wnHi®
O DELU KOMISIJE
za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu z oceno stanja v zvezi z uresničevanjem ZZD na območju ob-čine Ljubljana Vič-Rudnik
Ob analizi uresničevanja ZZD na področju občine Ljubljana Vič-Rudnik zajemamo dejavnost od časa razprav v osnutku za-kona do datuma 11. december 1978, ko so morale temeljne orga-nizacije združenega dela, poslovne skupnosti in organizacije po-slovnega združevanja prilagoditi samoupravno organiziranost in uskladiti samoupravne splošne akte z določili ZZD, kakor tudi de-javnost po preteku zakonskega roka vključno z nalogami, ki ča-kajo združeno delo v prihodnje. Če je bil zakonsko določen rok meja, ki naj v okviru samoupravne splošne zakonodaje uredi osnove samoupravne organiziranosti, povezovanja dela in sred-stev na podlagi dohodka, udeležbe v njegovem ustvarjanju in raz-porejanju, povezovanje gospodarstva z drugimi družbenimi de-javnostmi v celotni integraciji in tesni povezanosti združenega dela z uveljavljanjem sistema samoupravnega družbenega plani-ranja oz. celotne organiziranosti dela in sredstev na novih osno-vah, pa je gospodarjenje na novih osnovah trajen proces.
Ko imamo pred očmi dejstvo, da pomeni uveljavitev zakona
—  prestrukturiranje celotnega sistema združenega dela na načelih združevanja dela in aredstev
—  dokončno uveljavitev družbenoekonomskih razmerij, ki te-meljijo na družbeni lastnini kot negaciji lastninske pravice
—  uveljavitev odnosov, kl temeljijo na pojmovanju dohodka kot rezultatu združenega dela, ki ima v samoupravnem socializmu poudarjen družbeni značaj
—  pojmovanje dohodka, ki izvira iz medsebojne odvisnosti in odgovornosti delavcev v združenem delu v okviru družbene deli-tve dela in družbene reprodukcije v celoti in zagotovitev spoštova-nja neodtujljivih pravic delavcev pri razpolaganju z realiziranim dohodkom,
—  uveljavitev kompleksnega odločanja znotraj sfere združe-nega dela,
—  rast in nadaljnji razvoj delegatskega sistema
je jasno, kako velik korak je bil v preteklem obdobju napravljen pa tudi, kako velike naloge nas čakajo v nadaljnjem razvoju naše so-cialistične samoupravne družbe. Kajti Zakon o združenem delu izraža kontinuiteto samoupravljanja in našega razvoja, poglablja preverjene vrednote naše socialistične družbe in predstavlja do-slej najpopolnejšo uzakonitev vseh razmerij in stanj, ki nastajajo med Ijudmi ter med Ijudmi in stvarmi v procesu ustvarjanja nove vrednosti na temeljih družbene lastnine sredstev za proizvodnjo in samoupravljanja.
ZZD, ki je po svoji vsebini sistemski zakon, nalaga združenemu delu načrtno, integralno, sistematično, poslovno in strokovno ure-sničevanje določil, kar je izjemno pomembna, zahtevna in široko zajeta aktivnost. Njegova časovna opredelitev je bila za ureditev
interne zakonodaje kot temeljih aktov samoupravne organizira-nosti in gospodarjenja na novih osnovah omejena z dvema termi-noma (razen za primere, ko to republiški oz. pokrajinski zakon do-loča drugače): za določbe zakona o ugotavljanju celotnega pri-hodka, razporejanje prihodka in čistega dohodka ter o delitvi sred-stev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev do 1. januarja 1978, zaostalo prilagoditev oz. uskladitev do 11. decembra 1978.
Dosledna in kompleksna uveljavitev Zakona o združenem delu je zahtevala organizirano, koordinirano in programirano aktivnost vseh dejavnikov družbenega življenja. široko razgibana aktivnost na vseh ravneh in področjih dela in življenja je bila razvita še ob osnutku zakona o združenem delu, še bolj pa po njegovem spre-jetju v vsem obdobju do zakonskega roka za prilagoditev samou-pravne organiziranosti in uskladitev samoupravnih splošnih aktov z določili zakona in sedanjem času, ko je 11. december za nami. Za čim bolj uspešno realizacijote naloge in usklajeno akcijoje bila v prvi polovici leta 1977 pri skupščini občine imenovana komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu. Že z ustanovi-tvenim aktom komisije je bilo dogovorjeno, da mora posebno po-zornost posvetiti predvsem naslednjim vprašanjem: spodbujanju hitrejšega procesa združevanja dela in sredstev, razvijanju do-hodkovnih odnosov, poglabljanju samoupravnega sporazumeva-nja, zlasti glede združevanja dela in sredstev temeljnih organizacij združenega dela, razvijanju samoupravnih odnosov v samou-pravnih interesnih skupnostih ter doslednejši realizaciji načela svobodne menjave dela, izpopolnjevanju delegatskega sistema in odnosom v OZD, SIS in družbenopolitičnih skupnostih.
Komisija je skupno z družbenopolitičnimi organizacijami in dru-gimi dejavniki v občini postavila program in vsebino dela ter ob zaključku leta 1977 podala skupščini izčrpno poročilo o delu in stanju v občini na področju uresničevanja določil zakona o zdru-ženem delu s priporočili o nadaljnjem delu. Julija 1978 je bila ime-novana nova komisija, ki je začela z aktivnim delom v septembru 1978. Prizadevanja in napori vsega združenega dela pri ostvarja-nju novih družbenoekonomskih odnosov, združevanju dela in sredstev, odločanja pri ustvarjanju in razporejanju ustvarjenega dohodka, izpeljave svobodne menjave dela med delavci TOZD in DSSS, uveljavljanju sistema samoupravnega družbenega plani-ranja ob organizirani in koordinirani aktivnosti komisije in družbe-nopolitičnih dejavnikov v občini rezultirajo v zadovoljivem zak-Ijučku prve faze izvajanja zakona o združenem delu, ki je omejena z dveletnim rokom po sprejetju in uveljavitvi zakona o združenem delu.
Delo komisije v drugem letu je bilo z različno intenzivnostjo usmerjeno predvsem na vsebinska področja:
—  samoupravno organiziranost združenega dela, stanje uve-Ijavljenih družbenoekonomskih odnosov in spremembe v teh od-nosih
—  uresničevanje zakona z uveljavljanjem vseh ustreznih sa-moupravnih splošnih aktov, ki določajo razmerja in odnose v združenem delu, in predstavljajo temelj porajajočemu se novemu samoupravnemu redu
—  uresničevanje zakona v celotnem sistemu samoupravne organiziranosti  združenega  dela  v  okviru  družbenopolitičnih skupnosti.
V kratkem času, ko je delovala novo imenovana komisija je bil poudarek njenega dela predvsem na drugem pcdročju, to je uve-Ijavljanju samoupravnih splošnih aktov v vsem združenem delu, glede na ugotovitev, da je bilo po veliki aktivnosti v drugi polovici leia 1977 v prvem polletju 1978 opaziti dokajšnjo umirjenost.
Delo na pripravi novih in uskladitvi posameznih obstoječih sa-moupravnih splošnih aktov je pri večini OZD potekalo, vendar prepočasi tako, da konec septembra še velik del OZD ni imel v ce-loti uresničenih osnovnih določil zakona v interni samoupravni za-konodaji. Vkljub pocpešeni družbeni aktivnosti in angažiranosti organov samoupravljanja, poslovodnih organov in družbenopoli-tičnih organizacij ter strokovnjakov v OZD pa je združeno delo le delno uspelo nadoknaditi zamujeno.
Delo za usklajevanje splošnih aktov z zakonom o združenem delu, ki terja obsežne vsebinske spremembe, zahteva veliko in-tenzivnost in angažiranost v pripravah osnov, v fazi razpraveo njih
in v postopku sprejemanja. Ob roku smo bili soočeni z dejstvom, da je na področju te občine imelo urejeno samoupravno zakono-dajo v skladu z zakonom o združenem delu komaj 60 % vseh or-ganizacij združenega dela, in da sta v 40 % vseh primerov, ko te-meljni akti niso bili sprejeti manjkala še dva ali več osnovnih sa-moupravnih aktov. V večini vseh primerov je bila to odsotnost-predvsem enega, dveh ali celo vseh treh izmed aktov: samou-pravni splošni akt o temeljih plana, pravilnika o delovnih razmerjih in razvida del in nalog. To pomeni, da do 11. decembra velik del OZD ni imel z zakonom o združenem delu usklajenih področij pla-niranja, medsebojnih delovnih razmerij in del in nalog, ki jih morajo izpolnjevati delavci pri opravljanju dejavnosti organizacije zdru-ženega dela. Da so nekatere OZD jemale obvezo zakona zelo elastično, se izraža v dejstvu, da je velik del OZD, ki so kršile za-konska določila glede obveznega roka uskladitve (660 čl. ZZD) nadoknadil zamujeno v času do konca preteklega leta. Po poroči-lih, ki jih je komisija prejela od OZD pa je bilo ob zaključku leta še vedno 25 OZD, ki tudi do konca leta 1978 niso izpolnile zakonskih obveznosti niti v pogledu popolne ureditve internezakonodaje, pa zato ni bilo zakonskega opravičila. Med temi OZD so tako organi-zacije s področja gospodarstva kot negospodarstva in z velikim številom zaposlenih kot z relativno majhnim. Podogovoru z druž-benopolitičnimi organizacijami in občinskimi strokovnimi službami je komisija skupno z občinskim sindikalnim svetom sklicaia sesta-nek z individualnimi poslovodnimi organi in predsedniki delavskih svetov vseh 25 OZD z namenom, da v neposrednem kontaktu ugotovimo vzrok kasnitev in skupno poiščemočim hitrejšo rešitev. Dogovor je bil, da se pri vseh OZD pospeši in intenzivira delo v zvezi z realizacijo sprejemov vseh še manjkajočih samoupravnih splošnih aktov, tako da se te pomanjkljivosti v vseh primerih od-pravijo najkasneje do izteka prvega tromesečja tega leta.
Analize ob sprejemanju uresničevanja zakona o združenem delu v vsem dveletnem obdobju so pokazale, da je uresničevanje zakona dolgoročen, kompleksen proces, v katerem bo potrebno obvladati vrsto novih problemov in tudi tekoče iskati nove rešitve. Pri IS skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je bila 15. 2. 1979 imenovana komisija za pregled samoupravnih splošnih aktov. Rezultati njihovega dela bodo tekoči napotki za izpolnjevanje in dograjevanje družbenoekonomskih razmerij v sistemu samou-pravljanja kakor tudi opozorilo za pojavljanje ev. nepravilnosti in s tem podlaga za popravke, dopolnila in izpopolnitve določene in-terne zakonodaje.
Prednost samoupravnega organiziranja je že prodrla v zavest večine delavcev, težave pa so še na posameznih področjih, od razporejanja dohodka do planiranja. V zvezi z uveljavljenjem si-stema samoupravnega planiranja ugotavljamo še velika zaosta-janja in vsebinska neskladja. Ta pomanjkljivost ni značilna samo za področje naše občine. Vsebinska določila samoupravnih spo-razumov o temeljih planov, pa letni in srednjeročni plani, spreje-mani na podlagi začasnega in srečujočega planiranja so eden bi-stvenih pogojev zagotavljanja usklajenih odnosov v družbeni re-produkciji skladnega, stabilnega, gospodarskega, prostorskega in socialnega razvoja. Delavci so svoje pravice in obveznosti pla-niranja (člen 24 ZZD) družbenega in materialnega razvoja svoje organizacije združenega dela uresničili le deloma, večji napredek pa je dosežen v sodelovanju pri planiranju razvoja v okviru druž-benopolitičnih skupnosti. Pomembnost uredil^e področja planira-nja je zahtevala čim širšo in hitro akcijo vseh dejavnikov v občini, ki še vedno teče. Tudi v okoljih, kjer so sprejeli vse planske doku-menle, zapažamo pomanjkljivo vsebino, saj često manjka vrsta elementov, ki bi jih plani morali vsebovati.
Posebno pozornost smo posvetili tudi samoupravni organizira-nosti. Do konca I. 1978 je več kot tretjina vseh OZD spremenilo svojo samoupravno organiziranost. V celotnem obdobju uresni-čevanja ZZD je bila na lo področje usmerjena velika aktivnost zla-sti DPO, še posebej v okviru akcije »49«. Rezultati so se odrazili v utrjevanju in dograjevanju samoupravnih sporazumov o združe-vanju delavcev v TOZD in dograjevanju odnosov, ki nastajajo na osnovi združevanja v višje asociacije, združenega dela (SOZD, Posl. skupnosti). Ta proces bo tudi v bodoče tekel kontinuirano in se bo potreba realizacije spremembe v organiziranosti pojavila
vedno, kadar bo dislocirani obrat izpolnjeval pogoje za ustanovi-tev TOZD in kadar bo dislocirani obrat TOZD, ali enovita DO pogo-jevala spremembo v obliki organiziranosti. V sedanji fazi teče vrsta teh procesov in pričakujemo z rezultati ustrezne organizira-nosti večje samoupravno odločanje in boljše rezultate gospodar-jenja. V bodoče nas čaka mnogo dela v dograjevanju odnosov med TOZD in DSSS, med področje trgovine in proizvodnjo in na področju svobodne menjave dela v družbenih dejavnostih. Po-manjkljivosti uresničevanjazakonao združenem delu na področju pridobivanja prihodka in ugotavljanja rezultatov dela delavcev v DSSS, v odnosih med proizvodnjo in trgovino (ustrezno združe-vanje dela in sredstev, skupne naložbe in skupna tveganja itd.) in na področju svobodne menjave dela v materiaini sferi in družbenih dejavnostih so značilne za celotno področje in niso izrazitejše v tej občini. Delno je vzrok zaostajanju tudi kasnitev v izdaji zakonskih določil, ki naj enotno za vso republiko urejajo področje skupne po-rabe, vendar je to samo eden vzrokov. Drugi, bistvenejši so v pro-računskem pristopu urejanja financiranja in programiranja dela, neustreznih oblikah informiranja in neustreznih oblikah sprejema-nja programov dejavnosti na področju svobodne manjave dela.
V najtesnejši povezavi z informiranostjo je tudi odločanje. Odlo-čanje delavcev znotraj OZD, po delegatih o razporeditvi doseže-nega rezultata gospodarjenja, dohodka, o načrtih razvoja oziroma planiranja medsebojnega povezovanja in o daigih poslovnih in organizacijskih odločitvah je dobro izvedeno, so pa še vedno pri-meri premajhnega ali premalo popolnega informiranja. Naloga vseh činiteljev je, da si prizadevajo za čim ustreznejšo informira-nost. Kajti le dobro in polno informiran delavec lahko polnopravno odloča o vseh pomembnih vprašanjih gospodarjenja in bodočega razvoja OZD in širšega prostora družbenopolitične skupnosti in s tem resnično in čim bolje vpliva na tok dogajanj in na razporeditev ustvarjenega dohodka.
Nagrajevanje po delu je področje, kjer je še vedno zelo veliko nedorečenega. Precej organizacij združenega dela je v letu 1978 spremenilo oz. dopolnilo sporazume, s katerimi delavci urejajo področje delitve čistega dohodka, osebnih dohodkov in sklada skupne porabe. Ta sprememba je bila nujna tam, kjer niso bila polno uveljavljena merila in odnosi, ki bi zagotavljali odločilen vpliv rezultatom dela.
Velik napredek je bil dosežen v uveljavljanju delegatskih ra-zmerij in dela v okviru družbenopolitičnih skupnosti, mnogo pa bo še potrebno opraviti v okviru samoupravnih interesnih skupnosti, kjer delegatsko delovanje še ni polno zaživelo in ostaja še preveč samo v formalnem izrazu.
Da bi aktivnost uresničevanja vseh določil ZZD pospeševali in zagotavljali tudi še v naprej, je komisija ob izteku dveletne dobe usklajevanja in urejanja razmerij in samoupravne organiziranosti sprejela naslednje sklepe in priporočila:
—  na dograjevanju družbenoekonomskih odnosov na vseh področjih in izpopolnjevanju samoupravne organiziranosti je nujno pospešeno delati in k uspešnemu zaključku pripeljati akcije ustanavljanja novih TOZD in uresničevanja samoupravnih odno-sov v njihovem povezovanju z višjimi asociacijami združenega dela;
—  dograjevati odnose v sistemu razporejanja ugotovljenega dohodka na načelih nagrajevanja po delu in čim bolj usklajenega gibanja rasti OD z rastjo produktivnosti dela in dohodka,
—  zagotoviti polno uveljavitev sistema samoupravnega druž-benega planiranja v vseh sredinah in na vseh nivojih,
—  zagotoviti uresničevanje načel svobodne menjave dela zno-traj sfere materialne proizvodnje in med delavci materialne proi-zvodnje in družbenih dejavnosti,
—  izpopolnjevati sistem informiranja v cilju celovite, vsestran-ske objektivne in izčrpne informacije kot podlage za uveljavitev pravice in dolžnosti odločanja delavcev o vseh pomembnih vpra-šanjih razvoja in razpolaganja z ustvarjenim dohodkom,
—  pospeševati spremembe družbenoekonomskih odnosov, ki naj omogočajo čim popolnejše sodelovanje in razreševanje o vprašanjih:
tekoče ekonomske politike, stabilizacije
samoupravnega planiranja dohodkovnih odnosov in nagrajevanja po delu povezanosti združenega dela uresničevanja načel svobodne menjave dela ustreznosti samoupravne organiziranosti urejanja družbenoekonomskega položaja delavca, načrtovanja itd.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK
Komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu