcijskih kadrov. Zato se je nadzorni učinek DURS-a v tem obdobju zmanjšal na eno tretjino učinka pred vstopom v EU (za skoraj 0.8% BDP). Prav zaradi tega je bilo v GG povečanje davčnega nadzora že leta 2009 predlagano kot eden od možnih načinov nevtraliziranja kriznega poslabšanja javnofinančnega stanja2. Kot kaže slika, se je po 2009 učinkovitost nadzora davčne uprave sicer opazno povečala, vendar še vedno precej zaostaja za dosežki izpred 2005 (okoli 0.4%BDP)! Celotni učinki davčnega nadzora 26 Vir: DURS, Letna poročila; lastni izračuni Opomba: Skupni učinki kontrole in inšpekcij; odstotki BDP 1 Glej, Bole, 2005, »Kratkoročna fiskalna tveganja in poteze ekonomske politike«, Bančni vestnik, 54, 20-27. 2 Glej Bole, 2009, »Kje dopolniti ekonomsko politiko za težje čase?«, GG, februar 2009. Učinki davčnih kontrol in inšpekcij 1.2-, 0.8- 0.4- 0.0- 27 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Vir: DURS, Letna poročila; lastni izračuni Opomba: Kontrola obsega dodatno ugotovljeni davek zaradi nepravilnosti in samoprijav; inšpekcija obsega dodatno ugotovljene neposredne obveznost i in samoprijave Eden od razlogov za manjši davčni izplen DURS-ovega nadzora je zagotovo velik primanjkljaj ključnih kadrov za zahtevne preglede davčnih zavezancev (inšpektorjev), ki je začel nastajati v času »prijazne davčne uprave« (2005-2008). Število inšpektorjev se je namreč od 2004 do 2009, namesto da bi se povečalo, zmanjšalo z 449 na 392. Do dodatnega zmanjšanja števila inšpektorjev je prišlo, čeprav je Sloveniji imela že pred vstopom v EU komaj zadostno (daleč podpovprečno) število inšpektorjev glede na stare članice EU.3 Zato tudi ne čudi struktura počasnega ponovnega izboljševanja učinkov davčnega nadzora v obdobju po 2009. Izboljšanje učinkov davčnega nadzora je namreč posledica predvsem večjih učinkov kontrole, medtem ko se učinki (precej bolj zahtevnih) inšpekcijskih pregledov le zelo počasi povečujejo, izplen inšpekcijskih pregledov je še vedno 0.6% BDP nižji kot pred vstopom v EU (pred obdobjem »prijazne davčne uprave«). 10. Padanje kreditov je začelo pojemati? Krediti so avgusta ostali praktično nespremenjeni, medletno pa so se zmanjšali za 7.3%. Vse več znakov kaže, da so se stopnje padanja kreditov začele zmanjševati. Slika desezoniranih stopenj rasti skupnih kreditov kaže, da se je umirjanje padanja začelo po tretjem četrtletju lani. Tekoča stopnja desezoniranih kreditov je tako bila decembra lani še višja od 0.8% 3 Zaradi premajhnega števila inšpektorjev je bila že takrat obremenjenost inšpektorjev v Sloveniji bistveno večja; v EU je, na primer, inšpektor v povprečju pregledal 20 zavezancev letno, v Sloveniji pa 35 zavezancev letno; glej Bole, 2001, »Možne težave pri administriranju DDV po vstopu v EU«. na mesec, medtem ko je bila avgusta letos le še 0.45%. Tudi bolj dolgoročno medletno zmanjševanja skupnih kreditov se po februarju letos ne povečuje več. 28 Mesečna dinamika skupnih kreditov podjetjem in prebivalstvu .020- .015 .010 .000 -.010. A, J w i >V / i i i i i i i i i i i i i v \ /NW Vir: BS; lastni izračuni Opomba: Mesečne stopnje rasti; desezonirano 2008 2009 2010 2011 2012 2013 V četrtem četrtletju lani je prišlo do zaustavljanja poslabševanja tekoče dinamike tako pri kreditih podjetjem kot pri kreditih prebivalstvu. Obrat pri podjetjih je bil izrazitejši, saj so se tekoče stopnje padanja začele zmanjševati pri prebivalstvu so se samo zaustavile; tekoče stopnje desezoniranih kreditov podjetjem so dosegle dno novembra lani, ko so bile 1% mesečno, avgusta letos pa se je padanje zmanjšalo na 0.7% mesečno. Kakšen bo učinek ad hoc likvidacije dveh bank na ponovno pospešitev krčenja kreditov, bodo pokazali podatki v naslednjih mesecih, posledice najnovejših (retroaktivnih) zakonskih sprememb statusa hibridnih instrumentov kapitala pa podatki naslednjih nekaj let. Tekoča rast skupnih depozitov .008-, .002- 29 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Vir: BS; lastni izračuni Opomba: Mesečne stopnje rasti; polletne drseče sredine; desezonirano 000 Skupni depoziti so se avgusta zmanjšali za 0.3%, medletno pa za 0.6%. Čeprav so se depoziti avgusta bolj zmanjšali kot v predhodnih mesecih, je tudi pri tekoči rasti depozitov vse več znakov, da je tudi pri njih v tretjem četrtletju lani prišlo do obrata in so se stopnje padanja začele zmanjševati. Zaradi velikega slučajnega nihanja so spremembe v tekočih stopnjah rasti depozitov vidne šele v drsečih sredinah. Polletne drseče sredine so, na primer, pozitivne že od letošnjega februarja dalje. Grosistične obrestne mere na so še vedno na tleh (3 mesečni euribor vztraja na okoli 0.2%). Detajlistične pa se počasi zmanjšujejo. Posojilne obrestne mere so se avgusta zmanjšale za 0.1 točke, tako pri podjetjih kot pri gospodinjstvih. Izjema so bili le stanovanjski krediti, kjer so obrestne mere stagnirale. Padle so tudi depozitne obrestne mere, nekaj več (za 0.2 točke) obrestne mere dolgoročnih vezanih vlog. 11. Tudi avgusta visok plačilnobilančni presežek Če ekstrapoliramo 1.6 milijarde € velik osemmesečni presežek tekoče bilance na celotno leto, gre za znesek, ki pomeni okrog 7% letnega slovenskega BDP. Neto zunanji dolg je sredi leta nehal padati. Plačilna bilanca Slovenije (milijoni €] januar-avgust avgust 2012 2013 2012 2013 I. Tekoči račun 477 1.596,20 60,8 1451 1. Blago -218,6 541,6 -72,5 9,3 2. Storitve 1.197,00 1.420,30 188,7 191,3 Transport 429.9 429.6 51.3 53.0 Potovanja 922,0 926.5 169,5 174,6 3. Dohodki -454,2 -215,7 -31,6 -32,6 Delo 222,6 2971 32,6 37,2 Capital -676,8 -522,9 -64,2 -69,8 4. Tekoči transferí -47,2 -150,0 -23,8 -22,9 državni sector 58,5 20,6 -61 2,8 II. Kapitalski in finančni račun -480,3 -2.37710 -243 -331,7 A. Kapitalski račun -13,3 -53,9 -9,8 -12,2 B. Finančni račun -467 -2.32310 -233,2 -319,4 1. Neposredne naložbe 303,0 -641,5 -28,4 31 domače v tujini 223,8 -48,2 42,6 -11 tuje v Sloveniji 79,2 -593,4 -711 4,2 2. Naložbe v vrednostne papirje -1.595,20 1.930,90 -1521 -113,9 domače v tujini 236,3 138,8 -47,4 -102,7 tuje v Sloveniji -1.831,50 1.79210 -104,7 -11,2 3. Finančni derivativi -55,6 -343,9 -3,3 -55,5 4. Ostale naložbe 8921 -3.237,30 -461 -1561 5. Mednarodne denarne rezerve -11,3 -31,4 -31 2,9 III. Neto napake in izpustitve 3,3 780,8 182,2 186,5 30 V avgustu je znašal presežek v tekoči plačilni bilanci 145 milijonov € (avgusta 2012 je znašal 60.8 milijonov €), kar je posledica 9.3 milijonov € presežka v blagovni menjavi (uvoz f.o.b.), 191.3 milijonov € presežka v storitveni menjavi (od tega 174 milijonov € neto priliva od turizma), 32.6 milijonov € primanjkljaja v bilanci faktorskih storitev in 22.9 milijonov € primanjkljaja neto transferov. V osmih mesecih skupaj znaša pozitivni saldo tekoče plačilne bilance 1596.2 milijonov € (v enakem razdobju lani je bil 477 milijonov €) kot seštevek 541.6 milijonov € presežka v blagovni menjavi, kar 1420 milijonov € presežka v storitveni menjavi (od tega neto priliv od turizma 927 milijonov €), 215 milijonov € primanjkljaja v bilanci faktorskih storitev (plus 300 milijonov € pri delu minus 515 pri kapitalu) ter za 150 milijonov odliva iz tekočih transferov. Vir: BS Na kapitalskem in finančnem računu je v osmih mesecih saldo negativen -2377.1 milijonov € (v enakem razdobju lani je znašal -480 milijonov €), pri čemer igrajo pomembno vlogo še nepojasnjene neto napake in izpustitve ki so narasle kar na 780.8 milijonov € (dobra 2% BDP). Pri tem je negativna vrednost na kapitalskem računu 53.9 milijonov €, povečanje terjatev oziroma zmanjšanje obveznosti na finančnem računu pa 2323.1 milijonov €. Tuje investicije v Sloveniji imajo negativni saldo 641.5 milijonov €, naložbe v vrednostne papirje pa pozitivni 1930.9 milijonov €. Pri finančnih derivativih je saldo negativen -343.9 milijonov €, pri neto ostalih naložbah pa prav tako negativen -3237.3 milijonov €. Mednarodne rezerve pri Banki Slovenije so se v osmih mesecih letos zmanjšale za 31.4 milijone €. 31 Bilten Banke Slovenije 9/2013 kaže, da se je bruto zunanji dolg v juliju letos povečal za 61 milijonov €, neto dolg pa povečal za 178 milijonov € na 13102 milijonov €. Kljub rasti ostaja še vedno manjši kot je znašal konec 2012, ko je bil 14317 milijonov €. Mednarodne rezerve pri Banki Slovenije so v avgustu porasle za 5.7 milijonov € na 729.3 milijone €,pri čemer je za 107.8 milijonov € zlata, 220.4 milijonov € imetij SDR, 144.3 milijonov € rezervne pozicije pri MDS in 256.7 milijonov € klasičnih deviznih rezerv. SLOVENSKA BORZNA IN GOSPODARSKA GIBANJA Franjo Štiblar l.Uvod 32 Ljubljanska borza v dvajsetih letih samostojne Slovenije deluje normalno, tako kot se pričakuje za delovanje borze: gibanja na njej predhajajo domača gospodarska gibanja, so sinhronizirana z gibanji indeksov na velikih svetovnih borzah, nihanja na njej pa zaradi njene majhnosti po pričakovanju presegajo nihanja na svetovnih borzah. Z ustreznimi ukrepi bi bilo mogoče povečati njen pomen. Ljubljanska borza je ponovno oživela ob osamosvojitvi Slovenije. V prvem desetletnem obdobju je bilo njeno delovanje determinirano s posebnim postopkom privatizacije družbene lastnine, zato se je obnašala v veliki meri drugače kot druge borze v svetu. Kleindienst (2000) razlaga, da je bilo v obdobju 1992-1999 gibanje slovenskega borznega indeksa nesinhronizirano z gibanji pomembnih borznih indeksov v svetu (v nasprotju, na primer, z indeksom madžarske borze, katerega gibanje je bilo pozitivno korelirano z njimi) in hkrati ni odražalo gibanj v slovenskem gospodarstvu. Predmet prispevka j e empirična analiza razmer na organiziranem trgu kapitala in povezanosti njihove povezanosti z realnimi gibanji v času samostojne Slovenije 1992-2012. Vprašanja, ki se zastavljajo, so, ali se slovenska borza v slovenskem prostoru obnaša normalno po zakonitostih, kot veljajo za druge (bolj razvite) borze v svetu, torej: • ali borzni indeksi delujejo kot vodeči kazalci (»leading indicators«) za gospodarska gibanja v Sloveniji, • ali so nihanja finančnih in posebej borznih agregatov v času večja kot nihanja realnih gospodarskih spremenljivk v Sloveniji, • kako je (bi) delovala finančna (bančna kreditna) ekspanzija na gospodarska in kako na borzna gibanja? Primerjave gibanja slovenskih borznih agregatov so narejene: • med seboj, • z realnimi gospodarskimi agregati, • s svetovnimi borznimi indeksi. Študija je makroekonomska, zasnovana na letnih podatkih ter makro agregatih. Predstavlja začetni okvir, ki naj bi ga v nadaljevanju dopolnil tudi mikro okvir (gibanje vrednosti posameznih vrednostnih papirjev na borzi) na osnovi mesečnih in kvartalnih podatkov. Pri nas je empiričnih analiz takšne narave malo. Kleindienst (2000) analizira Ljubljansko borzo 1992-1999 z nekaterimi osnovnimi indikatorji borznega dogajanja, Mencinger (2006) analizira povezavo med rastjo BDP in borznih indeksov v razdobju 1995-2005 za Slovenijo in nekaj drugih članic EU. 2. Teoretično izhodišče, hipoteze in metodologija Temelji analize so primerjalne empirične študije Draška Veselinoviča, Roberta Kleindiensta, Simone Čadež in drugih ter Aver in drugi iz knjige Trg kapitala v Sloveniji pod uredništvom Dušana Mramorja (GV 2000). Enako pomembne so za specifikacijo hipotez študije, ki so narejene v projektu - knjigi »Razvojne priložnosti trga kapitala v Sloveniji po finančni krizi« pod uredništvom Marka Simonetija (IER, 2010). V pomoč pa je tudi »Strategija razvoja trga kapitala v Sloveniji«, ki jo je oktobra 2010 sprejela Ljubljanska borza. Za 21 let samostojnosti so v tabelah prikazani izračuni osnovnih statistik, korelacijske analize in regresijske analize, pri čemer so upoštevani tudi rezultati Grangerjevega testa kavzalnosti med pari spremenljivk. Izbrane spremenljivke Borza: tržna kapitalizacija, promet, borzni indeks, struktura vrednostnih papirjev. Tehnični-organizacijski vidik: število članov borze, borznih poslov, izdajateljev delnic. Realna gibanja: BDP in rast in na prebivalca, inflacija, nezaposlenost, plačilna bilanca. Finančni agregati: depoziti v banke, bančni krediti, obrestne mere. Sestavljene spremenljivke: depoziti/tržna kapitalizacija, krediti bank/depoziti bank, tržna apitalizacija/BDP, promet/BDP, (borzni indeks - obrestna mera). Osnovne statistike zajemajo: srednjo vrednost Mx, vrednost agregata v 20 1 2 X2012, maksimalno vrednost agregata Xmax in razliko med njima (X2012 - Xmax), koeficient variacije KVx% in korelacijo spremenljivke X s spremenljivko linearnega trenda rXTREND. Regresijska analiza časovnih vrst skuša odgovoriti na vprašanja povezav med realnimi in finančnimi spremenljivkami ter med samimi finančnimi spremenljivkami. Večina spremenljivk v regresijski analizi je v obliki stopenj rasti ali ulomkov, zato ni nevarnosti singularnosti, prisotnost avtokorelacije pa meri Durbin-Watsonova spremenljivka DW. 3. Rezultati V tabeli 1 so osnovne statistike za izbranih 36 časovnih serij spremenljivk za 21 letno obdobje 1992-2012. 33 Tabela 1: Osnovne statistike Ljubljanske borze X X2012 M Xmax (X2012 - Xmax KV x% rx.TREND 1.BOPBDP % 2.30 -0.74 3.98 -1.68 -343.5 -0.39 DEPS, mio € 18165 11459 18396 -231 57.5 0.99 DEPSTKD 3.698 722 35.66 -31.96 144.3 -0.67 DEPSTKS 1.028 3172 11.89 -10.86 119.2 -0.78 5.GDP mio € 35319 25499 37280 -1961 33.3 0.98 GDPPC, € 17244 12670 18400 -1156 32.3 0.98 INFL, % 2.6 6.57 22.9 -20.3 75.9 -0.82 IRLTN,% 3.65 8.72 24.0 -20.35 56.3 -0.86 IRLTR,% 1.05 215 3.90 -2.85 57.5 -010 10.KREDS,mio € 25928 13635 29203 -3275 73.8 0.95 KREDSDEPS 1.427 1.05 1.621 -0194 32.2 0.88 ODELVP% 84.0 66.67 89.6 -5.6 23.3 0.57 PRS,mio € 360 1080 3380 -3020 69.8 0.25 PRSGDP 0.0102 0.043 0.097 -0.0868 54.5 -014 15.PRSTKS 0.0203 0.361 1.847 -1.826 144.6 -0.75 RBDP,% -2.5 2.93 6.9 -9.4 110.5 -0.47 RDEPS,% -1.26 11.92 35.48 -36.74 88.6 -0.84 RGDPPC,% -1.68 6.84 32.7 -34.38 111.2 -0.62 RKREDS,% -4.42 14.66 42.41 -46.83 83.3 -0.48 20.RNEZAP% 8.9 6.93 8.9 0 15.6 -0.26 RPRS,% -23.4 1213.4 24100 -24123 484.0 -0.38 RSBI,% 7.8 12.80 7813 -70.33 2531 -0.30 RSBIOBN,% 41 4.076 73.60 -69.5 759.0 -018 RSCBS,% -12.0 -3.51 33.33 -45.33 -352.0 -0.02 25.RSIZDEL,% -7.89 15.72 100.0 -107.89 224.2 -0.74 RSPOS,% -42.0 43.94 718.6 -760.6 373.5 -0.52 RTKD,% 0.77 64.85 6091 -608.33 218.3 -0.58 RTKS,% -8.7 29.66 125.44 -13414 120.4 -0.55 SBI, točke 2637 3242 11370 -8733 741 0.53 30.SCBS 22.0 33.85 68.0 -46.0 38.0 -0.86 SIZDEL 70 93.55 151 -81 44.3 0.36 SPOS 56.600 225.2 451.3 -394.7 52.5 0.015 TKD, mio € 4911 5131.5 19740 -14829 91.8 0.67 TKDGDP 0.139 0172 0.571 -0.432 77.9 0.62 35.TKS, mio € 17664 10240 26864 -9198 82.0 0.92 TKSGDP 0.50 0.335 0.778 -0.278 68.5 0.91 34 Legenda kazalcev: X 2012 = vrednost spremenljivke X v 2012 Mx = srednja vrednost X Xmax = maksimalna vrednost spremenljivke KVx% = koeficient variacije X = 100*(Sx/Mx) R xtrend= korelacijski količnik spremenljivke X z linearnim trendom časovn e serije 1992(1993) - 2012, 21 (20) podatkov. Legenda spremenljivk 1.BOPBDP % = saldo tekoče plačilne bilance/BDP DEPS, mio € = skupni depoziti v banke DEPSTKD = depoziti/ tržna kapitalizacija delnic DEPSTKS = depoziti/ tržna kapitalizacija skupaj 5.GDP, mio € = bruto domači produkt GDPPC, € = bruto domači produkt na prebivalca INFL, % = inflacija IRLTN,% = nominalna dolgoročna obrestna mera IRLTR,% = realna dolgoročna obrestna mera 10.KREDS,mio € = skupni bančni krediti KREDSDEPS = skupni krediti/skupni depoziti ODELVP,% = odstotek delnic v vrednostnih papirjih po tržni kapitalizaciji PRS,mio € = skupni borzni promet PRSGDP = skupni promet na borzi / BDP 15.PRSTKS = skupni promet na borzi / tržna kapitalizacija = likvidnost RBDP,% = stopnja rasti BDP RDEPS,% = stopnja rasti skupnih depozitov v banke RGDPPC,% = stopnja rasti BDP na prebivalca RKREDS,% = stopnja rasti bančnih kreditov 20.RNEZAP,% = stopnja brezposelnosti (anketna) RPRS,% = stopnja rasti prometa na borzi RSBI,% = stopnja rasti borznega indeksa Ljubljanske borze RSBIOBN,% = rast borznega indeksa minus rast dolgoročne obrestne mere RSCBS,% = stopnja rasti števila članov borze 25.RSIZDEL,% = stopnja rasti števila izdajateljev delnic RSPOS,% = stopnja rasti števila poslov na borzi RTKD,% = stopnja rasti tržne kapitalizacije delnic RTKS,% = stopnja rasti tržne kapitalizacije skupaj SBI, točke = borzni indeks Ljubljanske borze 30.SCBS = število članov borze SIZDEL = število izdajateljev delnic SPOS = število poslov na borzi TKD, mio € = tržna kapitalizacija delnic TKDGDP = tržna kapitalizacija delnic / BDP 35.TKS, mio € = tržna kapitalizacija skupaj TKSGDP = tržna kapitalizacija skuoaj / BDP 35 Interpretacija rezultatov za obdobje 1992-2012: a) Povprečja: Borzne spremenljivke: Skupni borzni promet je bil po povprečno 1080 milijonov € letno, kar je bilo 4.3% BDP, in je znašal 36.1% povprečne borzne kapitalizacije v navedenem obdobju. Povprečna vrednost SBI (serije indeksa sestavljenega iz obstoječih indeksov na Ljubljanski borzi) je bila 3242 točk. Letna rast indeksa SBI je bila povprečno 12.8%, kar je znatno nad rastjo BDP 2.93% in nad povprečno obrestno mero 8.7%. 36 Povprečno število članov borze je bilo 33.85 (padalo je po 3.5% letno), število izdajateljev vrednostnih papirjev 93.6 (raslo po 15.7% letno), število poslov z vrednostnimi papirji 225 tisoč,(raslo je po 43.9% letno). Tržna kapitalizacija delnic je bila v povprečju 5131 milijonov €, kar pomeni 17.2% BDP; tržna kapitalizacija skupaj pa 10240 milijonov € ali 33.5% BDP. Bančni krediti so znašali povprečno 13635 milijonov € in rasli po 14.66%, depoziti v banke pa 11459 milijonov € in rasli po 11.9% letno. Krediti so bili v povprečju 5% večji od depozitov, slednji so povprečno pomenili 7.2-kratnik tržne kapitalizacije delnic in 3.2-kratnik skupne tržne kapitalizacije. Realne spremenljivke: BDP je bil v povprečju 25.5 milijard € in na prebivalca 12670 €. Inflacija je bila povprečno 6.6% letno, nominalna dolgoročna obrestna mera 8.7%, realna 2.2% letno. V skupnih vrednostnih papirjih je bilo povprečno 66% delnic. Stopnja anketne brezposelnosti je bila povprečno 6.9%. b) Variacija Po izračuni relativne variacije KV% so borzne spremenljivke v času 1992-2012 varirale pretežno bolj kot realne, kar spet kaže na normalno delovanje Ljubljanske borze. Tako so KV% naslednji: pri borznem prometu 69.8%, borznem indeksu 74.1%, tržni kapitalizaciji delnic 91.8% in skupni tržni kapitalizaciji 82.0% (razumljivo manj kot pri delnicah). Realne spremenljivke pa so imele naslednje KV%: BDP 33.3% in BDP na prebivalca 32.3%, stopnja brezposelnosti 15.6%, obrestna mera 57%, vendar inflacija kot povezujoča spremenljivka med borzo in realnim sektorjem 75.9%. So pa krediti varirali bolj kot depoziti v banke (73.8% proti 57.5%). Tudi stopnje rasti borznih in ostalih finančnih agregatov so varirale bolj kot realnih agregatov. c) Trend Trendna gibanja analiziranih serij kaže izračun njihovega korelacijskega koeficienta s trendom. Tržna kapitalizacija in borzni indeksi so signifikantno pozitivno rasli, enako delež delnic na borzi, borzni promet pa nesignifikantno pozitivno. Število članov borze se je trendno zmanjševalo, število izdajateljev delnic in poslov pa nesignifikantno raslo. Krediti bank in depoziti vanje so trendno rasli v absolutnem smislu, enako razmerje med njima, relativno glede na BDP in tržno kapitalizacijo pa padali. Med spremenljivkami realnega sektorja sta BDP in BDP na prebivalca trendno rasla. Nasprotno so se stopnje rasti borznih, drugih finančnih in realnih spremenljivk brez izjeme v opazovanem obdobju trendno zmanjševale. d) Regresija V tabeli 2 so prikazane ocenjene regresijske enačbe. Najprej je prikazano, tako s korelacijo, Grangeijevim testom kavzalnosti in regresijsko enačbo 1, da stopnja rasti borznega indeksa SBI signifikantno s pozitivnim vplivom za eno leto predhaja rast BDP Slovenije. To je razvidno tudi iz Slike 1. V tem smislu sta slovenska borza in gospodarstvo v normalnem odnosu, podobno kot v drugih razvitejših državah. Signifikantno predhajanje rasti BDP kaže tako rast borznega indeksa (enačba 1) kot razlika med rastjo borznega indeksa in dolgoročno obrestno mero (enačba 2). Enačbi 3 in 4 kažeta, da diferencialna borzna donosnost zmanjšuje delež depozitov v borzni kapitalizaciji. Odločitev o usmeritvi finančnih prihrankov na borzo ali v bančne depozite torej je bila odvisna od donosov na obeh. Po enačbi 13 na razmerje med borznimi depoziti in tržno kapitalizacijo delnic pozitivno vpliva nominalna obrestna mera na depozite in rast BDP na prebivalca. 37 Tabela 2: Regresijska analiza dogajanj na Ljubljanski borzi Št. Odvisna Y konstanta a (t) neodvisna b1 . X1 (t) neodvisna b2 . X2 (t) neodvisna b3 . X3 (t) R2 F DW 1. RBDP 2.046 (3.48) 0.068 RSBI(-1) (3.97) 0.47 15.8 1.22 2. RBDP 2.94 (4.77) 0.049 RBI(-1) (2.87) 0.31 8.21 1.00 3. DEPSTKS 6.30 (5.04) -0.00089 SBI (-2.79) 0.29 7.82 0.43 4. DEPSTKS 4.49 (3.13) -0.00065 SBI (-2.07) 0.082 IN (211) 0.43 6.86 0.61 5. PRSTKS -2.27 (-3.58) 0.053 SCBS (5.75) 0.00003 GDP (2.35) 0.79 34.2 1.07 6. TKDGDP 0164 (613) 0.0018 RSBIN (2.36) 0.23 5.56 0.36 7. TKDGDP -0104 (-2.0) 0.002 RSBIN (3.37) 0.00002 GDPPC (5.46) 0.71 21.9 0.82 8. PRSGDP 0.032 (5.45) 0.00038 RSBI (2.95) -0.0027 INFL (-1.20) 0.003 RGDP (2.08) 0.57 7.51 1.22 9. RTKD 20.20 (177) 0.018 RPRS (778) 1.40 RSIZDEL (3.82) 0.90 79.6 2.09 10. RSBI -30.39 (-2.86) 942.5 PRSGDP (4.29) 0.40 RTKS (2.92) -3 RBDP(-1) (-2.26) 0.64 9.50 2.04 11. RPRS -89.30 (-013) 27.3 RTKD (6.09) 133.8 RSCBS (2.41) 0.87 551 1.96 12. RBDP 0.48 (0.52) 017 RKREDS (3.43) 0.40 11.8 2.27 13. DEPSTKD -738 (-2.64) 1.31 IN (4.07) 0.46 RGDPPC (2.24) 0.70 20.0 0.49 14. RBDP 1.23 (1.41) 0.054 RTKS(-1) (2.89) 0.33 8.38 1.26 15. RTKD 1.39 (0.06) 2.2 RKRED(-1) (1.89) 017 3.6 1.33 16. TKD 560.8 (0.44) 0.33 KREDS (4.31) 0.49 18.6 0.98 17 IRLTNOM 13.4 (111) -0.004 KRE(-1) (-4.9) 0.57 23.9 0.73 38 , = a + bi . X1 + b2 . X2 + b3 . X3 : signifikantno Legenda: Ocenjena regresijska enačba: Yoc t = Studentova t-statistika, nad 1.9 : R2 = koeficient determinacije (0-1), F = F-statistika signifikantnosti enačbe (F = pozitiven) DW = Durbin-Watsonova statistika (blizu 2 pomeni, da ni avtokorelacije, blizu 0, da je avtokorelacija pozitivna, blizu 4+, da je negativna). Slika 1 Gibanje borznega indeksa predhaja gibanje BDP: rBDP = f (rSBI [-1]] 39 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 Koeficient borzne likvidnosti (promet/tržna kapitalizacija) je pozitivno odvisen od ravni BDP, ter od števila članov borze, ki so ustvarjalci prometa (enačba 5). Borzni promet glede na BDP je bil pod pozitivnim vplivom borznega donosa in rasti BDP ter pod negativnim inflacije (8). Na rast prometa pozitivno vpliva rast borzne kapitalizacije in rast števila članov borze (11). Relativna tržna kapitalizacija delnic glede na BDP je bila pod pozitivnim vplivom relativne donosnosti borze in standarda (6, 7). Stopnja rasti tržne kapitalizacije delnic je bila pod pozitivnim vplivom rasti prometa na borzi in števila izdajateljev delnic (9). Rast borznega indeksa je pod pozitivnim vplivom prometa in tržne kapitalizacije ter negativnim rasti BDP v preteklem letu (10). Rast kreditov (kot indikator ekspanzivnosti kreditne politike) pozitivno vpliva na rast BDP, na rast tržne kapitalizacije pa z zamikom enega leta (12, 15), medtem ko med absolutnima spremenljivkama pozitiven vpliv istočasen (16). Rast skupne borzne kapitalizacije ima čez eno leto vpliv na rast BDP (14). Rast kreditov z zamikom enega leta zmanjšuje nominalno obrestno mero (17) 4. Usklajenost SBI TOP s svetovnimi borznimi indeksi Slovenski borzni indeks SBI TOP je v obdobju 2003-2012 pozitivno koreliran z gibanjem svetovnih indeksov (kar ni bilo v obdobju 1992-1999 po ugotovitvah Kleindiensta) in hkrati bolj varira od vseh drugih (enako je bilo tudi v 1990-tih letih). 40 V svoji analizi Keindienst (2000) ugotavlja, da z razliko od madžarskega slovenski borzni indeks ni pozitivno koreliran s ključnimi svetovnimi indeksi, kar smatra za slabost slovenske borze. V nadaljevanju je za desetletno razdobje 2003-2010 testirana skladnost gibanja slovenskega SBI TOP s sedmimi pomembnimi borznimi indeksi v svetu: S&P 500, NIKKEI (Japonska), FTSE 100, Hang Seng (Kitajska); SSE, Dax (Nemčija), ATX (Avstrija) in SMI. Tabela 3: Gibanje svetovnih borznih indeksov, 2003-2012; 2003=100 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 S & P 500 100 109 112 128 132M 81m 100 113 113 128 SBI TOP 100 129 133 209 356M 121 139 120 83m 90 NIKKEI 100 108 151 161M 143 83 99 96 79m 98 FTSE 100 100 108 126 139 144M 99m 121 132 124 132 HANG SENG 100m 113 118 159 221M 114 174 183 147 180 SSE 100 85 78m 179 352M 122 219 188 147 152 DAX 100m 107 136 166 203M 121 150 174 149 192 ATX 100m 157 237 289 292M 113 161 188 122 155 SMI 100m 104 138 160M 155 101 119 117 108 124 Vir: Horvat Bruno, (2013) V tabeli 3 so označene maksimalne (M) in minimalne (m) vrednosti indeksov v opazovanem razdobju 2003-2012, ki je definirano z razdobjem obstoja SBI TOP. Maksimum je za šest od osmih indeksov dosežen v 2007, za japonskega in SMI pa že v 2006. Minimum je za štiri v začetnem letu opazovanja 2003, za najbolj poznana S&P in FTSE 100 v 2008, za NIKKEI in SBI TOP pa šele v 2011. Slednja tudi edina v 2012 še nista dosegla vrednosti iz startnega leta analize 2003. Tudi graf pokaže nadpovprečno amplitudo SBI in najslabšo vrednost ob koncu obdobja (ob NIKKEI). a) Deskriptivne statistike Tabela 4: Deskriptivne statistike gibanja borznih indeksov ATX DAX FTSE HANG SENG NIKKEI SBITOP SMI SP SSE M 181.4 149.8 122.5 150.9 111.81 111.8 148.0 122.6 111.6 162.2 ME 159.0 149.5 125.0 153.0 99.50 125.0 118.0 112.5 149.5 Max 292.0 203.0 144.0 221.0 161.0 356.0 160.0 132.0 352.0 Min 100.0 100.0 99.0 100.0 79.0 83.0 100.0 81.0 78.0 SD 69.51 34.62 15.63 39.26 29.04 81.00 21.77 15.52 81.01 Skew 0.579 0.044 -0.34 0.27 0.66 1.89 0.664 -0.452 1.250 Kurt 1.969 1.878 1.878 1.974 1.935 5.508 2.063 2.613 4.047 KV 38.3 23.1 12.7 26.0 25.9 54.7 17.7 13.9 50.0 42 Po povprečni vrednosti v opazovanem obdobju je SBI TOP v sredini: štirje imajo višjo, štirje nižjo vrednost. SBI TOP pa ima največji koeficient variacije KV% in drugo največjo amplitudo med vrhom in dolom ciklusa (še večja je pri NIKKEI). b) Korelacija Tabela 5: Korelogram borznih indeksov ATX DAX FTSE HANG SENG NIKKEI SBITOP SMI SP SSE Trend ATX 1.000 0.600 0.806 0.553 0.903 0.796 0.961 0.707 0.552 -0147 DAX 0.600 1.000 0.904 0.943 0.282 0.521 0.677 0.751 0.764 0.626 FTSE 0.806 0.904 1.000 0.837 0.564 0.571 0.847 0.877 0.663 0.388 HANG 0.553 0.943 0.837 1.000 0197 0.600 0.591 0.658 0.897 0.570 NIKKEI 0.903 0.282 0.564 0197 1.000 0.652 0.879 0.576 0.242 -0.468 SBITOP 0.796 0.521 0.571 0.600 0.652 1.000 0.747 0.502 0.806 -0.208 SMI 0.961 0.677 0.847 0.591 0.879 0.747 1.000 0.751 0.569 -0.032 SP 0.707 0.751 0.877 0.658 0.576 0.502 0.751 1.000 0.481 0177 SSE 0.552 0.764 0.663 0.897 0.242 0.806 0.569 0.481 1.000 0.303 TREND -0147 0.626 0.388 0.570 -0.468 -0.208 -0.032 0177 0.303 1.000 Slovenski borzni indeks SBI Top kaže v opazovanem obdobju 2003-2012 signifikantno pozitivno korelacijo z vsemi ostalimi indeksi v analizi. Najmočneje je koreliran s SSE, ATX in SMI, najšibkeje s S&P, DAX in FTSE. Nesignifikantno je trendno padal skozi opazovano obdobje. NIKKEI in SSEE imata skupno nižjo korelacijo z drugimi indeksi, S&P enako kot slovenski SBI TOP, ostali imajo višjo medsebojno korelacijo. Trendno gibanje ima bolj negativno od slovenskega indeksa le NIKKEI, negativno a manj kot slovenski imata ATX in SMI. Drugi indeksi imajo pozitivno korelacijo s trendom (pomeni dolgoročno rast v opazovanih 10 letih), najbolj DAX in HANGSENG. c) Grangerjeva kavzalnost Analiza rezultatov Grangerjevega testa kavzalnosti za primer zamika enega leta daje le nekaj signifikantnih rezultatov. Tako: signifikantno: le SSE predhaja SBITOP, slovenski indeks predhaja DAX, FTSE in S&P, medtem ko v razmerju SBI TOP do ATX, HANGSENG, NIKKEI in SMI ni izražene signifikantne enosmerne kavzalnosti. 43 5. Zaključki in napoved Osnovni zaključki empirične študije so, da tudi Ljubljanska borza deluje normalno in da so podatki iz nje uporabljivi v širšem kontekstu vodenja ekonomske politike. Konkretno je ugotovljeno: a) da je slovenski borzni indeks zelo dober vodilni kazalnik (leading indicator) rasti BDP Slovenije s predhajanjem eno leto; kot tak je koristen in uporabljiv za napovedovanje gospodarske aktivnosti v Sloveniji (potrjujeta Grangerjev test kavzalnosti in regresija); b) da je na daljši opazovani rok gibanje slovenskega borznega indeksa visoko pozitivno korelirano (koeficient korelacije) z gibanji vodilnih svetovnih borznih indeksov in ne odstopa več, kot je to bilo v prvih letih delovanja borze. Prva faza privatizacije (kot sui generis učinka) je končana in njen vpliv na delovanje borze je v glavnem izginil; c) da je variranje slovenskega borznega indeksa večje kot je variranje vseh analiziranih svetovnih borznih indeksov (KV%, amplituda Max-min), kar za majhno borzo ne preseneča. Ljubljanska borza deluje normalno kot vse druge borze v svetu in je tudi zato potreben in koristen finančni institut za Slovenijo. Izboljševanje borznega indeksa SBITOP od srede 2012 bi v skladu z empiričnimi ugotovitvami študije moralo nakazovati izboljševanje gospodarske aktivnosti v Sloveniji od drugega polletja 2013 naprej. Hkrati pa bi padec borznega indeksa v prvi polovici 2013 (za okrog 4%) najavil padec aktivnosti v prvi polovici 2014. Literatura in viri: Horvat B.: Prodaja Ljubljanske borze, seminarska naloga, Pravna fakulteta, Ljubljana, 4/2013 Kleindienst R.: Analiza razvoja trga in splošnih gibanj tečajev na Ljubljanski borzi v obdobju 1992-1999, v Mramor D. ur.: Trg kapitala v Sloveniji, GVZaložba, Ljubljana, 2000, 213-251 Mencinger J.: Med lastnino »vsakogar in nikogar« ter zatonom kapitalskega trga, Gospodarska gibanja EIPF, 383, 7/2006, 6-11 Simoneti M., ed: Razvojne priložnosti trga kapitala v Sloveniji, IER, Ljubljana, 2010 Strategija trga kapitala v Sloveniji, Ljubljanska borza, Ljubljana, 2010 Veselinovič D.: Vpliv notranjih in zunanjih dejavnikov na razvoj trga kapitala, v Mramor D., ur.: Trg kapitala v Sloveniji, GV Založba, Ljubljana, 2000, 398-417. 44 statistična priloga ♦♦♦ Skupno mesečna rast co o co CD 03 CU CD CO CD CD cu ou CU CO CD o' LO LO CD CD 03 c^- LO r^ c^- ■šT c^ c^- CO 0^ C^- CU C^ c^- 03 CD CD c^- CD CD CO ■šT CÜ CD O CD CD CD CO U^ '- CD CD ■šT c^- t is S £ le or p 03 o LO od O CO ■šT CU OU CD o' cu CO ou S r^ o o' r^ CD o 03 03 o' c^- r^ Li^ c5 CD CD CD O OU ' CO CO CD ou CD C^ up ■šT n CD C^ 03 Li^- cü CD C^ Li^- C^- CD C^ CD C^ CO CD CD 03 CD ''- 03 U^ c^- CD CU c^. o mi co ■šT o en cu S CTÜ 03 CU 03 r^ 03 CU r^ 03 CU CU 03 03 CU cu r^ CD CO CU CO ou ■šT CU ou on ■šT CU CD CD r^ CD CD o ■šT CU CO LO ■ŠT CU ' 03 LO CU CO CD 03 r^ r^ CU LO CU ' CO ■šT CU CU LO ■ŠT CU CO LO ■ŠT ■šT LO CU r^ CD 03 CU CD o ■šT CU ' CU 03 03 C^ CD CO CD LO LO 03 CU ■šT LO ■šT CD ■ŠT LO 03 CU r^ LO 03 CU 03 CU ■ŠT CU ■šT 03 rv Širša država a n čt u -u rn U -U OJ w en p CD m r^ co o LÍD o o r^ Í-V OD CU ■šT ■šT O ■šT ■šT UD o cn u^ c^' LÍD CU c^' OD CU CD o CD OD CU r^ c^ o CO CO o OD C^ OD . c^' o CD CD o o o cn o CD cn o ■št c^' t i s s £ co . . 3 ■šT LiD 6 . ' cn 49 50 Poslovni optimizem medletna sprememba 03 og ni cd 03 o cu cu o' cd o ■št ■št ou cd cu lt3 03 c^' c^ a? c^ 0^' u^ a5 lt3 a5 o cu p 03 o 0^ u3 o ■št u3 03 K c^ oi a ja fš ra o 4J os cd co cd cu cu og o 03 cd on o 03 og 03 u3 r^ 03 co 03 c^ c^' cu 03 cd u^ r^' o c^ 0^' c^ 0^' 03 up uj- c^ c^' c^ 0^ 0^' c^ a5 u^ c^' c^' 0^' Trgovina na drobno pričakovanja a a b S E te e =5 E ee E k. s co ■št ■št o u3 o 03 co ■št cu co u3 ou 03 o c^' lt3 c^' c^ u3 c^ c^ 03 u^' c^ c^ 0^' c^ c^' lt3 c^' et o lt3 r^' cd o •¡t c^ lt3 ■št c^' c^ c^' a a n jn S o +J os og o ■št m o co o o og ■št cu ■št cu o o cu co 03 03 ■št ■št cu co K cd cd~ cu cd o cu lt3 cu u3 03 li^ r^' c^ u^' c^ c^' c^ u^' 03 r^ c^' cu lt3 r^' 03 c^ c^' 03 r^ 03 03 lt3 03 lt3 03 cu 0^ c^' c^ c^' cu lt3 03 cu Naročila, gradbeništvo a a b S E te e =a E ee E k. s ■št og u3 og cu u3 up r< □3 cd cd~ 03 03 03 cd co ■št cd 03 c^ u3 c^' lt3 u3 03 cd ■št 03 c^' r^ u3 lt3 K ■št c^' cu c^' cu 03 00 03 03 li^ ■št cu r^ c^' 03 lt3 cu ks čil cd p 1 E o cd u3 cd cd co co ci3 03 03 up r^ cu up lt3 u3 u? lt3 03 f 03 f 03 K f co ■št c^ c^' c^ c^' up 03 c^' f 03 03 c^ r^' 03 K r^ u3 03 r^' c^ u3 U? lt3 c^' c^ c^ r^' U? c^ u3 c^ c^ 03 u^ u^' 03 o c^ Naročila, predelovalna dejavnost a a b S E te e =5 E ee E k. s co oj cd n cu ■št cu f r< 03 o K cd od cd ■št cu 03 ■št cu lt3 03 lt3 c^' c^' cu r^ a5 up o 00 up c^' c^ K 03 ■št u3 u^' c^ u3 c^ 03 0^ lt3 0 01 r^ oi aa n jn os 03 co 03 og r-v cd cd ■št cu li3 lt3 ■št ou 03 o 03 cd u3 03 r^ K 03 u3 03 03 cd U? c^' u? u3 U? c^ 03 03 c^ lt3 c^ c^ c^' 03 cu u? ■št 03 u? c^ u^' u? o ^^ c^' c^ c^' c^ c^ c^ r^ cd c^ ■št c^' c^ u^ u^' c^ u^ u^' c^ Gospodarska klima a ab S E te e =a E ee E k. s 03 cu u3 u3 cu og cu o cu o o rs - cu lt3 r^ c^' 03 cu ci^ 0^ c3 •nt -7 c^ 0^' c^ c^' o o c^ u3 03 cu r^' c^ c^' r^ u^' a ja tš ra o 4J os ■št oj cu cu 03 cu cu co co up cd~ o u3 co ch c^ 03 03 c^ ■št c^ O c^ 0^ c^' c^ cd lt3 03 03 03 cu r^ c^' 03 - o 03 o t e r^ o o cu co o o cu en o o cu o O cu 5 cu cu O cu 1 O cu co ch O ' cu c3 cu cu 03 ■št lt3 cd co on Oskrba (el., plin, voda) mesečna rast cd cd o 0.00 ■št cd o cd o o cd o 0, cd cd cd~ dd ltd 0' od r^ cü cu c\J dd c^' ■št c^' cd ■št ■št dd c^' -0' od ■št -0' od 0' c^' cd u^ -0' cd u^ 0' od . t is S £ le or p cd o ltd r-v dd o cd ■št o o dd od cd lid od o '0 ■sf cu cu dd cd c\j cu cu cid od od od dd c^' c^ ■sf dd c^' c^ c^' p c^ r^' c^ r^' rs cü c^' r^' s k cd U in cu lid cu cd lid n o od n o od od r^ 0d cd dd o' cu cd dd o ■št k o lid cü od k o ■šf lid od od c^ c^' 0^ od ■št c^' cu c^' cu lid dd cu dd od cu u^ u^' cu c^' cu r^' c^ '. o '. c^' 0 lid cd Predelovalna industrija a n čt o t s o a n čt m m tn p er m CD ■ŠT o cn co o cu o m od cp cü o ■šT ■ŠT ■šT OD r^ o LiD op- o op CO cn o ■šT op CU OD ■ co OD o o r^ c^' LiD u^ c^' CD CO CO CD c^ c^' OD cn o ■ g ih či a E o ■a e eitv či o z t i s 5 £ o p 00 o r-v o o op o cu cn CD co LiD K cn CD OD OD CO O cv LiD C^' ^^ r-C c^ c^' ^^ up c^ c^' OD ■šf LiD C^' op c^ c^' LiD c^' 0^ Up- op- r^ ai 0^' op c^ up r u >o o is ti OD co OD cn co on m co ■šT cn cu cn CD cn CD co m CD r^ OD Ln CD cn co cu OD CD ■šT cu OD r^ CD cu O co LiD cu r^ CD CD o r^ cu ■šT CO CD CU cu LiD ■šT cu CD ■šT co LiD LiD ■ŠT cu OD LiD LiD cu od o c^ rv LiD o co o cn cü CD OD r^ LiD en ■št CU CU en OD ■št CU CD LiD OD cu OD ■št o CD r^ CD cu ■št cu LiD cu o t e r^ o o cu co o o cu cn o o cu o CD cu o cu cu CD cu S CD CU ■šT lid CD CO cn O ' cu OD CD cu cu OD ■šT lid CD CO Luški mesečna rast O ou o m ■šT o o CD CD o 0Ü O LiD ■ŠT O CD CO 03 cu LiD op o" LiD OD ■ ■šT up li^' CD r^ od od Ci CD od od O cu CD u^ c^' CD O od CD en CÜ lid t is S £ le or Ü m cvi lid ■ŠT OD on cu on O ■šT ■šT ■šT O 00" od CO LiD K ■šT CD" CU OD 00 CO CD cu c^' c^ r^ co" cu r^' CÜ c^ C^ od CU c^ od cu O f" ■ŠT C^ li^' od c^ li^' CU C^' c^ c^' od c^' i— č o is ti CD ■šT co m ■šT m m CD CD Ln co co on ln ■šT cd CU CD o en CD r^ CD o ■šT O en co s LiD LiD CD O LiD ■ŠT 03 03 ■ŠT co CD o ltd r^ r^ 03 ■šT cu lid O ■ŠT co o lid " lid co co co CO lid ■ŠT r^ lid CO CU en st ■šT CO CO CO CO ■ŠT " O lid lid CU CO ■ŠT LtD r^ r^ cu Pomorski a n čt cd t m cd 03 co m co cd 03 03 Fv cd ou 03 cd 03 lo 03 cd co ■št o lo o o cu 03 cd o 03 co o lo cd 03 lo cd 03 o lo 03 lo co o ■št co o 03 0. cd 03 r^ cd 0 0 03 cd lo 0 cd 03 co cd 0 rv o cd 0. ■št lo 0 cd co co o rv ■št o co co lo cu ■št cu 6 6 o ■št cu 0 03 cd cu cu cu 03 03 c^ lo co 03 0 cd cd 03 ■št rv 0 0 cd cd 9 6 cd ■št Samozaposlene osebe letni porast ou lo 03 o ■št lo lo cu Clj o ou r^ o 03 co o cu o cd o 03 rs cd r^ o C^- 03 -6 c^- o c^ o 03 podjetniki in poklici en 55 55 03 o 03 03 lo cu ■št ■št lo lo r^ o lo co lo ■št cu co 03 lo co lo cu cd 03 cu co 0 cd 03 ■šT 03 0 ■ŠT ■šT 03 r^ lo 03 cd 55 03 03 lo 03 0 cd .0 0 cd cd 0 ■ŠT 0 cd ■šT ■šT cu 0 cd lo 03 03 0 cd 0 03 r^ 0 cd lo lo r^ 0 cd cu r^ cu 0 cd cu 0 03 0 6 03 03 0 6 cu lo lo 0 6 cn cn r^ 0 6 lo co co 0 6 03 o 6 cn lo cu .6 9 cu 03 .6 Zaposlene osebe letni porast I-v lo ■št 03 o cd lo 03 0 co co 03 cu r^ 03 o co 03 o lo 03 co lo lo 03 cd K 03 i< lo o li^ cd co lo li^- pri samoz. osebah r^ cu m cd cd 03 03 03 03 cd o o 03 cu r^ r^ 03 03 r^ cd 03 ■št 03 co 03 cu r^ lo 03 ■št ■št lo ■št lo ■št ■št lo 0 lo ■št 0 co ■št lo lo 0 03 lo lo cu cu ■št lo lo cu 03 03 lo lo r^ 03 ■št lo lo 03 cd ■št lo cu 0 ■št lo cd 55 ■št lo co co 03 lo lo 03 cd 55 0 6 cu 0 lo .0 o 0 lo lo lo ■št 0 lo 03 55 ■št lo 55 lo 55 cn r^ r^ 55 6 8 lo 55 letni porast 03 03 03 lo OU o Clj o OU ■št CO o CO o cd o co o o p ■št c^ C^- C^- C^ C^- o 03 c^ Cf cu Cf co cv li^ c^- cu c^- cv v podjetjih in organizacijah o cd o m r^ cd cd cd 03 cd ■št cd lo r^ lo 03 ■št 03 03 cd 03 03 r^ lo CO cd cu 03 Fv cd cu lo lo cu cd cd lo 03 55 cd cd cu 03 o cd cd cd cd 03 r^ cd cd 0 0 r^ r^ cd cd cu 0 r^ cd cd cu cu r^ cd cd cd 0 cd r^ cu cd cd CO o cd cd ■št CO ■št o cd cd CO CO C^ lo cd CO cu r^ r^ lo cd 03 cd cu CO ■št cd 0 r^ cu lo ■št 6 03 03 CO lo ■št 6 03 03 03 cd ■št 6 cn cu o ■št 6 ■št Pi CO ■št 6 ■št cu r^ cn ■št 6 03 c3 CO ■št 6 8 c3 r^ 4 6 o t e cd o o cu r^ o o cu CO o o cu 03 o o cu o o cu o cu cu o cu ^ o cu cu 03 ■št lo cd CO 03 0 . cu 03 .0 cu cu 03 ■št lo 6 8 9 Goriva letni porast ■ŠT cd LiD OD cu O o ■ŠT ■šT CO OD CD cn OD CD~ CO K cu OD OD 0^ r^' c^' C^ CO o ■ŠT C^' K c^' C^ OD ■šT C^ LiD 0^ OD 0^ ■šf c^' C^ C^' OD CU C^' OD ■šT c^' s k CD ■a in o ou ■šT CD cvi cu OD CD ■šT OD OD OD O LiD ■ŠT OD OD LiD CD cu o' CD CD cu K LiD co ■ŠT LiD OD ■šT K LiD OD ■ŠT LiD ■šT op CD ■šT LiD CD CU o CD LiD r^ c^' CD CU ^^ OD LiD ■šT C^ OD LiD ^ t^' LiD ■šT OD LiD CU CD CD r^ OD CD OD c\j CD O C^. CD OD a^ 00 LiD ■ŠT C^ cn LiD CU '. t^' LiD o Lip a^ ■šT LiD c^' CD Storitve t i s s 2 le or p CO ■ŠT OD LiD ■ŠT OU OD co OD O d LiD LiD ■šT O O p c^' c^' C^' j; op CU OD CU o CU op rs c^' C^ C^' ^^ C^' LiD C^' OD c^' OD OD CU OD s k CD ■a in m ■šT OD o CD C1J ■šf CD OD N ■ŠT OD OD OD OD OU OU co ■ŠT o' cu r^ LiD o' cu r^ OD o cu CD o cu ■šT op C^ OD Li^ C^' CU ■šT c^' CU OD C^ CU CU 5p C^ OD C^ ■šT op C^ OD CU O C^ C^' CU LiD OD C^' CU CO OD CU CU c\J CU C^ C^' CU OD CU LiD '. OD CU CU ^^ OD CU CO 0^ LiD CU OD LiD CD CU Blago t i s S £ le or p OU CD LiD r^ OD o O CD OU cu OD CD ■ŠT OD r^ OD 0^3 0^3 OD OD a^ OD ■šf ■šT C^ C^ OD CU OD LiD OD LiD OD ■ŠT OD OD ^^ c^' ci C^' CD LiD CU r^' ks CD ■a in en OU UD o OD CVI LiD CO o OD I-v OD OD cu N CD op OU ■šT ■ŠT cu cu OD cu cu CD Lip OU o OD cu cu CD LiD OD OD Li^ O CU CO c^' CU CO OD o CU CD r^ OD CU LiD C^ OD CU O CO CU CU r^ C^ OD CU CO LiD C^ OD r^ c^' CU OD OD OD CU Li^ c\j CU OD CU CD OD ■ŠT CU LiD CU C^ CU OD LiD C^' CU OD a^ CU CU Osnovna inflacija a n čt CD 10 to

o c co o s cd "o .c o o o cip o cd oj o cd o cd n o cd 03 o lo o lo cu o lo o c0 co o 03 cu cu cd r^ cu 03 r^ cu cd c0 cu lo cu ■št 03 cu cu 03 ■št 03 r^ 03 03 8 "8 03 03 cu cu lo li^ c^" cd lo U^ 03 cd "8 03 lo ■ŠT cd 3 t s a r co n t le 03 cu o ctü m 0ü m cu o 0ü 03 03 03 03 cu r^ r-v 03 rs 03 rs S 03 cu 0^8 O rs 03 ■šT ud 8 ■šT ■ŠT li3 ■št op o 8 cd op lo 8 03 cd -u cn J2 cd "o .c o o o o cu o lo ■št o cu n o ■št 03 o c0 o c0 0ü c0 ■št lo ■št 03 03 03 03 03 ■št l0 ■šf lo ■št ■št c0 ■št "8 li3 cd c^ cd 8 li3 03 lo" 03 03 "8 lo' 03 li3 lo "8 li3 03 c^ u^" cu "8 lo' 8 c^ cd 03 ■št u^ lo lo n 8 "8 8 "8 u^" o CT t s a r co n t le cu 03 GÜ 03 o ■šT 03 cp cd ■ŠT 03 O 03 03 03 r^ 03 03 cu 03 03 oj 03 c0 cu od cu 03 c0 cü c0 03 ■šT c^ 03 03 c^ 03 8 lo cu cu lo c^" cu c^ c^" lo O cu tn lo lo op 8 03 r^8 c0 8 o m s cd "o .c o o o 03 cu cd cu ■št o cu oj o 03 n o 03 o c0 cu cu cd o lo 03 03 o ■št cu lo ud r^ K ■št 03 ud 03 lo cd~ r^ u^ cu c^ lo' 03 ■št "8 03 "8 8 u^ cu o CD 03 ■ŠT u^" 03 li3 03 03 8 03 lo u^ u^" lo CD 03 03 co cd ■a C t s a r co n t le cu cu cu ctü cvi ■šT 03 o li3 r-v 0Ü lo 0Ü lo cd cu 03 r^ cu c0 cd cu r^ lo cü 03 ■šT cu r^ 03 cu c^" u^ c^" u^ c^" 8 c^" o c^ cu cu c^ c^" lo cd 03 r^8 c0 03 lo li3 lo li3 8 8 c^ C D cn J2 CD TD C o o o cu ctü o ■šT ■ŠT o c0 N o 03 o c0 03 O c0 cu cd lo c0 ■ŠT 03 lo O ■ŠT 03 lo LTD cd O ud O 03 lo~ cu 0^ li3 c^ li3 lo u^ ltd 8 ■šT u^" r^ r^ u^" ■šT lo u^" lo "8 cd 03 "8 lo' cd 03 li3 K 03 K 8 ■ŠT u^ r^ cn u^ . 8 K o t e m o o cu cd o o cu r^ o o cu c0 o o cu 03 o o cu o o cu cd cu cu cd cu cd cu cu 03 ■št LO cd 8 8 o cu 03 cd cu cu \ 03 \ ■št lo \ cd \ 8 \ 8 \ 8 \ 57 58 Življenjske potrebščine mesečna rast en co cd en od cd ud O co CD CD cn CD cd CD ud CD CD od cu cd cd CD cd od cd ud od ■ ■št ■št cd' u^' cd r^ od c^' cd C^ O c^ c^' cu c^ c^' o CD o cu cd CD 4' cd CD 4' t is S £ le or p cu cd cd ud ■št o o ud ctü o ■št cd CD p cd cd cd cd c0 cd" cu od cu r^ od cu rs ■št c^' c^ c^ od cu cu od r^ c^' ud od cd cn c^' od cd o cu s k cd U in co i-v ■ŠT o r^ cd cd ud cu CD cd od cu ■šf rv ud 03 ■št cu ud ud ud co ud od ■št ud cn cn ■št co cd o ud r^ r^ cn ■št cu ud o ■št od o ud co ud o c^' ud ud c^' cu cd od od C^' od r^ c^' cn c^ K r^ cd cn co cd r^ c^' c^ r^' Repromaterial a n čt od CD cu cu od ■šT ud cd 4 co BTO plača za plačano uro mesečna rast ■št lcd cd cd ltd o od ud cd cd cd cu cd cd ■št cd o od o cu cd cu ltd o od cd o o cd cd o ■ cn cd -- ' od -- ' cd cu -- ' co c^' co c^ c^' lcd c^ -- ' co cd -- ' co c^ -- ' cn cu -- ' od -- ' t is S £ le or p Í-V ni líd co 00 ■št lcd od od cu o- lcd ■št oü o cu p? cd cp cu cd cd- cn LI? c^ cu cd od c^' cu c^' li^ c^' od op ltd c^' ■št od ltd cu m m od co co lid co r^ co od co cd od co cd od od cu oö ■št od ■št oí cd o oö od co od üd od oö ltd cn od líd od cu lcd oö cn od oö cn cu r^ od cu lcd oö od oö co od co c^ od - od ltd ■št oö ■št c^ oö od Število plačanih ur a n čt cd t >c0 o o r^ co cd co cd r^ cd co cd ■št cd cd r^ ■št cd co cd o r^ cd r^ co ltd co cd lcd cn cd ■št cd cn cd lcd r^ r^ lcd od cd lcd cd cn cd ltd r^ co ltd cd líd r^ Skupaj neto a n čt cd w co

cd cu - od ■št ltd cd 59 60 Carine mesečna rast m 03 n 03 o -4.44 lo 0ü o cd lo rs od r^ cu od -4' cd -4' co li^' lo 4 od cd cd rs cd 03 4' cu c^ li^' lo c^ c^' cd o od lid r^' od lid od lo 03 o c^ o cd o co r^ c^' co 0^ od- t is S £ le or p cd m cu r^ r-v 0ú o ■št cu lo lid cd K o on o cd o K lo K cu oí c^ cid ül cu lid c^' cu 03 c^ 03 '4 cu cid cü '4 cd 03 o lo '4 lo- cid li3 r^' c^ cu cd cid c^' o mi 03 co cd 03 o o cu o lo cd 03 co cd o 03 ■št cid cd lo lo cu co cu od cu cu lo 0d cd lid cid 4 lo cd cd c^ c^ lid o lid 4 od cid lo r^' r^ li3 r^' 03 lo K cu ltd lcd c^' cu cd c^ lid co c^ cid co r^' 03 oí cu od co" co lo K cd c^ cid cd c^' cu o cd cd r^ c^ cid cd c^ -' DDV in trošarine a n čt od cd cu cu 03 4 - cd co cd Zaposlovanje mesečna rast m CD o co 1.42 CD cd o" ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ letni porast o CD CD o co i-v ■ŠT o cu op cp od od CD cd cd cd K CD od '4 o" co cd o" co -4 od ud 03" co ud ■ŠT CU '" ud od '" ud 4 cu '" CD ud od ud CD 03 od -" U^ co CD K U^ U?' U^ U^ u^' u^ U^ c^' u^ o mi LO ■šT ■šT CU r< cu O od od CU o r^ r^ cu r^ CD K cu 4 od ud cu o" o cu cu cu co up 03 co ud ■šT o" rv K r^ en "' r^ cu CD " CU CÜ 4 en od CU CU ud " od CD CU co " 03 cu c^' " ■šT ud co cu c^ c^' " c^ CÜ " u^ CIO co c^ c^' " od CÜ CD CÜ ud Pokojninsko zavarovanje mesečna rast od o r^ o r^ cu cp od o cu o CD ■ŠT o" co o cu CD o" ' 03 ■šT cp " od o" 4 -"' ■ CU CD 4 od -"' cu co -"' ud ■ŠT -"' " "' CD od -"' cu ud "' • £ "' ud "' co od "' ■ letni porast CD qd CO o co up up CD o" cp ud od o" CO u^' cu cu P 03 o" ■ŠT ■šT CO cp up '" CÜ '" o" cu '" od -" r^' " c^' c^ c^ c^' c^' c^ u^' c^' CD co u^ C^' 03 o mi 03 r^ 03 cu co en a o co co o CD ■št co co 4 cu on en co co cu CD ud 4 co ud en ud cu 4 co 03 co ud ud ud co cu co ud o" en cu CD cu 03 cu 03 CU 03" CD co r^ 03 CD co cu ud od en cu cu CD od cu cu cu cu CD co ^ c^' co cu ud c^ " ud O" 1" cu c^ od co " u^ r^' r^ cu cu r^ cu CD CU ud r^ cu " ^f cu co co co cu 4 r^ K r^ cu " '4 K r^ cu cu '4 c^' " co " u^ ud r^ cu " cu ud '" CÜ r^ cu co r^ 03 Zdravstveno zavarovanje mesečna rast CD r-v o cu CO CD 4 cu cp od o CD CD" ud cu o ' co o 03 cu o" co cp " 4 ud o" o -4' cu o ud " ■šT u^' " CD CU r^ u^ -"' cu o -"' " c^ -"' ■ ud ■št "' co c^ -"' cu ud "' ud "' rv "' co "' letni porast o m cu cd co ud cu Op op ud cu od cp" cu o ud cu ■št ud K CD '" K cu c^ od r^ ud -" ud cu c^ f" cu K u? j; c^' c^ c^' cp ud cl^' u^ r^' ■št od o mi cu CD qd CD 03 CD CO od CD ctü o co cü cu cu co CD co CD cu cu ud '4 CU o co cu ud cu od CD CU CU co cu ■št co ud co od o" en o od ud en r^ cu cu en o en K r^ ud 03 '4 ■šf co 03 o od en ud cu cd" ud " co od ud CD r^ r^' cu ud co od 4 CU CD O" cu 4 cu K CD ud ud co " ud co cu u^ od co " '" ud ud CD c^ od co ud '" ud co 4 c^ ud co ud ud O" CD ud '" c^' co cu ud co " od co cu ud ud Skupno mesečna rast 03 r-v o co cd CD cu cp od o cp co cd r^ od o" ud cu o" cu o o" ■ " cd " o "' ud co " c^ "' u^' CD co CU ud en -"' " od -"' CD ■št -"' cu ud "' " ■št -"' " od "' co ■št "' CD ud "' " ■št "' ' letni porast ■št od ltd cd o cu r-v j; ■št od CD od o cu up up co cp cu co K o cu ud c^' ud cu ■št cu r^' -" '" co" CD ■št cl^' cd cp ud f" CU co c^' c^ ln od o mi 03 cu r^ 03 ■št co cu cid en ■f ud o r^ r^ en ud ud co CD o en CD ud 4 '4 od r^ ud co CD o" cu r^ ud CD ud 4 co cd CD r^ 4 03 en k co 4 o ud co 4 co o co" ud 41 " 03 rv 4 ud en od co 4 03 od 4 " ■št" " " c^' " ud ud r^ c^' " '" CD ud ud co cd " r^ ud ud CD 4 cu co od ud 4 " cd u^ 4 " '4 ud co cu u^ 4 1'" ud CD 4 CD '" ud CD 4 " ud ud 4 ud CD u^ 4 ud ud od ud 4 '" k ud 4 CD '" 00" " o o cu co o o cu cu o o cu o cd cu cd cu cu cd cu cd cu 4 ud CD co 03 " 1 cu 1" cu cu " 4 ud CD co " 61 ♦ ♦♦ STATISTIČNA PRILOGA 62 Depoziti prebivalstva letni porast O cci r-v OD co o m LiD ■ŠT CO r-v cd ■ŠT CU O 55 CO OD cn CU ou o CD ou O LiD CO o CO LiD o CO cp' cn CD o o rv c^' 8 C^ c^' o c^' C^ c^' CO cp' CU c^ 0^' o OD CO CO o CO cn CO ou LiD C^ ou o mi O ■šT cn o CO o o CU r^ CO CU CO CU CD CO ■šT r^ cn CO ■šT 55 55 ■šT 55 o ■šT CU LiD OD CO LiD CU CO CU LiD OD LiD CD CO CU LiD CO r^ CU LiD CO CO CU LiD 55 o LiD ■šT ■šT cn ■šT LiD CD cn ■šT LiD LtD LiD CU CU LiD cn CO CU LiD CO ■šT LtD CD CO 8 OD 8 CU o CO 8 CO 8 o o CO 8 Depoziti podjetij t s a r o ni t le cn cci LiD o ■ŠT cvi cn o ■šT ■ŠT ■šT LiD cp' C0 C0 f' LiD o CO CU O' cn CD o' CD LiD O CO ■šT OD CU ■ŠT ou LiD o LiD ■šT OD ou CD o CO f' O CO CO LtD c^' CD cn OD LiD CD CIO CO OD r^' c^ r^' 8 LiD V o mi cn cn CU co ■šT CD CO m CO r^ CO CO CD CO CO CO CO o ■šT CD CD ■šT C0 CU C0 CO LiD ■ŠT cn CO O O cn CO cn ■šT cn CO CU CO cn CO LtD cn CO cn CO ■šT LiD cn CO CU CU o ■šT CO LiD cn CO CD CU o ■šT CU CO o 8 8 CU CO CO LiD cn CO CO CD r^ CO CU o CU 8 8 ■šT 8 C^ 8 o CO CU 8 cn CD CU 8 r^ LiD CU 8 Krediti prebivalstvu t s a r o ni t le co ni CU CD ni CU ■ŠT ou CU cn ■šT CO CO o LiD CO CO cn ou rv ■šT CU CO o CO o o CO CD o LiD rs CU LiD r^ op CO LiD CO op 8 0^' CD ■šT 0^' cn CD ou LiD LiD 0^' c^ 0^' o 0^' CU c^' o CO v o mi rv CO ■šT □5 CO ■šT ■šT CO CO CU CO CU cn ■šT LiD ■šT OD r^ CD CU cn ou ■šT cn OD CO cn CU cn o CO CO cn o CO CO cn CD CO cn CO cn CD ■šT CO cn CO CO CO cn CO cn CO CO cn r^ CD CU cn cn C^ o CD C^ cn LiD C^ C^ r^ o cn cn cn o cn o LiD O cn cn LiD o cn Krediti podjetjem t s a r o ni t le co cvi CU CO cn CU o CO CU CO en o r^ o o C0 LiD C0 CU O K CO CO CO CO OD CO LiD f' f' CU ■ŠT f' LiD Lip' CO ■ŠT Lip Lip' cn o Lip' CD r^ Li^' CD C^ C^ K CD c^ CD ■šT ai r^ LiD ai CU C^ c^' CD c^' CD cn LtD cn CD OD c^' O mi ■šT CO r^ CU cn CU m CO CO ■šT cn o cn r^ o CU r^ CU CO o CU OD O O CU CU CO CD CO OD CD CU ■šT ■šT o CU □5 o o CU o ■šT o o CU CU CO cn cn CO CO CO cn rv cn O r^ CD cn 55 LiD cn O LiD ■šT cn o cn cn CO CD CO 8 CO LiD CO cn CO ■šT CO st CO CO CO cn CO cn o CO CU o CO r^ CO CO r^ CO CU CO r^ o t e CD o o CU r^ o o CU CO o o CU cn o o CU o CD CU CD CU CU CD CU \ CU CD CU CU CO ■šT LiD CD CO cn o CU 1 CD CU CU CO 8 LiD CD CO