145- Št. — 5- leto.
Poštnina pavšaiirarja.
Posamezne številke 1 Din.
V Uubliani, v nedeljo 25. junija 1922.
Naročnina za kraljevino SHS
Mesečno 15 D. Letno 180 D.
Inozemstvo:
Mesečno 20 D. Letno 240 D.
Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 50 para, večkrat popust
JUGOSUL
mm mm
W.
\"*ir.
Ekspoze finančneea ministra.
s*. Beograd, 24. jun. (Izv.) Danes je
Sa seji narodne skupščine podal mi-tster dr. Kumanudi svoj ekspoze o Proračunu za leto 1922. Dr. Kumara1111 J® najprej govoril o razvoju Proračunskega vprašanja od i. 1919 do danes. Nato je prešel na letošnji Proračun, ki je v prvotni obliki predvideval devet milijard izdatkov. Proračun je bil potem reduciran na sedem milijard, nato pa zopet na
6277,804.000.	Iz finančnega odbora le izšel proračun popolnoma drugačen, in sicer s prebitkom 2,800.000 dinarjev. Da se razvidi, kako je prišlo do te vsote, se je treba ozreti liazaj do 1. junija 1921. Najprej smo imeli proračunske dvanajstine, kjer so znašali izdatki nad šest milijard, dvanajstini za mesec januar in fe-Jruar znašata 5.789,270.000, a izdatki dvanajstin za meseca marec in april ter maj in junij po 6.140,927.000 dinarjev. Iz tega je tedaj razvidno, da so bili izdatki zelo neredni in da so se gibali med vsoto 5.700,000.000 in 6,690,000.000. Vse to se je godilo tekom enega leta. To je navajal finančni minister, ker se je moral proračun povišati za štiri milijarde, to pa vsled tega, ker je prometno ministrstvo začetkoma predlagalo ■zase 831,850.442 dinarjev, kasneje pa je zahtevalo novih kreditov v višini 1.260,613.(300 dinarjev. Te kredite je finančni odbor odobril, in si-fcer je vstavil 402.452 dinarjev v proračun, dočim je bil ostali del krit s posojilom. Vendar pa je izšel ta proračun iz finančnega odbora z izneskom 1.350.500.000 dinarjev. Ministrstvo za promet je v pokritje teh izdatkov predlagalo 50% zvišanje železniških tarifov. V finančnem Odboru so tekom debate tudi druga
ministrstva zahtevala navih kreditov, ki znašajo 631 milijonov, ne da bi biH 3?ri tem upoštevani izdatki za uradmštvo v novih pokrajinah, ki znašajo nad 360 milijonov, ter izdatki za železničarje, ki znašajo 90 milijonov. Vendar se je finančnemu odboru posrečilo, da te zahteve nekoliko omili in zmanjša proračun na
5.690.653.000. Med restrikcijami, ki jih je izvedel finančni odbor, je na prvem mestu redukcija draginjskih doklad. Poprej je bilo predlagane, da se dovolijo draginjske doklade v znesku dveh milijard, v resnici pa so znaš«?,le 2.400,000.000 dinarjev, dočim je finančni odbor določil, da znašajo 1900,000,000 dinarjev. Ta veliki razloček izvira iz tega, ker so se iz kreditov, ki so bili v novih pokrajinah določeni za draginjske doklade, izplačevale t.udi plače urad-ništva. Finančni odbor pa je izvršil še marsikaj drugega. ?o njegovi iniciativi se je izvršil?, redukcija uradništva. Odpuščenih je bilo 9996 uradnikov. 'Finančni odbor je prišel do prepričanja, da draginjske doklade ne smejo znašati več nego
1.800.000.000 dinarjev. Razen tega je izvedel tudi drugo redukcijo, ki na prvi pogled ni važna, ki pa bo donosi a državni blagajni vendarle 50 milijonov, in sicer v vojnem ministrstvu, kjer se orožrdštvo prideli ministrstvu notranjih poslov, finančni stražniki pa ministrstvu za fi-nativfi. Razen tega je finančni odber zvišal proračun ministrstva za pošte in brzojav. Finančni minister je navajal vste to, da omogoči primerjanje, kaj je vlada predlagala in kaj je finančni odbor izvršil.
Državni dohodki.
Finančni minister dr. Kumanudi je prešel nato na državne dohodke. Rekel je, da je bilo od direktnih davkov do 30. aprila t. 1. vplačanih 116 ^milijonov, dočim je bilo v proračunu predvidenih 140 milijonov dinarjev. Dohodki so bili v Srbiji, Dalmaciji, Slavoniji, Banatu, Bački in Voj-jvodini večji, kakor je bilo predvideno, v Sloveniji, Bosni in Hercegovini pa manjši. Podatki iz Hrvatske Se niso 2nani. Minister je omenil, da *o se dvignili zoper davek na poslov. (Obrt protesti z različnih strani ter Ida se je zakon o tem davku izpre-menil v toliko, da se bo pri prometu Tdo 360.000 dinarjev plačeval pavšalno, dočim se bo pobiral pri večjem Obratu na podlagi izpiskov iz knjig. jNato je govoril o važni reformi, po kateri se davčni uradi ločijo od finančnih uradov. Zlasti je poudarjal »važnost dobre davčne uprave. Minister je razpravljal tudi o novih davkih, kakor o davku na vojne dobičke, na poslovno obrt itd. Opomnil je, 'da se bodo ustanovili posebni odbori prve in druge instance za davčne Zadeve, ki jih bodo sestavljali dav-
čni obvezanci, katere imenuje finančni minister na predlog trgovskih in obrtniških zbornic. Dasi se je v tem pogledu že mnogo storilo, se pobiranje davkov, ziasti na Hrvatskem in Slavoniji ter Vojvodini ne vrši posebno gladko, iri sicer zaradi tega, ker zapuščajo najboljše moči službo zaradi nezadostnih plač. Navzlic temu pa so državni dohodki vendar le vedno večji. L. 1919 so znašali dohodki iz direktnih davkov 48 milijonov dinarjev, 1,1920 161 milijonov, 1. 1921 520 milijonov in prvih štirih mesecih tekočega leta okrog 160 milijonov dinarjev. — Finančni minister je nato govoril o indirektnih davkih, taksah in carini. Za tekoče leto se od vseh indirektnih davkov pričakujejo dohodki v znesku približno eno milijardo dinarjev. — Zunanja trgovina je pasivna. Toda tudi v tem oziru bo bolje. Dočim je bila 1. 1920 trgovinska bilanca še za dve milijardi dinarjev pasivna, je bila lani le še za poldrugo milijardo. Kar se tiče dohodkov iz carin, so znašali 1. 1919 111 milijonov, 1. 1920 427 in 1. 1921 nad eno milijardo dinarjev.
Primankllaj, monopol!, dinar.
V nadaljevanju svojega ekspoze j a je dr. Kumanudi prešel na primanjkljaj v državnem proračunu. Minister je izjavil, da se da deficit ugotoviti le na podlagi podatkov, ki jih more dati na razpolago Narodna banka. Gre za dolg, ki ga je država napravila pri Narodni banki. Po teh podatkih znaša ves dolg države pri Narodni banki 497 milijonov dinarjev. K vsoti je treba pripisati prejšnje kredite, ki znašajo približno 100 milijonov. Odprti so še računi vojnega ministrstva s približno 500 milijonov dinarjev. Ako se sešteje sedanji dolg s prejšnjimi, najdemo, da znaša primanjkljaj 3.350 milijonov dinarjev. Za ta deficit nimamo zaenkrat še sklepnih računov. Primanjkljaj kaže natančno stanje naših financ, ker se popolnoma strinja z množino bankovcev, ki so v prometu. Tako dobimo, da je vsega skupaj 4.600 milijonov dinarjev v prometu. Dr. Kumanudi je nato branil monopolsko upravo, ki kaže v dohodkih lep napredek. Dokazoval je, da nimamo v državi dovolj soli in tobaka. Govoril je o monopolu na vžigalice, ki se natančno izvaja le v Srbiji, dočim se drugod pobira le monopolska taksa. Del vžigalic se mora uvažati, ker se proizvaja v naši državi na leto le 160 milijonov, porabi pa 250 milijonov škatljic. Monopolska uprava stoji na stališču, da prodaja XX v lastni režiji ni ugodna in tako fungira pri nekaterih tvorni-cali vžigalic le kot delničarka, kakor n. pr. pri tvrdki »Drava« v Osijeku. Tudi monopol na cigaretni papir se ne izvaja popolnoma. — Fi-načni minister je potem razpravljal o državnih železnicah in rekel, da se računa, da bodo dohodki državnih železnic po povišanju tarifov za 50% znašali okrog poldruge milijarde dinarjev. — Zatem je prešel na vprašanje državnih domen in dejal, da bo ravnateljstvo državnih domen ta posestva hkrati- z likvidacijo pokrajinskih .uprav prevzela in razmere uredilo. — Fin. min. je govoril v svojem ekspozeju tudi o dinarju in navedel vse, kar se je storilo za izboljšanje njegovega tečaja. Razen tega mora priti v državo zdrava valuta. Ameriško posojilo v znesku 100 milijonov dolarjev se bo porabilo le za produktivne investicije. Je pa neka nevarnost za naš dinar, in to je onih 600 milijonov našega novca, ki se nahaja v inozemstvu. Napeti moramo vse moči, da pridemo v posest tega denarja. Kar se tiče 7% državnega investicijskega posojila je minister dejal{ da so zasebniki podpisali 337 milijonov dinarjev, banke pa ostanek, t. j. 163 milijonov dinarjev. Dne 15. marca je prvi kupon zapadel in se je zaradi tega deponiral pri . Narodni banki znesek 17.5 milijonov dinarjev. — Dr. Kumanudi je končal svoj ekspoze in dejal, da se državne finance boljšajo in da pridejo v doglednem času v red.
Uredništvo: „
WoIfova ulica 1/L Telefon 300»
Uprava:
Marijin trg 8. Telefon 44»
Rokopisi se ne vračajo. /Vprašanjem je prilo2iti znamke za odgovor.
DRŽA*
Država je dosedaj najpopolnejši tip družabnega sožitja, v začetka je tA bilo, ali bo v bodočnosti, se ne ve. Vsaka država, Id hoče obstojati v pomenu, ki se daje besedi danes, merra izpolnjevati dva temeljna pogoja: Državo mo* rajo atirmrati tisti, ki so vladani, in tisti, ki vladajo.
Afirmacije države od spodaj obstoje v tem, da dajo državljani državi na* prej to, ker je potrebno maierijalno za obstoj države: da gredo k vojakom (dokler obstojajo vojske \ ia plačujejo davke itd. To pa še ni vse, morda niti glavno ne: prava državotvornost državljanov leži v tem, da imajo državljani zavest in prepričanje, da je ta država najboljša zanje in da se jim ne bi v no* beni dragi državi godilo tako dobro.
Državotvornost vladajočih mora temeljiti v tem, da so prepričani, da niso m odgovornih mestih zavoljo sebe ampak zaradi državljanov, da jim mora biti prva skrb država in lastna korist zadnja — ter da se teh načel tudi držijo, Kratko: njih naloga je skrb za dobrobit državljanov.
Poglejmo sedaj, kako se izvršujejo ta načela v naši državi.   ^
Ljudje gredo v vojake, plačujejo davke in izpolnjujejo vse druge zahteve, ki jih stavlja država nanje. Če navzlic temu niso državljani prepričani, da je njih država najboljša, mora ležati napaka zgoraj in ne spodaj. In faktično fa napaka pri vladajočih, in sicer napaka, ki ne zasluži več tega milega imena, j Pri nas imamo več tanozvanih državnih plemen, ki so bila do najnovejšega časa podvržena drugim močnejšim plemenom. Vsak uviden človek je. takoj opazil, da preti najhujša nevarnost harmoničnemu sožitju teh, kulturna in gospodarsko različno razvitih plemen od majorizacije, ki bi jo izvajalo eno pleme nad drugim: kajti v tistem trenotku, ko bi hotelo zavladati eno pleme, nad drugim: kajti v tistem trenotku, ko bi hotelo zavladati eno plemA izpod tujega gospodstva. Majorizacija pa omogoča mehanističrA centralizem, ki šteje samo kvadratne kilometre in se ne ozira na nič drugega. In vendar se. pri nas niso pomišljali vpeljati centralizma: zato naj vsakdo primerja med* sebojno razpoloženje plemen danes in koncem l. 1918!
Vlado tvorita danes dve stranki, ki imata baje večino poslancev. Dobro: 'ampak kakih? Ali sO ti poslanci zastopniki večine posameznih plemen? Torej j Državljani plačujejo davke, krvavo plačujejo. In v zameno? V zameno se 'denar zgoraj naravnost skozi okno meče, spodaj pa se zapirajo bolnice, hirajo univerze, nekatere pokrajine stradajo, ustanavljajo društva, ki brez kazni lahko pretepajo mirne državljane. In temu se pravi pri nas državotvornost ne. korupcija.
In če človek še pomisli: ta plemena so se borila in trpela stoletja za združitev, dežela je po naravi bogata, da bi bil lahko, danes naš državljan najzado-voljnejši v Evropi!	.	»	»
NEVARNOST KRIZE POVODOM OSTAVKE NOTRANJEGA MINISTRA.
Beograd, 24. jun. (Izv;) Ker je minister notranjih poslov dr. Marinkovič tudi po prejemu pisma, ki mu ga je poslal predsednik demokratskega kluba Ljuba Davidovič, vztrajal na svoji ostavki, je bila ostavka sprejeta tudi v demokratskem klubu. V klubu so nastale kombinacije, da prevzame to listnico Žika Rafaj-lovič. V parlamentarnih krogih govore, da izbruhne povodom zasedbe ministrstva za notranje posle kriza, ker se je podala demisija v najkočljivejšem trenotku. Govori se celo o tem, da prestopi dr. Marinkovič v radikalno stranko. Pri seji demokratskega kluba je bilo opažati veliko nezadovoljnost poslancev s finančno politiko ministra dr. Kuma-nudija. Dr. Kumanudi je nato odstopil, vendar je svojo Ostavko na prigovarjanje nekaterih . poslancev umaknil. Današnja »Pravda« javlja, da bodo radikalci zahtevali zase listnico ministrstva notranjih zadev.
RATHENAU USTRELJEN.
Berlin, 24. junija. (Izv.) Dan&f dopoldne je bil ustreljen nemški mM nister dr. Rathenau, ko se je odpe« ljal iz svoje vile v Grunewaldu, da bi se napotil v ministrstvo za zunanji* posle. Morilcem se je posrečilo pobegniti. Dr. Rahtenau je bil na mestu mrtev. O atentatorjih ti! sledu.	■T'
INŠPEKTOR DRUŠKOVIČ OD« STAVLJEN.
Beograd, 24. junija. (Izv.) Ilfi spektor dr. Druškovič, prijatelj mM*. stra dr. Žerjava, je bil odstavljen B|| svojega mesta. Kaj je dognala ptth iskava, še ni znano, vendar je zeto znano, vendar je zelo značilno, dat značilno, da je bil intimni prijatelj dr. Žerjava suspendiran.
Borzna poročila.
Beograd, 24 Jun. (Izv.) Devize. Berlin ; 23.5.0,. Budimpešta 8.05, Bukarešta 494®, Italija 369, London 342. New York 75.25, Pariz 655, Prag 149, Runaj 0.43, Solun 2081 Valute. Nemške marke 25, romunski le|| 48, dolarji 76.25.
Konec romanja »Gospodina Franja";
, Za Aškercem, Cankarjem in dr. .Oražmom je imel včeraj popoldne najsijajnejši pogreb naš narodni tr-Pin Fran Maselj - Podlimbarski, splošno nazvan po usodni njegovi knjigi »Gospodin Franjo««. Predzgodovina našega narodnega mučenika je znana. Ljubljana je pokazala, da pozna zgodovina in delo najidealnejšega za čisto rodoljubje. Pogreb je bil napol vojaški, ker je pokojni naš Podlimbarski izgubil častniško dostojanstvo, pokojnino, svobodo in življenje zaradi pregore-če ljubezni do troedinega osvobojenih zaradi — srbofilstva. Pogreba so Se udeležili skoraj vsi častniki ljubljanske garnizije, dva polnoštevilna oddelka vojakov in godba dravske divizije pod vodstvom g. dr. Čerina. Na čelu je jezdil jezdni odsek ljubljanskega Sokola s svojo novo zastavo. Polnoštevilno je bil Zastopan ves ljubljanski Sokol z de-putacijami z dežele. Krsto so spremljali Sokoli in vojaški podčastniki. Krsta je bila obložena z venci. Pogreb je vodil monsignor g. Tomo Zupan kot pokojnikov profesor ob asistenci prijatelja g. J. Vrhovnika, Rpok. trnovskega župnika in sorod-
nika g. dr. Žiberta. Vse ceste in ulice do Vidovdanske ceste je obdajala šolska mladina, ki je obsipavala krsto s cvetlicami Izmed mnogobrojnih vencev je zbujal splošno pozornost trnjev venec šentpeterske moške podružnice, ki je prišel s krsto in križem iz Pulkave ter imel enostaven napis »Gospodin Franjo«. Lep venec z belimi trakovi je dala pokojnikova krstna občina Krašnja. Ožji rojaki in rojakinje iz Krašnje in izpod Pod-limbarske gore ter oklice so v mno-gobrojnem številu sledili prvi za krsto. Zastopani so bili vsi državni uradi, vse šole, magistrat, razna vodstva, narodna drušva, korporacije itd. Poleg vojaške godbe je sodelovala tudi železničarska godba. Obe sta svirali ganljive žalostinke. Pred oficirskem zborom sta prva korakala naš divizionar g. Dokič in pokrajinski, namestnik Iv. Hribar. Pred odhodom pred Narodnim domom je zapela »Glasbena Matica« pomnožena z vsemi pevskimi društvi »Vigred«. Večina spremstva je šla do Sv. Križa. Pred odprto grobnico sta govorila gg. dr. Lah in pisatelj župnik g. Finžgar. Oba govora sta bila ganljiva, da je občinstvo glasno ihtelo. Pokojnikov brat se je v preprostih besedah iskreno zahvalil. Pryič smo slišali popolno-!
ma slovenske pogrebne obrede. Izpolnila se je pokojnikova želja, da so pevci zapeli »Lepo našo domovino«, godba pa je zaigrala »Naprej«. S tem je bilo izključeno brezkončno romanje našega pisatelja Podlimbar-skega (kot vojak in častnik je službeno preromal skoraj vso bivšo Avstro-Ogrsko monarhijo, kot upokojenec je prehodil naše planinske pokrajine, a zadnje romanje mu je priskrbela usoda v puste nemške pokrajine.) V grobnici prijatelja g. Furlana je prišel nepozabni pokojnik do končnega miru. Slava njegovemu spominu!
SGovo g. Finžgarja na grobu Podllmbar-skega.
Dragi pokojniki V imenu društva slovenskih leposlovcev eno gorko tovariško besedo na tvoj grob — naš Podlimbarski! Tako svež in jasen mi je v spominu tvoj — nekam v daljavo zazrt, skoro mrk pogled, kakor sem ga tolikrat srečaval pri sejah Slov. Matice. Hrepenel si nekam z žalostjo in upanjem v srcu: Vleklo te je iz sužnosti v svobodo, od sovražnikov — k bratom. In tega kopr-nenja nisi mogel nositi zaklenjenega X srcu. Dvignil si roko in pokazal
slovenskemu narodu na Jug, pokazal z moško gesto, brez bojazni, kot vsakdanji kruh. Zaradi te svoje geste pa si nastopil, dragi pokojnik, poj križevi pot — sovražna sila te je odtrgala od doma in ti postlala mrzli grob v tujini. Tujina je pokopala — tebe, pokopala pa ni tvoje ideje, ki je vzbrstela in obrodila sad.
Dragi pokojnik! Usojeno Je menda v našem rodu, da so hodili vsi njegovi iskreni buditelji iste trnjeve steze: Od naših blagovestnikov Cirila in Metoda, ki sta nam dala pismo in prvo knjigo, pa mimo pisateljev reformacijske dobe, mimo Prešerna, Keteja in Ivana Cankarja, vse do danes ista usoda: Za svoje vzore so želi trpljenje. Toda to nam ni povod za strah, to nam bodi pobuda trdnega upanja. Če so — in to so — kulturni narodni delavci le tista v biser strnjena solza, ki jo iztisne iz svoje lastne bolečine morje naroda, potem je tudi ta narod klen in močan dovolj, da ni omagal doslej in ne bo omagal poslej.
Ob tvojem grobu dokumentira danes narod strnjen v eno, da se zaveda sebe — ker se zaveda tebe. In če je ta narod šel za tvojo gesto proti jugu, bo zrl ta narod neustrašen proti zapadu in severu, dokler ne
prebije njegova volja in sila grobne stene ter ne pokliče v naročje skup,* ne matere, svoje neodrešene. brate, /
In takrat se bo pod to domaSo rušo trikrat vzradovalo tvoje srce, kateremu srcu danes tvoji tovariši za to moško tvojo besedo in za to odločno tvojo gesto, s pregnanstvom nagrajeno, izrekamo: Kečni spomin tebi, zahvala in slava fj	is . m/
Občestvo je pokojniku 'trikrat zaklicalo »Slava«, nakar se je olj grobu zahvalil prirediteljem pogreba in vsem udeležnikom y pri prostih besedah pokojnikov brat z željo, dfl! bi bili vsi taki Slovenci, kakor je btf pokojnik, in da bi vsi tako ljubili svojo domovino, kakor jo je on. i '
Nato so pevci pod Vodstvcanr g. Prelovca zapeli »Lepo našo do* movino«, zatem pa je zaigrala že* lezničarska godba ob grobu »Naprej! zastava slave«, s čemer se je izpoW nila želja pokoj, pisatelja, ki jo je i£« rekel pred smrtjo. Ko je igrala god4 ba to slovensko himno ob groba, slovenskega pisatelja, ni bilo očes#' ki bi ne postalo rosno in ganotja oty misli, da se je preganjanemu mučew niku za slovensko stvar, izpolnila mo ta skromna želja.	~
AVfjA* 25 }urtfa l9Ž2
c nižjimi lavnimi nameščenci.
‘y JVtffno bolj jasno postaja, kdo je za-ešil z direktno zlobo famozno maksi-fanie draginjskih doklad. Predlog Je Bančni minister g. Kumanudi z par bedami enostavno odbil in je na ustmeno intervencijo posL Deržiča direktno Utalno odgovoril, da to vprašanja fcploh ni aktuelno in da to vprašanje, pcer Je nujnost predloga odbita, lahko Saka tudi še leto dni. Poslancu Deržiču m preostalo torej ničesar drugega, kot da je ustmeno interpeliral predsednika skupščine dne 20. junija 1922. Prinašamo v naslednjem interpelacijo po stenografskem zapisniku:
Gospod predsedniki Jaz sem 11, maja s pomočjo poslancev vseh opozi-cionalnih strank predložil predlog o dopolnilu §§ 6 in 7 zakona o draginjskih dokladah državnih uslužbencev, Ta predlog ste vi, g. predsednik, po čl. 51 imenovanega zakona dostavili finančnemu odboru. Finančni odbor je ta predlog odstopil finančnemu ministru, a g. finančni minister je z dne 27. maja finančnemu odboru odgovoril sledeče: »Gospod predsedniki Čast mi Je vas obvestiti, da za sedaj ne morem odobriti poslani mi predlog, da se potom finančnega zakona izmenja rešenje ministrskega sveta D. br. 47.404 od 8. aprila t. 1., ki je bilo sprejeto v smislu 51. 51 zakona o draginjskih dokladah bd 28. nov. t. L sporazumno s finan-odborom. V kolikor bo obstojala tična možnost in se pokaže, da je jWtenJeno rešenje potrebno spremeniti v interesu širših krogov uslužbencev, bom Postopal v smislu čl. 51 zakona o dra-»injskih dokladah. Izvolite sprejeti itd.« Ta dopis g. finančnega ministra je 1 predložen finančnemu odboru na seji Be 12. junija in prečltan članom fi-ačnega odbora. Jaz sem vprašal dne Junija t g. predsednika i g. tajnika Bnančnega odbora, kdaj se ta predlog Stavi na dnevni red in dobil odgovor, fla je ta predlog s to izjavo g. finančne-Iga ministra za finančni odbor končan Sn to radi tega, ker se je večina finančnega odbora postavila na stališče, da Po ustavi finančni odbor o tej stvari ne pore sklepati, ker je v zvezi z budže-|tom in da ne sme posevčavati državam izdatkov. Jaz nimam priložnosti, da felasom poslovnika glava VI branim ta predlog pred odborom. V smislu poslovnika glava V ima vsak predlagatelj pra-Stfco, da svoj predlog brani. Gospod Predsednik, vi ste glasom člena 51 že (Omenjenega zakona o draginjskih dokladah ta predlog odstopili, če tudi je Predlog samostojen, finančnemu odboru. Ako finančni odbor ni kompetenten, 'da o tej stvari razpravlja, potem pro-|»im, da g. prerdsednik izvoli postopati V smislu poslovnika, da se za ta samostojen predlog izvoli poseben odbor in ,Ha pred tem odborom g. minister financ »zloži vse one stvari, ki so bile merodajne. da je po Čl. 51 zakona maksimiral draglnjske doklade nižjim uslužbencem. Gospod predsednik! Jaz sem Poizkusil vse. Bil sem pri g. finančnemu ministru, bil tudi pri predsedniku vlade, M sem prt predsednikih vseh klubov in jtom protestiral, da se nižjim uslužbencem godi krivica, ker so se draglnjske doklade maksimirale. In g. finančni ml-'ster Je bil pooblaščen in Je tudi pre-el inicijativo, ko Je poslabšal gmotno anje nižjim uslužbencem z ozirom na kon, sprejetim od zakonodajnega odra 26. decembra 1921. A ko je on odbil vse moje prošnje in tudi vse prošnje nižjih uslužbencev, mu ni kot poslancu iničesar drugega preostajalo, kot pro* Piti člane drugih grup, da sopodpišejo
predlog, da da ta način prisilimo g. finančnega ministra in vlado, da pove, zakaj so doklade maksimirane in koliko Je ona svota, ki Jo Je država z maksimiranjem draginjskih doklad prihranila. Jaz sem pričakoval od g.'finančnega ministra, da bo natančno poročal finančnemu odboru in povedal, kako stvar stoji A g. minister pravi v svojem odgovoru: »V kolikor bo finančna možnost in se pokaže, da je omenjeno rešenje treba spremeniti v interesu širših krogov uslužbencev.«...
Gospod predsednik! Dovolite mi, da to tukaj kritiziram in povem, da je to cinizem, ki ga do danes še nisem opazil pri naši vladi Če se član vlade danes, ko dnevno dobiva brzojavne proteste in prošnje teh nižjih državnih uslužbencev, kjer mu dokazujejo, da se ne more živeti z 650 Din n. pr. v Dalmaciji, kjer je draginja večja kakor tu v velikih mestih, — če se g. minister v imenu vlade postavi na stališče, da to ni potrebno z ozirom na širše kroge uslužbencev, tedaj g. predsednik, jaz mislim, da je potrebno, da nastopi narodna skupščina in ščiti interese in pravice nižjih državnih uslužbencev. Meni kot poslancu je odvzeta pravica, ki mi prlstoja v smislu poslovnika s samostojnih posebnih predlogih! Radi tega prosim, da mi gospod rredsednik odgovori: kako hoče on v smislu glave VI poslovnika postopati s. tem predlogom in ali hoče ustvariti nov odbor, ako finančni odbor ni kompetenten o njem razpravljati?«
Dr. Ivan Ribar g. poslancu Iv. Der-žlču: Cast mi Je izjaviti, da bom prosil predsedništvo finančnega odbora, da vzame v pretres predlog, ki so ga predložili gg. poslanci Deržič in tovariši in da odloči, ali je kompetenten ali ne in če me predsedstvo tega odbora obvesti, da finančni odbor ni kompetenten, bom sporočil to skupščini in ta bo ta predlog odstopila ad hoc odboru, katerega izvolitev bom stavil na dnevni red.
Ivan Deržič: Z Odgovorom sem zadovoljen.
Tajnik finančnega odbora g. dr. Še-Čerov Je drugi glavni krivec. Seveda sta oba gospoda pristna demokrata. Morala teh ljudi se vidi iz njih uprav demokratskega postopanja. Razumljivo Je sedaj tudi nastopanje slovenske demokratske oligarhije okoli »Jutra« in pa razne mahinacije okoli zveze Javnih nameščencev. Ker demokrati vidijo, da jim vsi pošteni državni uradniki obračajo hrbet in da med nižjimi sploh več nimajo nikogar, se njih eksponenti na ministrskih stolih maščujejo s tem, da direktno nalašč gmotno propaščajo desettisoče družin Javnih nameščencev. Njihova morala iz leta 1919, ko so v Zagrebu poštene uradnike zapirali, se sedaj kaže v še hujši luči. Vsako sredstvo uporabljajo, nobenega nasilja se ne ustrašijo, pa tudi to jim ne bo pomagalo. To nasilje bo maščevano in ta dan obračuna ni več daleč.
FR Nove poljske trgovske pogodbe. Kakor poroča »«Kuryer Pozanny«, so bile minuli teden v Parizu izmenjane ratifikacijske listine poljsko-francoske trgovske pogodbe. Istočasno poroča imenovani časnik, da se v Varšavi vrše pogajanja za trgovsko pogodbo med Poljsko in Japonsko, Švico, Anglijo, Švedsko in Avstrijo. V bližnji bodočnosti se bodo pričela trgovinska pogajanja z Madžarsko, Jugoslavijo, Špansko, Portugalsko in Ameriko. Poleg tega se ima skleniti trgovska pogodba s sovjetsko Rusijo in ukrajinsko republiko. Trgovska pogodba z Nemci se bo sklenila na jesen.
HETER KUŠTRIN:
„Društvenik“.
Kar ti je namenjeno, se zgodi. Ve-rujem v fatum In vsak dan sem bolj prepričan o istinitosti moje vere. Pra-yili so mi, da je v tisti nesrečni uri, Iko sem se rodil neznansko treskalo in grmelo. Mati me je rodila v groznih bolečinah in ko sem zagledal luč sveta je rekla: Ta poba bo ta tič! Mislila pa je na tihem in želela: gospod naj bo in v sanjah me je Že videla pred Oltarjem, ko pojem novo mašo. Pa mi ni bilo namenjeno, kot narodna pesem poje:	Ce b’la kamrca cerkev in
postlja... Že veste, kako gre ta pe-jsem naprej. Mati je sicer poskusila: Ko wn bil star 6 let, me Je vpisala v tretji »ed. Dobil sem okoli vratu raskav ika-kmlir in sem hodil v cerkev molit ure. Trajala je ta pobožnost komaj par dni pikalo me je bolj v družbo. Igrali smo gledišče, zažigali umetalne ognje, no« pili zastave in se šli igrat »društva«. jfTo je pomenilo, da bom v življenju narodni delavec in društvenih. In glej, jkar Je bilo namenjeno, se je zgodilo, i Iz ljudske šole sem stopil v srednjo. Prvo leto sem bil odličnjak; drugo leto )sem komaj zdelal, tretje pa v matematiki padeL Za knjige ni bilo časa, po-Zvečal sem yse šole proste ure društvu »Preporod«, y katerem smo gojili literaturo, petje, godbo, predavanje. Da se
m. manj (dejalo, smo razdelili dre-
štvo na nebroj odsekov, izmed katerih je bil najvažnejši krokarski krožek »žeja«. Ta se je v veliko jezo naših profesorjev temeljito udejstvoval Preobširno bi bilo, če bi razne dogodljaje opisoval Zadostuje le en primer, kako smo bili fantički drzni. Na maškerade nismo smeli. Pa se je zgodilo, da Je kapelniku godbe, ki bi morala svirati za ples, zbolelo par godcev. Prišel je pome in po moje prijatelje ter vsakemu obljubil en goldinar. Ponudbo smo radevolje sprejeli pod pogojem, da orkester na odru zakrije, kar je mož tudi storil. Zvečer smo godli na vse pre-tege in skozi luknjo v zastavi opazovali kako naš gospod razrednik imenitno damam dvori in pleše. Oh, če bi vedel <— še danes ga vsak dan srečam —• bi ml nikoli te predrznosti ne odpustili — Skratka »društva smo se šli« že kot dijaki Končno je bilo le treba nekoliko pogledati v knjige, da sem dovršil srednjo šolo. — Kam sedaj?, V državno službo. Dekleta in njih mamice so takrat imele pred državnim uradnikom rešpekt, češ, ima dobro službo in penzjon, penzjon! Vstopil sem v, službo v Ljubljani Čez dva dni so me že vpisali v »Sokola« organizirali me v stanovsko društvo, poverili eno važnih odborniških mest pri »Samopomoči«. Ne vem vraga, kedo je izdal da sem pevec, sicer slab, pa že gre, če kak dober pevec poleg mene poje. Sel sem X »Glasbeno Matico« in
Protest N. soc stranke prot! voliln. zakonu.
Poslanec Ivan Deržič Je v imenu Narodno - socijalistične stranke podal v narodni skupštini dne 21. t. m. sledečo izjavo:
[Vlada je preko svoje parlamen-iame večine v zakonodajnem odboru po odhodu celokupne opozicije dala sprejeti od nje sestavljeni in vsiljeni predlog zakona o spremembi volilnega reda za ustavotvorno skupščino. Ta predlog ni v soglasju z ustavo, po kateri je državljanom naše kraljevine zagotovljena tajna in enaka volilna pravica. Vlada je pridržala iz že omenjenega zakona člen, po katerem mora vsako kandidatno listo podpisati sto volilcev, kar je direktno protiustavno, ker za teh 100 podpisancev kandidatne liste odpade tajnost. Vlada je tudi grešila proti drugi točki ustave glede enakosti vseh državljanov s tem, da je kratkomalo odbila celo diskusijo o ženski volilni pravici. Vse evropske napredne države so dale ženskam volilno pravico; še celo autokratska Horthyjeva Madžarska ni tega vprašanja rešila na tako nedemokratskl način kakor naša vlada, kajti tam ima preko 200.000 žena volilno pravico.
Volilni zakon za Ustavotvorno skupščino ni garantiral enake pravice volilcem v tem, da je predvidel tako zvane kvalificirane kandidate. Ti so v predloženemu predlogu pro forma odpadli, de facto pa ostali in sicer kot nosilci okrožnih list. S tem je omogočena Izvolitev ljudi, ki nimajo prav nikakega zaupanja v narodu, a jih gotove klike proti volji naroda postavijo za nosilce okrožnih list. Vlada je z listami, oziroma s kandidaturami po srezih uvela direktno trgovanje z mandati. Za dokaz navajamo po stenografske- ■ zapisniku tozadeven pasus iz govora za konstftuanto gospoda Marka Trifkoviča na seji zakonodajnega odbora dne 17. junija 1922, ko je oficielno v imenu vlade branil vladni predlog in izjavil sledeče: »Ovi su kazali, da po členu, ne znam, ili 70. ili 71. Ustava narodni poslanik mora da predstavlja ceo narod, a ovi da predstavi j a ju samo svoj srez. To ni j e tako, i do sada su kandidati je vršene po srezovima i svaki je srez imao svoga sreskog kandidata. I do sada su vršene pogodbe izmedju kandidata u pogledu davanja ostavke s pogledom na veči broj, koliko je ko dobio.«
Vladina Večina torej 'tukaj jasno pove, da ji ne gre za moralo, ne za enako in tajno volilno pravico, ampak da je z vsemi mogočimi načini in sredstvi gledala za to, da zasigura svojim partizanskim prijateljem in uglednejšim pristašem mandate, četudi so pogodbe med kandidati, kako dolgo bo kateri izvrševal mandat, uprav nečuvene. One dokazujejo popolno moralno propalost onih, ki te kupčije sklepajo, še huje pa onih, ki te kupčije z zakonom omogočajo. Da bi vlada zasigurala svojim strankam večino, je poslužila tudi naj ogabne j-šega sredstva in samo ob sebi umevno je, da ni ščitila državnih in narodnih interesov.
Vsled sreskih kandidatur je omogočeno raznim ah hoc skupinam, da z nasiljem in podkupovanjem od strani tako zvanih uglednih oseb omogočijo Izvolitev svojih ljudi, kar bo osobito v mešanih krajih v Voj-
sem član zbora do danes. Pred turnejo zbora po Jugoslaviji so oče Hubad trebili Ijuliko iz pšenice in kmalu bi bil frčal ven. Srečo sem imel in sem le videl celo Jugoslavijo zastonj 1 Povabili so me tudi k Zvonu« in me izvolili tajnikom, ker znam dobro naslove od Vašega blagorodja in visokorodja do »bratskih epitetov« in urnem »beležiti z odličnim spoštovanjem«. Koliko ml ta posel da dela. V Matici vaje trikrat na teden, pri »Zvonu« tudi vmes seje, tako, da dostikrat niti večerjati ni ča-. sa. Dasi nisem planinec — moji najvišji gori sta Rožnik in Golovec — so me izvolili arhivarjem »Planinskega društva«, ki sploh arhiva nima. K se-Jam moram hoditi vseeno, čas izgubim. Vrhtega sem blagajnik društva za »varstvo domačih živali« in predsednik »Olepševalnega društva za Zeleno jamo« ter so me poklicali še v policijski odsek za L jugoslovanski vsesokol-skl zlet Vaja za vajo, seja za sejo, zborovanje za zborvanje!
Prosil sem tudi za članstvo pri »Udruženju novinarjev sekcija Ljubljana«. Niso me hoteli Vzrok sem izvedel pozneje. Nekoč mi je namreč poslalo uredništvo listvo na prireditev znanega pevskega društva. Dasi me na prireditvi ni bilo, sem napisal sijajno poročilo: »Zbor Je pod vodstvom svojega neumornega pevovodje častno izvršil svojo nalogo. Tako dovršenega j&gk, i$ dolgo nismo slišali. Takoj
vodini in Macedoniji dalo možnost, da pridejo anacionalni elementi do veljave. Široke narodne mase našega ljudstva pa se direktno oropajo zastopstva z ozirom na določeni količnik po srezih i okrugih.
Kako vlada misli izvesti volitve, je jasno povedala v izmeni člena 33., ko je predvidevala samo 25 dni med predložitvijo kandidatskih list in vo-litvijo, da s tem onemogoči preprostemu narodu zadostno pripravo na volitve. Mi vemo, da imajo kapitalistične vladine stranke dovolj denarja in časa in ako treba tudi nasilja, da preprostemu narodu direktno usi-lijo svoje nazore, kar je seveda lažje, ako je rok kratek. Protestiramo najodločneje prdti takemu atentatu na demokratizem in ljudske pravice. Delovno ljudstvo odločno zahteva tajno in enako volilno pravico za vse in čist proporčni sistem na podlagi državnih list in velikih volilnih okrožij.
Vlada in njena parlamentarna poslušna večina pa je z iznešenim predlogom tudi dokazala vso svojo parlamentarno moralo. Dejstvo je, da velik del naroda v tej skupščini ni zastopan vsled absolutističnega postopanja tako zvane večine. Zastopniki hrvatskega dela naroda nočejo sodelovati in z abstinenco na žalost podpirajo samovoljni in osebno — absolutistični današnji režim. Vladine stranke se tega tudi zavedajo, kar je dokaz, da je dosedanje delo parlamenta bilo omogočeno le s poštenim, lojalnim sodelovanjem one opozicije, ki je ostala v narodni skupščini.
Konstatiramo dejstvo, da je ta opozicija vedno imela pred očmi državo in narod in je tudi takrat, ko vladni poslanci po veliki večini niso imeli zmisla za težke prilike naše države, konstruktivno delala in omogočila izvrševanje državnih poslov. Konstatiramo, da so bili zakoni o dvanajstinah za januar In februar, za maj in junij sprejeti samo vsled lojalnosti in popustljivosti opozicije, in sicer prvi s 133. :35, drugi s 129:56 glasovom. Ravno tako vladne stranke ne bi bile mogle sprejeti zakona o izmeni zakona o 7% nem posojilu, ki je bil sprejet s 139:34 v načelu, a končno s 132:32 glasovom. Civilna lista Njegovega Veličanstva kralja je simptomatičen dokaz državotvornosti in dela Vladne večine. Sprejeta je bila v načelu s 133 glasovi proti 41 in v končnem glasovanju s 134:41 glasovi. Zakona o razdelitvi države na oblasti se vladna večina ni niti upala predložiti narodni skupščini. Zakon o državnem savetu je bil sprejet s 135:42 glasovi. Zakon o ministrski odgovornosti pa je prvič propadel, ker je bilo navzočih samo 128 vladnih poslancev in je opozicija za to glasovanje odrekla kvorum.
Vse to so dokazi, da je opozicija vodila stvarno in konstruktivno boj proti vladni večini, da je pred vsem ščitila državne interese. Konstatira-tl moramo, da je vlada in njena večina povsod hotela to opozicijo izrabljati in če bi bila le mogla, tudi izigravati. Najeklatatnejši dokaz je vlada doprinesla pri sedanjem predlogu.
Eno celo leto sta se obe stranki, radikalna in demokratska, pagajali za volilni zakon. Ko je bila pogodba gotova, Je večina kratkomalo postavila opozicijo pred fait ac-compll in direktno grozila, da bo Iz-glašen volilni zakon tudi brez bud-
dopoldne se je oglasil društveni predsednik v uredništvu in protestiral da se poročevalec norca dela iz zbora, ki na prireditvi sploh nastopil ni, tenoristi so bili namreč vsi hripavi — Moje poročilo ni bilo žumalistovsko, ker ti se vedno na licu mesta točno prepričajo, predno napišejo poročilo. Zato me ne marajo.
Poglejmo sl sedaj slabe strani mojega »društveni kovanja«. Moja sijajna plača v državni službi (saj sem zadovoljen, da imam v uradu bluzo z zlatim ovratnikom ter mi je žal da ne morem več v uniformi za procesijo) je tako velika, da ne zadostuje niti za hrano moje družine. Društva ne nesejo nič, ravno nasprotno. Po vsaki vaji krenemo na eno četrtinko, če ne dve, pa še malo v kavarno in to stane. Iz kavarne grede »sejemo« pod kakšnim kandelabrom še dalje — takrat so pogovori še važnejši —, ura je dve ponoči ko pridem domov. Dasi Žena dobro ve, da nisem turške sorte, misli vseeno, da hodim kam vasovat, ker so kavarne le do poloči odprte. In pridiga se nadaljuje: Pusti društva! Zakaj sem Te vzela. Otroci Te vidijo le zjutraj, ko vstaneš in opoldne pri kosilu. Fantku sem včeraj obljubila, da ga boš kaznoval pa le smeje odgovoril: »Jaz bom spal, ko pride oče domu, jutri bo pa že pozabil.« Ta preklicana društva! Slišala sem, da si na dan kraljeve popoka, ko sl iel čestitat in zastopal dru-
fmrm
~  —”----------------------g’
geta in Bodo razpisane volitve, ako se opozicija brez pogojno ne ukloni.
To absolutistično postopanje vlade in njene večine naj energične je obsojamo in izjavljamo, da naša stranka tega diktata in takega nasilja ne more priznati in tudi nikdar ne bo priznala. Novih volitev se ne bojimo! Da budget še do danes ni izglasovan, je kriva edinole vlada in njena večina, ki je uvedla popolno anarhijo v upravo in tako direktno upropaščala ne samo naše narodno gospodarstvo, temveč tudi demoralizirala široke plasti naroda. Izjav-« ljamo, da se bomo borili z vsemi dopustnimi sredstvi proti takemu režimu, da se onemogoči sedanje kapitalistično osebno vladanje, ki je poleg gospodarske propasti našega naroda dovelo tudi naše edinstvo y direktno obupno stanje.
Apelirali smo na gospode poslance vladnih strank, da pomagajo preprečita ta nečuveni atentat vlade na naše narodno edinstvo in pravice ši-s rokih plasti našega naroda; zato od-« klanjamo vsako odgovornost za po-« sledice, ako vladni poslanci sprejmejo predloženi vladni načrt.
Drugod in pri nas.
Indeksna številka poskočila za 71 %\ uradništvo prejelo petkratne prejemke.
Paritetna statistična komisija je oddala pravkar svoje strokovno poročilo o stanju draginje za dobo od srede meseca maja do srede junija. Dognala je, da se je podražilo življenje v tem času za 71%, dočim je znašala podražitev od srede aprila do srede maja le 25%. Nato je vlada izplačala državnim nastav-ljencera brez razlike čina in stanu dne 17. junija 1922 petkratne službene prejemke meseca marca 1921 — poleg že 1. junija izplačanih rednih prejemkov — in »Zveza industrij-cev« je zvišala industrijskim delavcem sedanjo gibljivo draginjsko doklado za 590%.
No, bodo rekli naši čitatelji, sedaj imajo pa menda ti nikdar siti uradniki in še bolj nadležni delavci za nekaj časa že dovolj in bodo mirovali. V naši blaženi državi SHS se jim torej godi vendar še bolje nego drugod!
A počasi, čitatelji! V Jugoslaviji menite, da se je to dogodilo? Kaj še, ljudje božji. Za take stvari pri nas »nema para!« To se je dogodilo i— in se dogaja redno vsaki mesec — kje? V, tej tako zaničevani, premagani, bankerotni — ali kaka epi-teta ji sicer še pridevajo naši »dr-žatvotvorni« demokratski listi — Avstriji! Tam se godi tako dobro, —t če je sploh beseda »dobro« na mestu, uradnikom in delavcem, kajti za take svete se že more nekaj kupiti.
A pri nas so »paritetna statistična komisija«, to je komisija, sestavljena iz uradništva statistične komisije in zastopstva organizacij uradnikov, delavcev, producentov, in konsumentov, katera se peča uradoma z ugotovitvijo cen vseh živ« ljenskih potrebščin, »indeksom živ« ljenskih potrebščin«, to je znesek, katerega potrebuje rodbina s 4 člani povprečno za življenje mesečno, —« španske vasi; to so institucije, o katerih se Beogradu niti sanja ne. Saj ni možna pri tem nobena »za« rada«.
Kaj se brigajo gospodje v Beogradu za draginjo, za statistiko, za
...............-........-j
štva k dr. Baltiču imel naslove tiru«, štev napisane na listku, toliko Jih Jej bilo. Kaj bo Iz tega?.
Nekaj časa molčim, potem pa se, kratko odrežem: »Mati, bo pa zato; lep pogreb. Šaplja me bo na mestne; stroške spravil k sv. Križu, Peruzzi boj ves bled do solz ganljivo govoril nagrobni govor, pevci bodo peti, Soko*J lov in zastav nič koliko!« Nekoliko joj potolažena in pravi: »Škoda le, da [TJ vsega tega videl in slišal ne boš!«
To je kratek življenjepis društve-, nika.
Ne bi ga napisal da nisem na dvo-j Je. Prvič vem, da je uredništvo listat vedno y zadregi če umre »narodni de-, lavec«, ker ne ve, kaj bi napisalo m njegov 'delokrog. Drugič pa sem hotel ustreči marsikateri zakonski ženi kij ima moža — drušvenika, da bo vsaj nekoliko potolažena. Ne bo mislila več; da je samo njen mož tak, marveč JO drugih še več. Edin protistrup prodi društvenikovanju bi bila (v sedanjem času, ko imamo društev, še premalo)j ustanovitev organizacije soprog dre« štvenikov. Žene ne bodo več mogle venomer možem očitati društvenikovan nja, ker bodo same hodile na seje fig zborovanja.
Ce je to zakonsko življenje ugodno; ni koristno, je pa drugo, in veliko ypi$-
Sfev. m
^zboljšanje položaja srednjih' slojev?
rnehkih volčičih draginje
ife£i° p SVllis!ij0 ^-Pres nons Ne deluge!« P0 domače rečeno- Ka-
vzame Sp*^ VeČ’ lahk0 M Pa, se pri nas razpravlja
irinfS n1 w S ln maksimiranju dra-
dukciii'	VSem	^	0	re'
strani™ vet kvallficiranega, a ne s ran^carskega uradništva in o na-
“kvalificiranega, a žato strankarskega in čestokrat zaradi zločinov sodnijsko predkaznovane-uradništva iu o nastavljanjuumiu Ka uradn^tva in o pogajaiju delavstva po raznih »Obznanah«.
Srečna 'dežela v kateri živimof Pač daleč smo prišli. pa naj kdo'ugovarja, če nas za p a dno inozem-
5ndem?iVlje ~ faalkaiace! Ouousque
jUG'OSLAViTA“^;juni^-l922.
J**™1,
Politične vesti:
Akti o solunskem procesa.
Beograd, 23 junija. (Izv.) Akti v solunskem procesu, ki so se izgubili, so se sedaj zopet našli in so bili izročeni vojnemu ministrstvu v nadaljnje postopanje.
Francosko odlikovanje jugoslovanskega arheologa.
Split, 33. junija. (Izv.) Predsednik francoske republike Millerand je podelil slavnemu jugoslovanskemu arheologu msgr. donu Franu Buliču viteški križec častne legije.	•
Osješkt komunisti
Osjek, 23. junija. |(Izv.) Tukajšnji listi poročajo, da se v kratkem obnovi pred tukajšnjim sodiščem pred nediav-nim odgodena razprava zoper osješke-ga komunista prof. Maslariča in tovariše.
dospodarstif®,,
Udraženje iražinepjea o Jadranski žeEajsuici.
/r Sarajevska sekcija Udruženja jugoslovanskih inženerjev in arhitektov je iv vprašanju graditve Jadranske železnice po nekolikih sestankih zavzela sledeče strokovno stališče.
il. Razen ekonomsko tehničnih raz-“°2°v,. ki tvorijo glavno osnovo za izgradbo splošne državne prometne mreže, morajo, posebno v razmerah, v atere je zašla naša država po osvo-ojenju, ^ igrati važno vlogo tudi vojaki, nacionalno-politični, kulturni in so-;tialni^ vidiki. Povzdig raznovrstne produkcije in zaposlenosti, izmena dobrin jin konzuma med posameznimi kraji, sirjenje idej in državnih gibanj, utrdi-vmT' • kristaliziranje elementov naroda in države, vse to spada v nalogo /felezniške politike in le obzir na vse te ivehke naloge bo vodil do ustvarjanja nase edinstvene materielne in duševne kuiture. Vsem tem zahtevam pa ne *nore zadostiti ena sama, bodisi velika proga.
* x' ? ^svobojenjem in ustvaritvijo nase današnje države so se popolnoma [spremenile prometne relacije v notra-jBjosti države, ravnotako pa tudi odno-Saji z našimi sosedi. Novo središče države, nova grupacija oblasti, razne produkcije, novi izvori preskrbe, tako ata potrebe_ železnice sama, kakor tudi ,	in razvoj ostale produkcije,
prenehanje prejemanja iz izvirov, ki so Ostali izven naše države, a z ozirom na katere so zgrajene nekatere naše železnice, cilji naše trgovine v novi gospodarski in političn situaciji, vse to so činjenice, ki ustnerjujejo našo novo Komunikacijsko politiko. Naša železni-. 8Ka mreža ni medsebojno vezana in Obstoječe proge po večini niso zgrajene tako, da bi odgovarjale novim prometnim potrebam v državi. Ravno ta-Sco sekajo nove državne meje marsikatera progo in vsled tega je zgubljenih mnogo važnejših želez-inskih zvez, ki se morajo čim preje Badomestiti. Glavne trgovske točke ob Jadranskem morju so ostale izven naših meja in one se morajo nadomestiti. y$em tem potrebam pa ne moremo zadostiti z eno samo progo, v katero bi gabili vso svoto našega inozemskega Šfosojila.
3. Naš eksport in import, ld se giblje v glavnem v smeri proti severu, zapadli in jugu iz raznih produkcijskih Centrov v razne konzumentske centre, zahteva, kakor to zahtevajo tudi naša sedanja Železniška mreža in karakter naše obale, več železniških prog in ne etie same, pa če bi bila tudi prvo-Trstna.
3. V naši železniški mreži imamo približno dve tretjini normalnotirnih in eno tretjino ozkotirnih prog, torej dva železniška sistema. Z obema tema dvema moramo računati tudi v bodočnosti, ker odgovarjata dvema našima
terenskima področjima: produktivnim in gosto naseljenim ravninam in manj produktivnim ter slabejše naseljenim krajem. Tem poslednjim popolnoma odgovarjajo ozkotirne proge in to tem bolj, ko pridejo v hribovitem terenu 2 do 3krat cenejše kakor pa širokotirne proge. Ozkotirne proge nam omogočajo zgradbo goste železniške mreže tudi tam, Jtjer danes na površini nad 30.000 km2 nimamo sploh nobenih železnic. Iz tega vidika mora biti težišče naše komunikacijske politike v izgradili in kompletiranju tako ozkotirne, kot normaJnotirne železniške mreže, a ne v gradnji samo ene velike proge.
5. Finančna sredstva, s katerimi razpolagamo za izgraditev našega komunikacijskega omrežja so omejena. Posojila, katera bomo sklepali v to svrho, bomo dobivali pod težkimi pogoji, kakor je to slučaj pri tem zadnjem posojilu, ki je v glavnem namenjen za zgradbo železnic. Posojila, posebno posojila pod tako težkimi pogoji pa se smejo porabiti samo za take investicije, ki zamorejo v najkrajšem času prinesti kar največ koristi. To pa se bo zgodilo le tedaj, če se otvori kar najširše kraje gospodarskemu in kulturnemu razvoju, ne pa če se vtakne ves dobljeni denar in ves angažirani kredit samo v eno veliko, drago in nerentabilno progo.
6. Za velika dela se mora najprej izdelati program, potem šele se poišče potrebni kapital. Pri nas se je storilo obratno. Mi žalibog še danes nimamo izdelanega in trdnostoječega načrta za izgradbo naše železniške mreže v bližnji bodočnosti, ki bi zadošče-vala raznovrstnim potrebam celokupne naše države. a
Udruženje inženirjev in arhitektov je na svoji lanski glavni skupščini v Ljubljani zahtevalo^ da prometno ministrstvo čimpreje začne z izdelava-njem tega programa. Ta zahteva je ostala do sedaj brezuspešna, ter se je na letošnji skupščini v Sarajevu ponovila. Sekcija Sarajevo smatra za potrebno, da tudi ob tej priliki ponovi zahtevo, da se prične z izdelovanjem splošnega železniškega programa in to na osnovi temeljitega in vsestranskega študija, pri čemur je gledati v prvi vrsti na rentabiliteto. Program bi moral predvsem odgovarjati našim naj-
nujnejšim potrebam. Pri izdelovanju tega programa morajo razen oblastnih faktorjev sodelovati tudi predstavniki sekcij Udruženja inžinerjev in arhitektov, .kakor tudi predstavniki najvažnejših gospodarskih strok v državi. Kadar bo tako izdelani program predelan in sprejet v narodni skupščini v obliki zakona ,potem šele naj se pristopi k trošenju določene svote iz posojila, ki se lahko sprejme seveda že prej v narodni skupščini s tozadevno klavzulo.
7.	Kakor izgleda po vseh dosedanjih' tozadevnih razpravah, se je treba odločiti med dvema alternativama, t. j. celo svoto vtakniti v eno prvorazredno normalno, okoli 600 km dolgo ja-dransko železnico, ali pa Z razpoložljivim denarjem iz posojila izgraditi mrežo normalnih in ozkotirnih prog, kakor tudi izboljšati razmere na že obstoječih prometnih sredstvih ter zasigurati, da se bodo proge, ki se že grade, brez škodljivega zavlačevanja čimpreje dogradile.
Na osnovi že obstoječega železniškega omrežja, normalnega in ozkotirnega in v težnji, da vsem goraj navedenim potrebam kar najbolj zadostimo, smo prišli do zaključka, da bi mogli za tisti denar, kot bi ga potrebovala iz-gradba velike popolnoma nove pr&ce brez potrebne organske zveze, zgraditi dve normalni progi na morje, dobljene z kratkimi zvezami, eno ozkotirno progo z tremi kraki na morje in sicer v smeri nameravane velike proge in dve deloma normalni, deloma ozkotirni progi, ki bi popolnoma odgovarjale današnjim potrebam. Ravno tako bi mesto ene velike morske luke kot končne točke velike jadransko železnice mogli izgraditi vse naše morske luke.
Delo bi v prvem slučaju prinašalo koristi in to samo delne — šele po popolnoma končani jzgradbi cele prage in luke, torej šele po dolgi vrsti let, delo v drugem slučaju pa bi prinesk) obče koristi že v najkrajšem času.
Sarajevska sskeja Udruženja jugoslovanskih inžinerjev in arhitektov jo mnenja, da leži samo v tej drugi možnosti — izgradbi najpotrebnejšega železniškega omrežja — pot, ki vodi do probude in medsebojne zveze vseh živih sil v naši državi, s Čimer bi se oživotvorilo naše ekonomsko in kulturno ujedinjenje	/
2—o—1	^
+ Kovinske krone v "Češkoslovaški. S 1. junijem so se uvedle v Češkoslovaški kovinske krone, ki zamenjajo dosedanje papirnate. Na ta način misli finančno ministrstvo odpraviti nezaupanje naroda napram papirnatemu drobižu.
+’ Trust ruskih rudnikov. Sovjetska vlada je izdelala načrt, po katerem odstopi vse zlate in platinske rudnike na Uralu posebnemu trustu. Zadruge in industrijske družbe bodo imele prednost. Tudi za to monopolizacijo tičita Nemca Krupp in Stinnes.
+ Novi bankovci v Avstriji. Avstrijski parlament namerava prepustiti sindikatu dunajskih velebank, da ustanovi s pomočjo inozemskih bank novo banko za izdajanje novih bankovcev. Banke bi morale svoje zaloge deviz založiti za kritje bankovcev, ki so v obtoku, zato pa bi banke dobile privilegij, da avstrijske bankovce emitirajo in po obračunih vzamejo avstrijske krone iz Prometa.
+ Naše reparacije iz Nemčije. Ministrski svet je odobril kredit 400 milijonov a. K za prevoz materijala, ki ga dobimo na račun reparacij iz Nemčije. Materijal obstoji največ iz železnih mostov za naše državne železnice. Za prevoz bo treba 1300 vagonov.
H*] Cene govejemu mesa na Dunaju $o padle za 200 do 300 K pri kg, to pa le zato, ker večina prebivalstva sploh ni mogla kupovati mesa. Nasprotno pa so se cene slanini, ki je neobhod-no potrebna, zopet zvišale za 200 K pri kg. Dobro rejen vol velja dunajske mesarje 2 milijona kron.
+' Lesna trgovina. Zadnje čase je v Jugoslaviji veliko povpraševanje po drvah, ki se izvažajo v Švico. ,V Češkoslovaški pa lesna trgovina skoraj popolnoma počiva zaradi visokih železniških tarif. Gradbeni les rabijo le državna podjetja; ker privatniki ne morejo graditi zaradi pomanjkanja denarja.
H-; Množina bankovcev v Češkoslovaški se je v prvem tednu meseca junija zmanjšala ter je v prometu sedaj 9591 milijonov č. kron.
+ Letina hmelja. Hmeljski nasadi v Savinjski dolini so se zadnje čase nekoliko popravili. V mnogih nasadih je trta dorasla že do vrha drogov, v drugih pa komaj 3 do 4 metre visoko. Čeravno že nad mesec dni ni bilo izdatnega dežja, so rastline krepke in zdrave. Bolhač je tudi že popustil. Za razvoj cvetnih popkov bi bilo treba toplejših noči in več padavin. Tudi v Češkoslovaški se hmelj vkljub suši dobro razvija, toda skoraj polovico nasadov je pokvaril bolhač, da ni pričakovati normalne letine. Hmeljska kupčija je zopet oživela ter se plačuje 2900 do 3300 Kč za 50 k<;.
+ Zaf’cj si naš dinar ne more opomoči. O tem razpravlja »Jugoslovenski Lloyd« ter navaja sledeča dva vzroka: notranjepolitični položaj in pomanjkanje vagonov. K prvi točkj piše: »Pri nas se gode stvari, ki bi se v pravni državi ne smele goditi. Tako n. pr. se je pri kolkovanju krone odtegnilo 20 odstotkov z obveznostjo, da se bo ta vsota v določenem času povrnila, kar pa se do danes šs ni zgodilo. Ministrstvo je v ta namen dalo ugotoviti visokost vsote, toda zelo dvomljivo je, ako sploh pride kdaj do izplačila«. — Glede druge točke pa piše: »Pod naslovom reparacij smo dobili od Nemčije več tisoč vagonov (tovornih voz in lokomotiv), precejšen del naših vagonov ie bilo v domačih in tujih tovarnah popravljenih. Ako pa vagone potrebujemo, jih ni dobiti. Kolika je škoda, ki na ta način nastaja, se ne da povedati.«
^ + Dobava raznega materijala. Uprava državnih monopolov v Beogradu razpisuje na dan 8. julija t. 1. ob 11.. uri dopoludne v svoji pisarni v Beogradu ofertalno licitacijo glede dobave napisnih tablic za trafikante, na dan 20. julija ob 11. uri dopoludne istotam oiertalno licitacijo glede dobave platna, trakov, papirja, kleja, špage, pečatnega voska, sveč, radirk, svinčerjih bomb, usnja za vezanje knjig, sredstev za čiščenje strojev, azbestnih vrvic itd. ter na dan 22. julija 1922 ob 11. uri dopoludne istotam ofertalno licitacijo glede dobave raznih pisarniških potrebščin. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
+ Dobava drv. Dne 27. junija t. 1. ob 10. uri dopoludne se sklenejo pri intendan-turi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani, pri komandah vojnega okruga v Mariboru in Celju ter pri komandi mesta v Ptuju neposredno pogodbe glede dobave drv za garnizije Ljubljana, Maribor, Celje In Ptuj. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice y Ljubljani interesentom na vpogled.
;+ Tvornice za železne izdeUte v liovt Moric Amdt, delniška družba r Pragi, ie imela zadnji petek občni zbor. Čist! dobi* ček rečene družbe v zadnjih dveh letih zna<j sa 2,907.057 Kč, od tega so dobili: skupni ustanovni zaklad 250.000 K2, posebni zaklad za poravnavo izgubljenih terjatev (M tisoč Kč, delavski in uradniški-, zaklad >09 tisoč Kč, upravni svet 186.170 Kčr na novf račun se je pa preneslo 230.887 Ki. Sklenilo se je izplačati 5 odstotno dividendo tet 2% obe leti tudi 3 odstotno superdlvidendo.
.+ Dobava obleke, obutve in posteljnine. Dne 3. julija 1922 se bo vršila pri generalni direkciji posrednih davkov ministrstva za finance v Beograd« v sobi St, 39, ponovna javna ofertalnA licitacija glede dobave obleke, obutve in posteljnine ul ffe; nančno kontrolo.. Predmetni oglas z na«/ tančnejsimi podatki je v pisarni trgovske 'in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentovi na vpogled.	"j
+ »LeniniU. 12 Moskve poročalo: Kaki slušatelj na vojaški akademiji je iztunel novo razstrelilno snov, ki po svoji sili prekosi vsa doslej znana razstrelllva. Sestava snovi je še povsem tajna. Poizkusi sa Ho-dinki so imeli najboljši uspeh. Ta dinamit se bo imenoval »leninit«. Sestavili so posebno komisijo samih strokovnjakov in profesorjev za izpopolnitev novega streljiva.
+ Jugoslovanska trgovinska in finančna situacija. »Commerce Reports« v New Yorku priobčuje o gospodarskih razmerah v Jugoslaviji sledeči članek, ki se naslanja zlasti na poročila ameriškega poslanika fL Percival Dodge in konzula Kenneth S. Pat« ton v Beogradu. »Velika nestalnost valute, negotovost v carinski politiki, kontrola o izvozu valute in druge fiskalne uredbe, nepopravljene železnice, stališče javnega mnenja glede investicij inostranskega kapitala in dolgov nasproti inozemcem in razvoj politične situacije — vse to ;ma za posledico, da je jako težko qznačiti gospo« darsko situacijo v državi SHS.«
Nova trgovinska politika glede raz« košnin. Ko so prišli na to, da bi nedavrta odrejena prepoved uvoza luksuznih pred-metrov znižala državne dohodke za okoli 300 iniljonov dinarjev, je carinska komisija predlagala, da take razkošnine, kakršne se ne izdelujejo v Jugoslaviji, bi plačevale le običajno carino in poleg še 100 od sto od. vrednosti in da vse druge razkošnine bi plačevale običajno carino več 200 od sto od vredn ^ti in bi se mogle uvažati le Pft predhodnem posebnem dovoljenju.
+ Direktni izvoz iz Združenih Držav, v Jugoslavijo, Albanijo in Reko tekom me* seca marca Je znašal le Dol. 46.031. v vrednost, nasproti Dol. 111,944, v februarju in Dol. 87,027. v marcu 1. 1921. Uvoz v Združene Države iz te statistične skupine tekom marca 1922 je znašal le DoL 15.672, Nedavni razvoj separatističnega mišljenj« na Hrvatskem, o katerem se je obsežno go* vorilo v ameriških in evropskih časopisih1, utegne imeti važen vpliv na gospodarska življenje te države.
+ Slaba žetev v Nemčiji. Poljedelski minister je izjavil v nemškem parlamentu, da bo letošnja žetev v Nemčiji mnogo slabša kot Je bila lani, zato bo morala Nemčija; primanjkljaj nadomestiti z uvozom iz ino«» zemstva.
+ Izvoz sadja in zelenjave iz Madžar*
ske. Ker so vsled svobodnega izvoza avstrijski in nemški prekupci pokupili sproti vse pridelke, da ni za domači trg ostaloi skoraj nič sadja in zelenjave, namerava finančno ministrstvo naložiti na te pridelka izredno visoko izvozno pristojbino.
+ Argentinska pšenica. Argeniinija Ima, še od lanske žetve čez 3 milijone ton p5e« nice za izvoz.
Naš ffiovi romasi
Naš novi roman
h Zločin v Orsivalii ■
je zelo zanimiv detektivski roman, poln napetih dejanj, ki nam pred-očuje, kam zabrede lehkomiselni grof, ki nima skrbi za vsakdanji kruh. Ko je zapravil svoje ogromno premoženje in mu zarubijo njegpve lepe konje, krasno opravo, palačo v Parizu ter ogromno posestvo, zabrede v najhujšo bedo, da strada ter tava obupan brez strehe okrog dokler se ga ne usmili priiatelh izza šolskih dnij in ga vzame k sebi na svoje veleposestvo. Grof pa je ostal isti-lahkomišljenec ter uničj rodbinsko srečo svojemu prijateljn-režitelju, ki se radi tega upravičeno kruto maščuje nad njim in svojo nezvesto ženo.
Klefal
o narod, socializmu.
Petič,^ socijalna demokracija stoji Ma stališču. zgodovinskega materializma. Na našem shodu 1. 1921 je bilo postavljeno proti temu geslo: .zgodovinski idealizem. Tukaj je razlika v tem, da ne preziramo, ampak celo povdarjamo etični moment. Tudi proletarec (n. pr. stavkolomci) je lahko izdajalec svojega razreda, je lahko zakrnjen in hudoben; tudi delavec je lahko malopriden in brezčuten; narobe pa je tudi med premožnimi najti plemenite in dobre ljudi; ^o. ljudje, ki kot gospodarji denarja uporabljajo istega v dobrobit vseh fci' niso, kakor je to žalibog pri večini bogatašev, suženj gmotnih dobrot. Buržuj je torej ne samo gospodarski pojem temveč tudi moralni. Buržuj v moralnem smislu je Jahko tudi delavec, in narobe, nede-lavec je lahko najbogatejši človek našega gibanja.
Saj so inteligentje vplivali na postanek vseh socijalističnih strank in nekateri izmed njih so bili celo bogatini. Pod naslov Pulpanove revije »Novi človek« sem zapisal motto: »Resnica je, da je velika razlika med bogatim in revnim človekom, toda Še večja je razlika med dobrim in hudobnim človekom«. Dobri ljudje
vseh vrst bi si morali podati roke, da bi delovali za socijalni napredek, za novo, boljšo človeško družbo. Teorija zgodovinskega materijaliz-ma spada v preteklost; življenje in posebno svetovna vojna jo je zavrgla. Ni bil to materijalizem, kar je privedlo k naši revoluciji. V njem ni našla socijalna revolucija moralnega vira, revolučne moči, kakor smo ga našli v svojem narodnem idealizmu. Gotovo, da ima človek svoj želodec, ki ima svoje potrebe, toda ima tudi glavo in srce. »Višje izobrazbe in boljših ljudi je treba«, to je potrebno in posebno na čustveno stran človeka se je treba ozirati. Ako katera stranka povdar-. ja le sebičnost, ne vzgaja socijali-stično. Taboritje so prišli po drugih potih do svojega socijalizma in tudi prvotno krščanstvo in nekatere komunistične občine v Ameriki so nastale n. pr. iz duha »čeških bratov«. Zavedamo se, da že pol. demokracija zahteva velike kulturne zrelosti, socijalizem pa je potrebuje še v večji meri. Tudi umetno stvorjen socijalizem ima svoje neresne ljudi, katerim ne ugaja, da se pove ljudstvu resnica in da bi sami dajali zgled novega, resnično socialističnega življenja.
Šestič, od socijalistov te vrste nas loči tudi zavestno in smotreno delovanje. Za kulturni napredek, za
napredek šolstva in ločitev cerkve od države. Tozadevni predlogi so izšli iz naše srede tako v poslanski zbornici kakor v senatu. Imamo pripravljen tudi predlog za prehodno dobro; zavzeli smo povsem pozitiv-, no stališče napram novemu verskemu gibanju, moralnemu preporodu in osvobojenju. Stremljenja abstinenčna, evgenična, skauting in podobno so našla pri nas krepak odmev. Socijalizem je nam poglobljena demokracija, ne samo politična, temveč tudi gospodarska, socijalna, kulturna in torej tudi verska. Povsod se kaže tudi v verstvu: svet je smatral kristjane za ateiste in današnji ateisti so pogosto le daljša razvojna stopnja verstva. Iz tročle-na: Bog, duhovnik (poredovalec) človek je reformacija izločila tega poredovalca, humanizem vede k združenju obeh, danes gre za resni-' čni človeški ideal, ne več za ideal nad zvezdami. Bratstvo je osnova starega verstva. Naše socijalistično bratstvo — ako je naše socijalistično prepričanje resnično — je višja razvojna stopnja na tej črti. (Čisto in neomadeževano verstvo je obiskovati reve in udove, pomagati jim v njih stiskah in ohraniti sebe ne-omadeževanega od sveta. (List Jakoba 1. 27.) Narod Husa in Komenskega mora zapopasti, naj je živa janUS.J» mora postav# proti
mrtvemu verstvu, v katerem ni dobrih dejanj. Boga ni mogoče častiti z obredi, ampak v ljudeh in z dejanji.
Sedmič, nismo interesirani na razporu socijalno-demokratične desnice in levice (komunistov) in smo za določen, energičen toda konstruktivni socijalizem; blok vseh socijalistov. Revolucija nam ni strašilo ~ saj smo ravno mi delali revolucijo 1 1 toda smo proti revolui cijski romantiki. Ne verujemo v no-bene čudeže, tudi v politične ne. Socijalizma ni mogoče kopirati (niti z Avstrije niti z Nemškega) in danes je treba za socijalizem delati več kakor romantičen boj. Potrebujemo ogromno strokovnih spretnosti (tehničnih, gospodarskih, trgovskih), pa tudi etičnih! Razredni boj je način živeti po metodah buržuazije. Cinično postopanje zveze tovarnarjev proti kovinarjem je ravno pokazal, kdo je pri nas v resnici brezsrčno razrednega mišljenja. To smo videli tudi lani v stavki bančnih uradni-
V* , jCer pa ni *° že socijalistično, kdor za sebe mnogo zahteva, nasprotno, socijalizem pomenja stremljenje, delati za dobro celokupnosti, podrejati ji svoje interese, njej se žrtvovati, ne pa grabiti le zase.
Z ozirom na komunizem, boljše-Mtvp ia rusko revolucijo bi rekel la.
le; Revolucija je pojav dvoje vrste* katerih ni mogoče skleniti. Revohn cija se toliko ne dela, kakor samai izbruhne. Ima tudi svoje naravne za* kone, katerih potek je mogoče 'zai sledovati na treh revolucijah, ki jihi poznamo: češka verska revolucij francoska politična in ruska socijal« na. Povsod začasno zmaguje maxi* malizem, nekakšno boljševištvo (na* ši taboriti, montagnardi, verske re* volucije), toda le začasno, potem se poravna z realnim življenjem. Re* volucija izbruhne zaradi enega in istega cilja samo enkrat. x IVedno jd le eden narod žrtev in odrešenik; drugih. Kjer pa pozneje gredo drugii za istim ciljem, se to ne vrši več! potom revolucijskih izbruhov. Tu n| več nihalnega gibanja, ki po revo-* luciji priprave pad starega. Zaradi tega se bojimo, da bi nastala pri nas! Kakšna socijalna revolucija in sel ponavljale grozote niškega razpadaj in zmešnjav. Socijalna revolucija že bila in Rusija je trpela tudi za nas. Nam pa preostaja pot t iv-drugega revolucionarnega nastopa, kjer ni več mesta za prevratnostL ampak le za mirno graditev in niti za korak ne smemo ;več nazaj iz zai vojevane pozicije.
(Dalje prih'.)]
Štren 4
»JUGOSLAVIJA*, 257 junija 1922.
nsSm
Novi roman »Zločin v Orslvaiu" začnemo priobčevati v prihodnii iSe-“ ~ vilki v torek 27. t. m. — —
Dnevne vesti.
n Zanimiv dogodek kraljeve dvojice. ftedvčerajšnjem sta kralj in kraljica hotela Obiskati Invalidsko zdravilišče na Golniku, toda z avtomobilom sta zavozila na na-Fr«?? Cesto ter prišla pred kmečko hišo Uršičevo. Stari Uršič je baš nekaj delal na dvorišču, ko vstopi kralj In ga vpraša, ako ima kaj za jesti. Kraljeva dvojica je dobila surovega masla, mleka in klobas. Kralj je mnenja da je v gostilni. Ker pa kmet, ki seve ni poznal visokih gostov, ni hote vzeti denarja, ga je kralj povabil v avtomobil. rTi Prvi gostilni v dolini je kmet opozoril
fi;3, v,e le dobro vino ter naročil liter cvička. Na vsak način je hotel kmet plačati, češ, voznik, ki zastonj vozi, ne sme imeti še stroškov. Seve je kralj natlhoma Yse	kmetu pa skrivaj potisnil v
žep 1000 Din. In listič z imenom Aeksan-fler. Kmet Je doma navdušeno pripovedoval o prijaznem vozniku, a ko Je slučajno fiegf X. ^ep in ,zvlekel bankovec s kra-jlevlm lističem, je vsa družina onemela:
— Našim c. naročnikom. Vsem onim Cen], naročnikom, ki imajo kak zaostanek na naročnini smo priložili danes položnice, ter jih uljudno prosimo, da blagovolijo zaostanek poravnati čim preje, ker bi bili sicer primorani ustaviti jim nadaljno pošiljanje lista. Vsled ogromnih izdatkov za
in druge stroške, katere moramo
. t? * v *otovini le brez zedržka, po-največkrat celo naprej, smo tudi mi primorani zahtevati takojšnjo poravnavo zaostanka. Radi tega prosimo, da ta naš korak ne tolmačijo krivo ter nam ohranijo dosedanjo, naklonjenost 1 v bodoče.
Uprava »Jugoslavije*
— Kje je krivda? Obrtnik z dežele nam piše:	Poslal sem v Aleksandrovac
(Bosna) omot Čevljev 22. 11. 1920. V teku enega meseca sem dobi nazaj omot, a manjkala sta dva para čevljev, kar sc je takoj na pošti dokazalo. Od takrat sem trikrat urglral, a vedno dobil odgvor, da se se preiskuje. Sedaj nazadnje pa še odgovora ni. Tako naj trpi obrtnik škodo in čaka ta plačuje obresti, pošta pa dolguje brezobrestno.	,
„ 7* Umetniški atellr kiparja Lojze Dolinarja se nahaja sedaj v novozgrajenem paviljonu v Levstikovi ulici za Mladiko.
- Češkoslovaški dijaki v Zagrebu. .Češkoslovaški dijaki rudarske akademije v Prlbramu, 39 po številu, so dospeli s svojimi profesorji v Zagreb in so si ogledali Vse znamenitosti mesta. Iz Zagreba odpotujejo v znani rudnik Ljubija v Bosni, potem pa v dalmatinsko Primorje, nato pa v pstftle dele države.
— Nesramen napad. Politični mrtvec »Jutro« Je v svoji včerajšnji številki brizgal svoj smrad na enega izmed naših najzaslužnejših boriteljev v zasedenemu ozemlju. Ne bomo ugotavljali njegove zasluge, nad jvse zvišen dokaz za njegovo delovanje je dejstvo, da so ga Italijani izgnali. Seda' pa pride »Jutro« In opljuje človeka, kateri Je živel samo za svoje nacijonalne ideje, kateri ni storil nikomur krivice in se sploh ni nikdar ni vmešaval v naše politične zadeve. Pošten čovek bi pričakova od kavalirjev okoli »Jutra«, da bodo isti Imenovali nesramnega lumpa, kateri je zagrešil ta »ločin. Kaj šel — G. dr. Kramer z urednikom Virantom je na zahtevo žaljenega naj se mu Imenuje ime lopova, istega utajil, češ, da Je dopis uničen in jim je vsled tega Ime neznano. Upamo, da Je »Jutro« sedaj naletelo na osebo, katera si bo znala poiskati zadoščenje in katera bo naučila te kavalirje dostojnosti. Ml pa s sramom obžalujemo, da se je temu trpinu storila krivica od rodnih bratov, katerim se za denar ki bi moral njemu koristiti v zasedenem pzemlju, tukaj v Jugoslovijl dobro godi.
— Planina. Nedavno smo poročali, kako Je hotelo okrajno glavarstvo Logatec Izgnati za narodno stvar velezaslužne borce S. Z. in M. O. Ker sta 2. In O. dokazala svojo opcijo, se je sedaj vrgla drž. uprava na g. J. K, kateri Je prejel nedavno sledeči dopis. — Gosp. K. J. delovodja Planina. Ker niste zadostili razpisu notranjega ministrstva razglašen od pokr. uprave za Slovenijo odd. za notranje zadeve št. Itd.,
Id pravi, da se mora vsak tuj državjan v iroku treh mesecev, ako ni optiral za našo državo, izkazati pri pol. oblastvu z veljavnim potnim listom svoje države, imate tekom 14 dni predložiti temu uradu naknadno veljavni potni list vaše države, kateri se Vam bo vrni) po upogledu in vpisu v tuk. register za tujce, v nasprotnem slučaju pa morate v smislu te naredbe zapustiti našo državo. Okr. gavarstvo Logatec. Borštner. — Namen Je prozoren. K. J. Je političen emigrant Več kot petstokrat Je z Važnimi listi naše narodne stvari, v smrtni nevarnosti prekoračil mejo. Bil je parkrat vjet, neusmiljeno zlostavljen od karabinjerjev In čez sedem mesecev zaprt v zloglasnem zaporu Via Tlgor v Trstu.. Njegov povratek je zvezan z gotovo smrtjo v zaporu. Gotovo je tudi, da ne bo nikdar dobil italijanskega potnega Usta. Za to lop po njemu, ker je mož trn v peti jasnemu gospodu WindlschgrStzu, čegar želja je danes zopet povelje za pokrajinsko vlado. Pripominjamo, da Ima g. pokrajinski namestnik sam osebno vse planinske zadeve v Tokah, o katerih tudi sam osebno odloča.
O panslavizem kje sl? Mar se tako plačuje naše nacijonalne idealiste? Toliko tujih lopovov se šopiri po naši lepi Jugoslaviji, slovenska pokrajnska uprava pa nima nujnejšega posla, kot da onemogočuje bivanje v državi državnemu nameščencu, čegar edini greh Je, da neizmerno in nesebično Jubi svoj narod. Quo usqe tandeu?
— Korošci pozor! Vsi oni Korošci, kateri so še državljani Nem. Avstrije, se morajo do 30. t.< m. zglasiti pri tuk. nemškem konzulatu radi potnega Usta. — Udruženje koroških. Slovencev v Ljubljani.
— Razspisuje se mesto psihiatričnega asistenta pri državnih dobrodelnih zavodih v Ljubljani. Interesentie se opozarjajo na razspis v uradnem listu.
— Za oficirje bivše a. o. vojske, ki so bili prvotno sprejeti v našo vojsko, pozneje pa odpuščeni, kakor tudi za take, ki sploh niso bili sprejeti se pripravlja v vojnem ministrstvu zakonski načrt za pokojnine.
— Jadranska banka ustanovi s 1. Julijem ekspozituro v Prevaljah.
— Dr. Schreiner nmrl. Bivši avstrijski državni poslanec dr. G. Schreiner Je umrl zadnji četrtek na svojem posestvu pri Kla-tovu po dolgi in mučni bolezni v starosti 75 let. Rajni je bil več let notar v Plznu, kjer je postal v devetdesetih letih vodja čeških Nemcev. Bil je najdelavnejši germa-n iz a tor češkega zapada ter neizprosen sovražnik vsega, kar je bilo češko. Zanimivo je to, da je bil v dijaških letih Ceh ter je nosil ob posebnih prilikah — čamaro. Ali kesneje se je izneveril svoji domovini in je postal renegat in večji nasprotnik Cehom ko pristni Nemci, zakaj poturica je hujši od Turka.
— Za prvo odpomoč našim bolnicam je baje obljubil finančni minister dvestoti-soč dinarjev.
— Nemško-jugosovansko društvo se je ustanovilo v Miinchenu. Društvo ima 'namen da s poučnimi predavanji, publikacijami, književnimi in umetniškimi večeri pokaže nemški javnosti kulturo jugolvoanskega naroda.
— Važna iznajdba. Rušita zdravnica dr. Krič v Moskvi je našia provzročitelja pegastega legarja. Dosedanji poskusi so se prav dobro obnesli.
— Za odpuščene cestarje. Pri zmanjšanju števila uradnlštva je bilo tudi več cestarjev odpuščenih ali upokojenih. Gradbeni minister je sedaj zagotovil, da bodo cestarji zopet nastavljeni, kakor brž bo sprejet državni proračun za leto 1922.
— Arheolog don Bulič je odlikovan s križem francoske čaistne legije.
— Podpore primorskim in koroškim beguncem. Opozicija je predložila narodni skupščini predog, naj se potrebnim begun-motivacijo, naj se begunci vrnejo v domo-lijo podpore. Večina |e predlog odklonila z motivacijo, najse begunci vrnejo v domovino, dasi je govornik oooz>ci}e dokazoval, da to večinoma ni mogoče, ker njihovi dokumenti za opcijo še vedno leže nerešeni v Beogradu. Potemtakem begunci sploh ne vedo katero državljanstvo imajo. Za ruske begunce plačuje naša država do 6 milijonov Din. na mesec, za dijake iz Primorja in Koroške pa snema pare-.
— Mesne karte v Gradca se koncem t. m. odpravijo, ker je blaga dovolj na trgu. Cene mesu so padle za 100—300 K pri kg.
— Pogajanja zaradi južne železnice so se pričela v Benetkah. Jugoslovanski delegati se dosedaj pogajanj še niso udeležili. Italijanska vlada zahteva ali podržavljenje ali enotno vodstvo, v obeh slučajih pa je treba zasigurati mednarodni promet z vsemi pravicami in dolžnostmi. Zastopniki južne železnice in francoski delničarji se strinjajo z italijanskim programom. V seji dne 21. t. m. so se italijanski delegati uprli zahtevi, da bi Italija povrnila družbi proge Postojna— Trst, Gorica Knmn, Franzensfe-ste— A!a, ozir. Junichen— Brenner. Italija hoče te proge ekspropriirati ter plačati južni železnici primerno odškodnino. Delegat-je južne železnice niso proti taki rešitvi.
LiubUana. -
= Prepovedana vožnja po ljubljanskem trgu. Mestni magistrat prepoveduje na podlagi cestno-policijskega reda za mesto Ljubljano in po § 9 dež. zakona z dne 6. novembra 1896, št. 50 z ozirom na javno varnost vsako vožnjo z vozovi In kolesi med 7. in 11. uro zjutraj po Pogačarjevem in Vodnikovem trgu. po Medarski in Se-meniški ulici ter po Šolskem drevoredu. Vsak tozadeven prestopek se bode naj strožje kaznoval po cestno-policljskem redu za mesto Ljubljano.
“ Pogreb Fran Maslja-Podlimbarskega Žalni sprevod je otvorila sokolska konjenica s svojim novim praporom na katerem je bil prvič pripet žalni trak. Konjenici je sledil številni oddelek Sokolstva z zastavo, za njim vojaška godba, častna vojaška četa In nato nepregledna vrsta šolstva s profesorskimi zbori, ženstvo, razna zastopstva in pevci vseh ljubljanskih pevskih društev z zastavami. Ginljiv ta pretresajoč je bil pogled na velik trnjev venec — simbol pokojnikovega mučeništva z veliko trobojnico in napisom »Gospodinu Franju«. — Ob ga-lavozu, ki Je vozil z venci ta cvetjem pokrito krsto Je stopala častna vojaška ta sokolska straža z golimi sabljami, za vozom pa so zopet sledila zastopstva raznih oblastev, uradov, društev in ogromna množica občinstva. Pogreba se Je osebno u-deležil pokr. namestnik g. Hribar, general Dokič ter drugi odličnjaki Po vseh ulicah koder se Je pomikal žalni sprevod, je tvorilo občinstvo gost špalir, da se tako zadnlič oddolži svojemu velikemu sinu — rauče’-nlku
— Spalna soba smrekova bi gramofon z 25 ploščami — dobro ohranjeno — se ceno proda v Rebri 15.
«* Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Je nakazala ljubljanski sekciji Jugosovan-skega novinarskega udruženja 400 K Za vdovski pokojninski fond, za kar se imenovana organizacija iskreno zahvaljuje. — Redka so podjetja, še redkejši posamezniki ki se spominjajo za javnost najboj garajočega duševnega proletarijata.
= Na tehnični fakulteti ljubljanske univerze sta imenovana za redna profesorja gg. AL Kralj In Jaroslav Fčršter, prvi za tehnično mehaniko, drugi za gradbene konstrukcije, za Izrednega profesorja za železniške stavbe je imenovan ravnatelj drž. železnic g. Al. Hrovat, za kontraktualnega izrednega profesorja za enciklopedijo rudarstva in za izbrana poglavja iz nauka o ekonomsko važnih rudninah pa g, inž. Nikolaj Aklmovič.
= Brivnice bodo na Vidov dan od 7. ure zjutraj do 12. ure opoldan odprte, na Sv. Petra In Pavla dan pa celi dan zaprte.
*» Ruski profesor Bostunlč bo držal danes v hotelu Lloyd svoje drugo predavanje ob 10. uri predpoldne ta sicer o7histo-rično-polltičnlh odnošajih med Anglijo, Indijo ta Rusijo. Predavanje je za naše politične razmere Jako zanimivo. Jutri se vrši ob 20. uri zadnje predavanje ta sicer o »glavnih strujah ruske literature v zadnjih 150 letih«.
** Zadeva, v kateri -smo si enkrat edini. Gede črtanih kreditov za mestne investicije piše glasilo mladih demokratov: Pokrajinska vlada Je izmed kreditov, ki'so ji bil od mestne občine predloženi V odobritev, črtala tudi take, ki so nujno potrebni ta zelo umestni, tako n. pr. kredit za zgradbo dveh novih šolskih poslopij ter kredit za napravo hladilnih naprav v mestni klavnici Črtanje teh kreditov kaže na eni strani popolno neumevanje kulturnih potreb našega mesta, na drugi strani kaže pa tudi pomanjkanje smisla za higijenska in ekonomska vprašanja, ki so za ljubjan-sko občino vitalnega pomena. Ljubljanske ljudske šole so natrpane, učne sobe in stavbe absolutno nedostatne. Ne trpi radi tega le pouk, marveč tudi zdravje naše mladine. Na kaj pa naj današnja generacija še misli ako ne bo imela pred očmi sedanjosti in bodočnosti taladlne? In hladilnica! 2e Izza davnih časov je pri Mestnem domu vzor nesnage in nemarnosti — mestna ledenica. Zasilna hladilnica v klavnici tudi ne odgovarja niti higijenskim zahtevam niti ne zadošča za hladilne namene ljubljanskih mesariev In to tem manj, ker je postala Ljubliana eden najbolj važnih centrov za Izvoz mesa. Ako bi ljubljansko mesto z moderno in zadosti veliko hladilnico vprašanje ugcdno rešilo, bi bil s tem rešen 'udi velik dri preskrbe ljubjanskega prebivalstva s cenejšim mesom. Ne oziraje se na to, da sta bila gori omenjena kredita odobrena v občinskem svetu tudi od demokratov, moramo z vso odločnostjo protestirati proti temu, da so se na nepre-mišjen način črtali krediti za šolska poslopja in hladilne naprave. Nadzorstvo in odobritev kreditov avtonomnih občin po pokrajinski upravi je sicer zakonita uredba, a umestna je le tedaj, če podrejena oblast ne jaše na uradnem šlmelnu z dolgim »cofom«. Kaki drugi razlogi naj bi sicer pojasnili stališče pokrajinske uprave?«
Maribor.
Vidov da.L V Mariboru bodo trgovine na Vidov dan, t. j. dne 28. t. m. kot državni praznik cel dan zaprte.
Mladinski koncert ponovi ljudska in meščanska šolska mladina na splošno željo v nedeljo dne 25. t. m. ob 18. uri v mestnem gledališču. Pri prvem koncertu je bilo namreč gledališče prenapolnjeno in bi vsakdo rad še enkrat slišal ta res lepi koncert.
Mariborsko učiteljsko društvo preloži svoje zborovanje na pondeljek dne 26. t m. ob 16. uri popoldne.
Minister dr. Kukovec se je preselil v četrtek Iz Celja v svoje novo stanovanje v Vrazovi ulici št. 2, v Vokačevi hiši, katero je isti dan izpraznil dr. Trenz, ki dobi v Celju dr. Kukovčevo stanovanje. Pa bo koncentriral naprej!
Celje.
Ustmena matura na celjski državni realni gimnaziji se je zvršila v dneh 16., 17. ta 19. t. m. pod predsedstvom g. dr. Josipa Tominšeka, ravnatelja drž. gimnazije v Mariboru. K maturi je bilo pripuščenih 21 dijakov ta 1 dijakinja. Izpit so prestali vsi maturanti, 4 z odliko, 11 soglasno ta 7 z večino glasov.
Prvenstvena nogometna tekma za prvenstvo Celja se vrši, kakor že javljeno, v nedeljo popoldne na Glaziji med Atletiki in S. K. Celje. Tekma bo zelo zanimiva ta je pričakovati obilne udeležbe.
Javna produkcija slepcev iz Ljubljane bo jutri v pondeljek ob 20. uri v Narodnem domu v Celju. Spored bo zelo zanimiv. — Vstopnice se bodo prodajale tudi danes v nedeljo po ulicah in mestnih hišah, da se jih bo čim več razpeealo. Celjani, odprite svoje dobro srce! Kdor tu kaj žrtvuje, stori resnično dobro delo!
Razstava ročnih del na mestni dekliški šoli v Celju bo danes v nedeljo od 8. do 12. ure dopoldne. Razstavljeni bodo ročni Izdelki in risbe krojev, ki so Jih izvršile učenke meščanske šole.
Iz krop finančne kontrole.
Ker Je javnost prav malo, a še to napačno, informirana o položaju finančne kontrole, Vas gospod urednik ptosim za naklonjenost, da bi blagovolili priobčiti naslednje vrstice potom katerih naj bi občinstvo dobilo vsaj nekoliko vpogleda v naše razmere. Imamo sicer naše strokovno glasilo »Fl-nansijsko kontrolo«, ki bi radevolje priobčilo ta člančič, a ker ga ražun tovariških krogov menda nihče ne čita, bi s tem ne bilo vstreženo pravemu namenu.
Poduradništvo finančne kontrole, ali bolj karakterističen ta cinlčnozasmehljlv izraz »ftaancarji«, s katerim nas ljudstvo navadno nazivlja, je danes uboga, od vseh zapuščena raja. Mati država, ai bolj rečeno te raje mačeha vlada, se zanjo, oz. za nje eksistenčni položaj, bore malo briga. Pač pa se »pobrine« zato. da se tej izstradani raji naprtuje čimdalje več sužbenega opravila vseh panog. Razni zakoni, uredbe, od-lold, naredbe in ukazi ki se ponajveč pečejo v Beogradu kot pri peku žemlje, nam priletavajo od tam preko Ljubljane kot sitne muhe ob pekočem solncu. Enauredba Izpodbija drugo, ena naredba popravlja drugo ta en ukaz prekUcuje drugega; z eno besedo: konglomerat, katerega ne razumejo niti oni, ki ga vstvarjajo. še manj pa tisti, za katere Je vstvarjen, uboga zelena raja — »financerji«.
Naj bi že vse to bilo v božjem imenu, saj je človek tega že tako navajen kot berač uši in mraza, a kdo in kako naj ta na-gromadeni papirni materijal razmotriva ta študira s praznim želodcem in praznim žepom ter brez najpotrebnejšega zase in družino. Ne gre v glavo ta ne gre. ker manjka za to pravega veselja in prave volje, katerega zaduši Že pomanjkanje in obup že v kali. Naše žene tarnajo, ker nimajo s čim *eKln otročiče ta ne s čim nasititi lačnih želodcev, naši otročiči plačejo steza-loč ovenele ročice ta proseč matere kruha, a one jih, mesto Jim dati kruha, pritiskajo na okostenele grudi in namakajo upadle njihove obraze s solzami obupa ter obsipljejo s poljubi Izražajočimi gnev ta sovraštvo do onih, ki povzročajo to gorje. Komu se ne bi pri takih prizorih krčilo srce, stiskale pesti ta silile solze ogorčenja v oči. Mi rodbinski očetje pa moramo gledati take prizore sleherni dan ta to v državi kjer se razsipljejo mUljonl dnevno za razkošnost ta nečimemo življenje!
Da pa ne bi kdo izmed čitateljev mislil, da povzroča v prizadetih družinah siromaštvo malomarno gospodinjstvo, navsdem konkreten primer:
Poznam tovariša rodbinskega očeta (tu m govorim morda p lastni osebi). s ženo hi
devetimi otroci, od kojih je sedem nepreskrbljenih in pet še šoloobveznih. Ta mož je odgaral 23 let pri finančni kdhtroli in tri leta,V vojaštvu. Po pravilniku Zn finančno kontrolo prejema kot preglednik I. razreda 210 Din. mesečno sistemizirane plače. Kot pavšalni nadomestek za stanovanje dobiva 20% od gornje vsote v znesku 42 'Din., poleg tega 2 Din. — reci in piši dva dinarja — mesečno povprečnino za vzdrževanje jer-menja, čiščenje drožja, za nabavo sveč, pečatnega voska in pisalnih potrebščin sploh, ki se potrebujejo pri izvrševanju službe, skupno tedaj 254 Din. Po ravnokar imenovanem pravilniku bi mu pripadala še osebna draginjska doklada 12:65 Din. dnevno ter rodbinska doklada za sedem otrok in žefto po 5 Din. je 24 Din. za dan ali skupno za mesec s 30 dnevi 1009:50 Din. mesečno, ali 5414 kron.
Po zakonu o draginjskih' dokladah' civilnih in vojaških državnih uslužbencev itd., sklenjenem 7 XXXVI. redni seji zakonodajnega odbora dne 26. dec. 1931 v Beogradu, kateri izpreminja osebne ta rodbinske doklade goriimenovanim kategorijam, bi prizadeti tovariš prejemal 16.— Din dnevno osebne in 40.— Din rodbinske doklade, to je za 8 članov po 5.— Din ali celokupno mesečno 1680.— Din draginjskih doklad ter 254.— Din sistematičnih prejemkov, vsega tedaj 1934.— Din ali 7736.— kron, kar bi za sedanje draginjske in njegove družinske razmere gotovo ne bilo preveč
Preveč se je pa zdelo gotovim faktorjem v Beogradu, kjer so skovali odločbo, razglašeno v »Službenih Novinah« št. 85 z dne 20. aprila 1921 o takozvanem maksimiranju draginjskih doklad. Po tej odločbi prejema prizadeti tovariš 750.— Din osebnih in rodbinskih doklad ter 254.— Din plače, vsega 1004.— Din ali 4016.— kron mesečno, toraj za 349.— Din ali 1398.-— kron manj, nego je dobival lanskega leta po s 1. oktobrom v veljavo stopivšlm pravilnikom za fin. kontrolo. Tako se nam tedaj zbbljšuje naš gmotni položaj tar vceplja ljubezen in veselje do dela in vsega.
Takih poznanih mi primerov bi lahko naštel na desetine, a ker bi bil gospod urednik gotovo ozlovoljen radi preobŠlrnosti članka, jih za enkrat ne navajam,
Ce se pomisli, za koliko odstotkov so se cene v splošnem zvišale, si čitatelji lahko napravijo sodbo, na kakšnem stali-ščfl se danes nahajajo »korumpirani fihan-carji«.
Za sedaj pika, kmalu se zopet oglasim. Blagovolite gosp. urednik, sprejeti vnaprej udano zahvalo in tople pozdrave od »korumpiranega financarja« s praznim želodcem.
Prekmurje.
Beltinci v Prekmurju. Dne 18. t. m. se
je vršila v hotelu pri »Kroni« veselica v prid Jugoslovenški Matici, spojena z igro, ki je nadvse dobro uspela. Posebno gre priznanje g. ekonomu Ušeničniku za njegovo požrtvovalnost. Pri Igri so se posebno odlikovali gdč. učiteljica iz Bančan, zdravniška pomočnica in g. Karner. Pri drugih se Je opazilo, da imajo prav dobro voljo za napredek, a da nastopajo šele prvič. Zahvaljujemo se vsem najtopleje za njihov trud! — Pri igri pa nismo pričakovali, da nas bo beltinska inteligenca tako prezirala. Vprašamo pa. kje se nahajajo ob državnih prireditvah mažarski skrivni agitatorji dr. K. ta učitelj Z.? Od njih vsaj moramo pričakovati, da nas podpirajo, ker so državni uslužbenci. Posebno še vprašamo dr. K. kaj je delal na dan kraljeve poroke? Poročevalca v »Taboru« pa vprašamo, ali imamo v Jugoslaviji še vedno grofe? Sploh "pa ni resnica, da bi se bila Marija Zichy udeležila svečane maše. Rav-notako pa je laž In obrekovanje, da niso tukajšnji »finaucarji« ob priltki kraljeve poroke storili svoje dolžnosti. G. inž. Ml-kuša prosimo, naj pred Zichyjevlml ne zleze pod klop.	BeltlnČarJL
Sokolstvo.
Sokol Ježica priredi v nedeljo 25. I m. s sodelovanjem Sokola L v Ljubljani svoj teloXadnl.na»toP Prostorih gostilne J. AvŠIč v Klečah. Spored: ob pol
4. url dohod gosto.v ta godba, od 4. do pol
5. koncert, ob pol 5. url javna telovadba 3 naraščajevlh oddelkov, članic ta fiatih g prostimi valantl in orodna telovadba. Po telovadbi na prostranem gostilniškem vrtu zabavna vrtna veselica s šaljivo pošto," Plesom itd. — Pri vsej prireditvi sodeluje godba Sokola II* ki se zbira ob pol 2. url na trgu Tabor. Dohod na Kleče Je po lepi Dunajski cesti ali po krajši Vodovodni — Kamničan pelje ob 14.30 ta se vrača ob 21. uri. Za postrežbo Je dobro preskrbljeno. — Posetite ta dan Sokola na Ježici. Zdravo!
Pokrajinska uprava, oddelek za no-
zadeve le 2 razpisom z dne 16. 6. 1922, št. 21711. dovolila za Čas sokolskega zleta, t. J. od 11. do 16. avgusta t. 1. vsem gostilnam v mestu Ljubljani podaljšanje poUcijske ure d<5 24. urei ca kavarne pa, da so v omenjenem časa odprte celo no£
Gledališče in glasba.
Konservatorij Glasbene Matice v Ljab-U*nL II. Javna produkcija gojencev, konservatorija Glasbene Matice v Ljubljahl se vrši v ponedeljek 26. t m. točnoob 6. url zvečer v dvorani Filharmoničnega društva s sledečim sporedom: 1. Bs&ttermann: Koncert ca (robento. Igra Brugger Franc, L n. k. st, (Šola prof. Ricka). 2. a) Bortklevricz: Plesna ura, b) Bertkiewica: Ko bom velik. l£ra na klavir Božica Novakovič, L n. k. sl (šola prof. Ravnika). 3. a) Rublnsteln: Svetilka se rosa. b) Becker: Pomladni čas. Poje"oiga Korenjak, I. v. k. st. (Sola prof. Wlstlng-hausen). 4. Weber: Rondo brjllantoTop. 62, Igra na klavir. Zora Zarnikova, EL n. k. st (šola prof. Ravnika). 5. Sitf: Koncerttae v e-molu. I. del. Igra na vljoltao Vinko Šušteršič, III. prip. r. (šola prof. šlaisa). Mozart: Vstop iz opere »Čarobna piščal«. Pojo: Gostiša Nada, Počivalnik Pavla, Smo-lenska Vera, Filipov Boril (šola prof. Wi-stinghausen). 7. Chopin: Nocturno. Igra na klavir Millea Cop, IU. n. k. st (iola prof. Schweigerjeve). 8., a) Škerjanc: Vizija, b) Škerjanc: Jesenska pesem, c) Pavčič: 2e-»Hb* Sa* Slavka, l sv k. st (šola prof,
VVistingliausen)'. 9. a) Novak: BarkaroM b) Dvofak: Rajanje Škratov. Igfa na kla* vir Marija Vogelnik, III. n. k. st., (Šola prot Ravnika). — Na produkcijo vabimo f vrsti stariše gojencev ta pa vse občinstvo^ ki se zanima za napredek na glasbene® polju. Vstopnina prosta, pač pa se spreje* majo prostovoljni prispevki y Syrho kritji nastalih stroškov.	I
Šport in hiristlka.
Letoviščnikom, ki jim je življenje M Bledu nedrago in vendar želijo bivati v bU» žlnl tega najlepšega letovišča, se priporo« Ča hotel »Stol« na Dobravi, ki je pod v0dJ stvom izkušenega hotelirja Avguština Zajca najboljše oskrbovan. Cčne sobam Y prvem nadstropju so 40 K, v drugem nadstropju pa 30 K na dan. Hotel »Stol« tal* krasen razgled na Stol ter je v neposredni bUžini dlvnega Vintgarja. Od Dobrave. kt je tudi železniška postaja, traja vožnja do Bleda samo 15 mta., na Jesenice pa ravno, toliko. Vas Dobrava leži Idilično ob vznožju duhtečih smrekovih gozdoy in je izhodišče zelo zanimivih izletov na Mežak* ljo, Podkljuko, v dolino Radovim itd.
ID
»Novi Zapiski«. Izšla Je 6. številki teli, časopisa. V uvodniku nadaljuje dr. Dragotin Lončar kritiko o srbski kritiki slovenske politike. Drugi članek prinaša koneO razprave o boljševizmu in krščanstvu v Rusiji, a tretji članek nadaljuje študijo o Jugt-slovenih, Slovanih 1 Jugoslovanih. Številka se zaključuje s političnim in kulturnim pre-. gladom. »Novi Zapiski« veljajo letno Din 25.
Društvene vesti.
Društvo stanovanjskih najemnikov *d Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnji javna Odborova seja v sredo dhe 28. t. TD. ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma, Društvena pisarna daje dnevno od 18. do 20. ure informacije na Sv. Petra cesti 1* pritlično, desno.
Občni zbor Glasbene Matice v Ljubljani se vrši z običajnim dnevnim redom dne 10. julija ob 8. url zvečer v peVski dvorani Glasbene Matice v Vegovi ulici 7/11»
Odbor ljubljanskega šahovskega kluba’ naznanja, da se vrši dne 27. t. m. ob 20. tttl v gostilni pri Roži (Zidovska ulica) icrednl občni zbor. Glavna točka dnevnega reda,' je volitev novega odbora. Ker gre še za nadaljm obstoj ljubljanskega šah. kluba se vsi člani kluba in vsi prijatelji lepe šahov-, ske igre naprošajo, da se izrednega občnega zbora polnoštevilno udeleže. Odbor.
»Bratstvo*. V ponedeljek, 26. t m. ob 8. url zvečer sestanek dramatičnega odseka v društveni sobi »pri Zlatorogu«.
Uvoz obveznic predvojnih in vojnih posojil zopet prost. Delegacija ministrstva financ objavlja uradno: Ministrski svet 1* s skepom z dne 12. maja 1922, D br. 10848 odločil, da se razveljavi sklep gospoda mf» nistra financ D br. 3916 z dne 6. avgusta 1920 (tuk. št 6426/Val. Uradni Ust št. 96 z dne 20. avgusta 1920) o prepovedanem uvozu obveznic predvojnih in 'vojnih po* sOJil bivše avstro-ogrske monarhije Iz Inozemstva na ozemlje itaše kraljevine. Ta odločba je izdana, da se našim državljanom omogoči repatriiranje njihovih vred% nostnih papirjev, deponiranih izven m«#* naše kraljevine.
Razne vesti.
• Ponovne vesti o ženitvi eksces&to Viljema. V berlinskih službenih krogih se pit novno šepeče, da ekscesarju Viljemu nič vet ne dopada samota in vdovstvo ter da se ten kol, čim. sl nekoUko utrdi zdravje, poroči % baronico von Rochow.
* Bela kava na Dunaja. Dunaj čfent sl. zadnji čas silno togotijo, ker Je bela kanit poskočila od 150 na 170 kron. V tem časi' se namreč ni podražilo niti kondenzirani mleko niti sladkor, zato. kavamarjl nlmaJi pravice do poviška.
• Slikanje v mfoju. Francoski Portiiard se Je v MarsUJl spustil v morK oblečen kot "Potapljač ta opremllen c. vse slikarskimi potrebščinami V morju je da dnevno dve do tri ure ta prenesel na plati.-, vse pojave živalskega ta Mlinskega carstva* kar jih Je seveda opazil v globočini 20 me-ttov od površine. Za ta posel je uporabil« posebne vrste oljnatih barv, katerim voda M mogla škodovati. Sedaj se čuje, da' bo4« Portchafdove slike izložene v Parizu.
* Podgane In miši v 'dunajskem 'držav*, nem gledališču. Nekaj dni sem je nalepljen na črni deski v državni dunajski operi rac« glas, v katerem prosi ravnateljstvo, naj občinstvo ne meče v garderobi na tla vsako-.vrstne ostanke jedi, češ, da so se podgane ta miši silno pomnožUe. Ali te mišje ta podganji nadloge nima samo državna opera, ampak vsa dunajs. gledališča. Dunajčanje so' namreč navajeni, da Jemljo s seboj k predstavam cele kuhinje ta se pri tem tako obnašaj* kakor otroci Ta slaba navada se Je razširila posebno po svetovni vojski. In tako i» se vgnezdile v gledaUšča miši In podgane, ki ogrožajo dekoracije ta yso notranjo gledališko opremo.
I
i
!
I
*i
FR. GOVEKAR:
SVITANJE**
(541 strani)
O v
zgodovinski roman s Sesti mi Ilustracijami se dobi 1
ZVEZNI KNIGARNI LJUBLJANA -1 : MARIJIN TRG 81
jgggfTHBk
m.
Imali p
|0@LfflSS|
#3UQUSCSVnA«, 25. junija &&.>
«518«.
PRODAJA:
bRAJŠČINICA, 7 sob fne-olovanlh, elektrika, cel inventar, 21 oralov zemlje, .pri postaji, kron 3,00U.G0t»! posestvo, 40 oralov; z vino* Eradom, sozdom, «taHryy>c-nikom,
posestva po 4, % 8, 22» *I5 oralov*
Vila z s oralov; posestva, vinograd, stanovanja prosto po kupu.
Hiša, gostilna s trgovina.
Vprašanja na pisarno Za-Rorsld, Maribor, Barvarska "Hca 3.__________________11Q5
ORAJŠClNA v bUžlnl mesta, osloma s pohištvom in PMkoa ter zraven spada-ločim kmetijskim posest-Vom zaradi rodbinskih razmer. Cena 260000 dinarjev.
(to* s Posestvom tu krasnem prostoru, pripravna za sanatorij. Cena dinarjev 240.000.
z dobro aspevaifr-posestvom po ugodni
ceni.
lotel ti 'kavama po usodni ceni.
'ipekama, žaga. trgovska hiša.
•anOvanfska hiša ta mo \ stranko pri Mariboru. i Vprašanja na »Rapid«, Maribor, Gosposka uL 28.
'l -	1104
OSTILNA V ZAGREBU, obroidoča ▼ sredini mesta f vtem inventarjem in kletjo. Cena po dogovoru. VpraSa se na naslov: Marko Kraševac, Zagreb, ,Tkal-CiCeva ulica br. 19.	1096
pfROŠKI VOZIČEK. Do-oto ohranjen. Naslov; Gosposka ulica 4/II.	1103
CA 800 PLOŠČ »Salonita«
* K pod dnevno ceno pri
Sc
komadu. Pismene ponudbe pod »800* na upravo L 1095 2 TE2KI KOBILI pincgav-ske pasme, rujavi 7 in 8 let, 16 in rol pesti, s popolno opremo posebno pripravni za špediterje Ima na prodaj tvrdka *Brata Kopač«, v Slovenjgradcu.	1094
UGODEN NAKUP. Proda se 50 delnic Trg. delniške družbe. Poizve se pri R Pfeifer. Ljudska posojilnica.  _______________________1075
MLIN na tri tečaje » popolno opremo blizu postaje, poleg šole in cerkve, na jako lepem in prometnem kraju. Stalna voda Lepo stanovanje. Cena po dogovoru. Nasloy x upravi lista.____________________1080
MOŠKO KOLO, v dobrem stanju. Pojasnila pri upra-
vi lista._______________1089
ENODRUŽINSKA VILA z vrtom in vsem modernim konfortoT v mestu ali vsaj v bližini Istega. Cenj. ponudbe pod »vila 1922* na upravo lista.___________1092
SIUŽBE:
SPREJME SE URADNICA zmožna vseh kontornih del, kakor tudi zanesljiv praktikant v lesno trgovino. Ponudbe Ljubljana, poštni predal 153, najkasneje do 30. Junija t 1._____________1084
SPREJMEM KLEPARSKEGA POMOČNIKA v trajno dela Justin, klepar, Glince. _ U00
SNAŽNA DEKLICA 14 let stara, šole prosta, zmožna tudi nemškega Jezika, se sprejme k družini 2 oseb. Predstaviti se pri gospe Me-bus, sopr. In Si, Sp. Siska. Celovška cesta, v tovarni hotel »Vega«.	:098
PERFEKTEN KORESPON-DENT t večletno prakso, vešč slovenskega in nemškega jezika ter strojepisja, se pod zelo ugodnimi pogoji sprejme. Starost nad 27 let. Refiektira se samo na
prvo mod Vstop čimpreje ali najkasneje L avgusta. Ponudbe: Maribor, poštni predal	34.	1046
DVA	MANUFAKTURI STA
dobra	prodajalca,	zmožna
slovenskega in nemškega Jezika, ter aranžirani a lz* ložb, se pod zelo ugodnimi pogoji sprejmeta. Refiektira se samo na prve močL Ponudbe:	Maribor, poštni
predal	34.	1047
RAZNO:
POZORI Zavarujte poljslce pridelke proti toči, gozdove proti požarom. Zviiajte zavarovalnino proti požaru in nezgodam. Sklenite iiv-ljenska zavarovanja z enkratnim plačilom. Pojasnila in naročitve prevzame »Jadranska zavarovalna družba«. Glavni zastop v Celju, Lava št. 22.	830
ŽEPNE URE, precizijske in stenske, popravlja naj-solidneje tvrdka F. Čuden v Prešernovi ulici I. 506
SNAŽNO MESEČNO SO-BO za v Ljubljano prestavljenega višjega državnega uradnika iščem za takoj. Ponudbe pod »Mesečna seba« na upravo lista._______1102
IŠČE SE ZA TAKOJ me-blovana mesečna elegantna soba za boljšega gospoda s posebnim vbodom. Plača postranska stvar. Cenjene ponudbe pod »soba 45« na upravo lista.	1101
IŠČEM PROSTORA za en
vagon vina, dalmatinskega. Naslov v npra’fi Usta. 1U99
Lepa Mio svinjska n. rta, kini, pleteta in Sunke po 65 H
T. Grošel,
Poljanska cesta štv. 7. •••••• • ••••••
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči
Feller-jev Jsafluid"
kot KOSMETKUM
ca nego zob, zobnega njesa, glave, kot dodatek t vodi za umivanje, ter je radi »vojega antiseptičnega ln čistečega, osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kot krepko blago delujoče In
trlo prijetno sredstvo za drgnenje
hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši ln delujoči nego Francosko žganje In najboljše sredstvo te vrste. Tisoče priznanja I Z zamotom in poštnino za vsakega: Za prodajalce:
12 dvojn.	ali 4 spec.	steklenice	.	.	300	K
24 h	» 8	„	„	.	.	570	K
86	„	„ 12 „	„	.	.	800	K
POŠTNINE PROSTO	na	Vašo	pošto. Kdor
denar naprej pošlje, dobi popust v naravi. PRIMOT: Elza obliž za kurja očesa 8 ln 12 K Elaa mentolnl klinčii 10 K; Elsa posipalni pra-iek 12 K: Pravo Elsa ribja olj« 80 K; Elsa voda ta usta 48 K; Elsa kolonska voda 00 K; Elsa »umskimlrls 80 K; Glycerin 10 in 60 K; Lvsol, Ljsoform 48 K; Kineski čaj 3 K; Elsa mrcemi prašek 18 K; Strup za podmena in miši po 18120 K
EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA, donja, Elsatrg št 357 Hrvatsko.
P3T- Enkratna obj*ava 11k din.		
m	Prfiporo£a|o se sledeče tvrdke:	srza]
Omare za žaluzijo THE REX Co, Ljubljana
ŠPEDICIJE:
Orient, d d. Ljubljana, Sodna ul. 3,
tel. 463.
Balkan, d. d. Ljubljana, Dunajska c.
VELETRGOVINA VINA: Restavracija »Zlatorog«, Ljubljana,
Gosposka ulica.  ________________
FOTOGRAFSKI ATE LIJE:
Kunc Franc, Ljubljana, Wolfova ul. 6. Prvi domači zavod za po-
večanje slik.____________________
KNJIGARNA:
Zvezna knjigarna, Ljubljana, Mari-
jin trg 8._______________________
MANUFAKTURE:
F. Ostrelič, Ljubljana, Vegova ulica št. 12. V bližini državne realke.
I. C. Mayer, Ljubljana.
Franc Brumat, Ljubljana, Mestni
trg 25//.'_______________________
TRGOVINA BOMBAŽA: SU« KANCA ITD.:
Karl Prelog. Ljubljana. Stari trg 12.
KONFEKCIJSKE TRGOVINE:
J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 3.
0. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg.
PAPIRNA TRGOVINA:
1. Gajšek, Ljubljana. Sv. Petra c.
SLAŠČIČARNA:
Kalaš, Ljubljana, Zidovska ul.
STAVBENO PODJETJE:,
Dr. ing. M. Kasal, Ljubljana.
Ivan Vižintin, Ljubljana, Vodmatsra trg.
Ivan Slokan, Ljubljana, Študentov*
ska ulica 7._________
KAVARNE:
»Central«, Ljubljana, poleg fubileh nega mosta, Štefan Mikolič. JADRAN, Breg, vsak dan koncert.
TRGOVINA Z ZLATNINO IN SRE* BRNINO:
Ivan Pakiž. Ljubljana, Stari trg 2(U KAMNOLOM IN OPEK. STROJI: Klsemanns ver. Fabriken, Ober*
liirkhem und Faurndau. ___________
IZDELOVANJE IN POPRAVLJANJE ROČNIH HARMONIK.
F. Vodišek. Llubliana VII.. 156. \ PARNA PEKARNA:
Jakob Kaučič. Ljubljana, Gradišči, GRADBENO PODJETJE IN TEHNIŠKO PISARNO sta otvorila ing. Alojz Hrovat in ing. Albin Černe, avtorizirana cU vilna inženerja v Ljubljani, Krekov, trg št. 10,1. nadstr.
Produktivna zadruga pleskarjev» sobo- in črkoslikarjev, reg. z. z o. z., Ljubljana, Gosposka ul. 4. j
Podpirajte Sladujoče v Rusiji!
\70|'l\T A T~) krasno pesniško zbirko, ki V JX 1	je preložena v vse svetovne
jezike, je založila v izbranem prevodu Dr. A. Gradnika
Zvezna knjigarna, Ljubljana, ^Marijin trg 8
Cena broširanemu izvodu Din. 16*—, vezanemu v papir Din. 20*—, v usnje krasno vezano Din. 50*—j
Parna žaga FRAN RAVNIKAR
"1 i mestni tesarski mojster riaam—.. ;
LJUBLJANA Linhartova ulica Štev. 25
kupuje po nahriiifh dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi ccle grozdne parcele,	 _i
Soholste poMčinn
za Slane, članice in naraščaj kakor tudi sukno za kroj priporoča tvrdka
UL SHABERHE
Ljubljana, Mestni trg 10.
Prometni zand za premog £ i s [ji
prodaja iz slovenskih premogovnikov
Velenjski, šentjanški in trboveljski
premog
Vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za domačo vporsio kakor tudi za Industrijska podjetja io razpečava:
Pia Mm. in atflii Ms za livarne in domačo vpoio, M nog in (roi pen
Naslovi: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani Miklošičeva cesta 16.
Jadranska banka
Beograd.
Delniška glavnica: Din 30,000.000. Rezerva: Din 15,000.000.
Podružnice:
Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb.
Naslov ta brzolave: 3ADBANSKA.	Naslov	za	brzojave:	JADRANSKA.
AFIUIRANI ZAVOD:
FRANIC SAKSER STATE BANK
82 CORTLAND STREET	NEW-YORK	CITY.
>•••<
živalske slike za naše malčke,
na trdem kartona.
Cena 3 dinarjev.
9 Zvezni knjigarni
Ljubljana, Marijin trg 8.
PARKETNE deščice
dobavlja in polaga v mestu in na deželi
Anton Bokal, Ljubljana Slomškova ulica štev. 19.
Telefon 527.
■ Moderni pasovi, zaponke, zapestnice (obroči), igralne znamke, v zalogi
»Zn Hnopfhfinigin" Betti HEIDINGER,
WIEN VII* Klrchengasse IS. •••••• • ••••••
•••••••••
Največja izbira
Različnih pletenin, majic, nogavic in rokavic
pri tvrdki
9.8 E. SHSBERHE
IMaia. iistii In Itn. IG. •••••••••
Trgovina
z mešanim blagom
na dobrem prometnem kraju se proda. Pooudb« ca ogL zavod
I. SUŠNIK, MARIBOR,
Slovanska uL 15.
Prva odlikovan Dalmatinska Parna Destilarna
V. I0RFURGD, SPLIT
Hapdjena na suim izožbama najveiim odtouenjina
Rakije svake vrsti — Svetski „Mar«schino — Ekstrakt od Maraške — Ekstrakt od Charry-Brandy — Cognac I*- Medi-cinal, prvorazredni produkt — Cognac Dalmatia vieaux, obljubljena marka *— Cremes doubles, likeri izvanreene finoče — Svakovrsni najfiniji likeri — Esencije od punča — Sirupi od voča — Limunade.
i
Industrijsko podjetje
(tovarna ledu)
v sredini glavnega mesta Slavonije, blizu parobrodarske agencije in železniške postaje v popolnem obratu z vsemi razpolagajočimi stroji, stanovanjem in ostalimi pritiklinami, zidano leta 1921
išče podjetnika,
kateri bi pristopil s potrebnim kapitalom radi priklopitve katerekoli industrije radi izkoriščanja pogona. Prednost Ima tisti, kateri bi se priključil z Industrijo, kl bi producirala papir, predelovala kosti ali podobna
Ponudbe je poslati na:
1.3ANIC, generalno zastupstvo
„INTERREKLAM“ d. d.
OSI3EK I., Trs Kralja Petra broj 7,
pod šifro »industrijsko poduzeče".
««■»««•«—e»a»a»'
Ustanovljena leta 1831
1
   n—nmni Tn--im	tmmrr—	t—T T t— irirTr ur— ■■■■— mmmmmm m
Assicurazioni Generali v Trstu
CUmanISa tv I iiiMisnl MbpsSSii trn _ Cm	Dalna	Si	A	..	a.
 _________ .	_H ^ B ^ ^ H H M H	^	■	m	-fij	kuk	y	u	m	Sl	K	»s	HLfl	I °b{na zavarovalnica.
•MHMMIiMMMM*	lw«tWIHWMWW»»WIHWim
Generalni zastop za Slovenijo v Ljublianl. Mamin trs — Sv. Petra cesta it. 2 v lastnem domu.
er požare na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov, na življenje in za doto v vseh mo;
lenerairai	.	■
Zavaruje zoper požare na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsiea prevažanja, posKoaDo zrcal in zvonov, na življenje in za dote
sestavah. Družba je izplačala za Škode nad poldrugo miljardo kron. Premoženje družbe znaša preko lOOO milijonov dinarjev.
Zahtevajte
Zahtevajte
PaMne deščice
iz slavonskega hrasta,
ninnŠnn lninnhn ImsbI  —i
iiruSno lepaiRo, lusni cznt^nT
dobavljam v vsaki množini najceneje
I. Jugoslovanska tvomlca Dakula
30% R. PUH
L3IIBL3ANA
Oradama m. 22 — Tatar. 513
ponudbe I
P. n. gospodinje, šivilje, kroječe, čevljarje, in sedlarje opo-jariamo, da se dobjjo zopet najboljši šivalni stroji
„<3rltznerK
v vseh opremah materijal predvojni cene najniilo edino le pri
ponudbe1
Darmeniki za žage z močno učinkovitostjo. Kompletne naprave za žage. Stroji za vso lesno industrijo.
HAESSLER & WOLF
s MM 1, MUERNMARKT Nf 24 c
LjcbliBDB, Sv.Fetra nasip št.7.
,	Pouk v vezerju brezplačenI
Istotam igle, olje, vse nadomestne dele za vse tistem* Hvalnih strojev in koles. — Potrebščine za ilVlU*. krojače, čevljar]*, brivca, sedlarje, toaletno modno blago, srajca, xvavate, Katka, palica.
Galanterija, gumbi, na veliko In malol Najnižje cene!	Točna	postrežba!
•••••• • SMM*
Auto
Bencin. — Pneumatika, Olje. — Vsa popravila.
Mast — In vožnje.
Le prvovrstno blago in delo po solid. cenah nudi
3ago-Auto d. z o. z. v Ljubljani.
Brzojavni naslov: Keesslerurotf, Wlen,
F1LUALKE IN LASTNA ZASTOPSTVA:
GRAZ, PRAGA, BUDAPESTv CHEMNITZ.
Oblačilnžca ga Slovenilo, r. s. z o. g. v Ljubljani
en flfoi - Zadružna centrala za manufakture - en deta«
I Zgolj prvovrstni češki in angleški izdelki I Skladišče v „KRESIJI‘V Lingarjeva ulica 1, prvo nadstropje.
Prodajalna na drobno v Stritarjevi ulici štev. 5.
Podružnica v S0M60RU (Bačka), Aleksandrova ulica štev. 11.
Upoštevajte pri nakupih I ■■■■■■ Upoštevajte pri nakupih I &..... ...................—rtOrTBsdgrr	—		,    E
Ivan Ogorelec, ustanovitelj tvrdke F. P. Vidic & Komp. leta 1888. naznanja, d« je izstopil iz te tvrdke.
V družbi z gosp. 3. ICahnusOfn, tovarna glinastih peči in Štedilnikov, bodeva vodila pod tvrdko
KALMUS & OGORELEC
trgovino s pečmi in glinastimi Izdelki.
Posebno opozarjava, da bodeva imela vedno v zalogi izborne patentovan* lOtsova peči, ipasijel. pekovska ploKa, ploščice za obloiltev stan Itd.
Kaimus & Ogorelec.
Pisarna: Dunajska cesta št 14.
§Ni]«aQi davki.
katere plahte Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kje nakupujete, zgubite aenar In Imate poleg tega veikrat te sitnosti. Poskusite enkrat z llustrovanlm katalogom tvrdke H. Suttnar (Imetnik Henri Malre) v Ljubljani, Mestni trg 8. Ta Vam svetuje resnično dobre ure, spe-cijalne znamke „IKO“ lz lastne tvorntee v Švici, kakor tudi druge dobre lepne ure, zapestne ure, svetilne In stenske ure, vernice, prstane, zapestnice, uhane, namizno orodje, krstna tn blrmska darila In vso drugo zlatnino ln srebrnino. Pa tudi porabne predmete, kakor n. pr. Ikaria, note, britve, lase strižne lo brivske stroje, steklorezca, doze za tobak, s valil ce ln srnodke, nažlgaie In denarnice kupite dobro In ceno pri tvrdki:
H. Suttner (Imetnik Henri Malre) v Ljubljani št 8.
W Kupujem zmešane
ŽENSKE LASE
po najvišjih dnevnih cenah.
Stefan Strmoli, Ljubljana, Pod Trančol
Skladišče kož
Herman Hary i sin
POZIV
k subskrlpcfll novih delnic XII. emisije.
Sgg; HYDRAWERK
Dr. Louis R&der
Wien Vil., Ziegiergasse 7.
vpecijaliteta:
Galvanski Hydra-elementi v nedostiživoj kvaliteti.	■
Originalne Bergman-djevl (Berlin), Inštalacijski materijal, kao cijevi za inštalacije, okovi, pretikači itd.
Sve najfinijega izrada.
Veliko skladište (i transit) izurna dobava.
Varaždin.
Telefon štev. 68	Telefon	štev. 68
priporoča svoje bogato skladišče vseh vret kož jh čevljarskih potrebščin. Solidna in točna postrežba! Tovarniške cenel	Zahtevajte	cenlkaJ
S sklepom občnega zbpra delničarjev od dne 24. aprila 1922 k temu pooblaščeni upravni svet. Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani je sklenil provesti zvišanje delniške glavnice
od K 50,000.000.- na K 80,000.000.-
z izdajo
75.000 novih delnic po k 400.— notn.
pod sledečimi pogoji:
1) Dosedanjim delničarjem pripada pravica subskribirati na podlagi 5 starih % novi delnici po tečaju K 650.— tel quel. Odlomki delnic se ne vpoštevajo.
2.) Novi delničarji morejo subskribirati delnice po tečaju K 850. tel quel. Reparticija teh delnic je pridržana upravnem svetu. Za nedodeljene delnice se vplačila vrnejo do 31. julija 11.
3.) Protivrednost subskribiranih delnic je vplačati takoj pri subskribciji.
4.) Subskribcija se vrši od 15. do 30. junija 1922.
5.) Kot subskribcijska mesta so določena:
a) Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice v Brežicah, Celju, Gorici, Kranju, Mariboru, Metkoviču, Novem Sadu, Ptuju, Sarajevu, Splitu in Trstu/
b) Hrv. Slav. zemaljska hipotekarna banka v Zagrebu.
c) Beogradska uj edin j ena banka v Beogradu, Hotel Moskva, č) Živnostenska banka, Filialka Wien na Dunaju.
d) Živnostenska banka v Pragi.
6.) Nove delnice so deležne dobička za drugo polovico leta 1922, opremljene s polkuponom št 22 in se izroče subskribentom proti vrnitvi začasnih potrdil do konca 1. 1922.
7.) AŽijsi kurzni dobiček se dodeli po pokritju izdajnih stroškov in pristojbin pokojninskemu in stavbenemu rezervnemu fondu banke.
8.) Uspeh emisije je zajamčen po garančnem sindikatu.
V Ljubljani, dne 7. junija 1922.
Upravni svet.
v PREDDVORU
v neposredni bližini „pensije Grintovec14, ima več lepih na novo opremljenih sob za letoviščarje. Cene zmerne, postrežba solidna. Voz na postaji Kranj, ako se pravočasno naprej naroči.
šalje postom
Tekstilna roba
vseh vrst
najceneje pri
Fradies, Wien I. Franz 3osefs Kai 49.
M« Mil hi 8. L
Teiika zaiosa ir, zlMBine, sa-bmiitt ln optike, - Popravila se ujiSajBio iin)rOniu ib
se priporoča za vsa V to stroko spadajoča dela.
Lisičje kože
z inventarjem, meblovanim stanovanjem, kuhinjo in vso kuhinjsko opravo se radi družinskih razmer v Mariborskem predmestju
in kože divjačine sprejme v stroj, barvo in izdelavo
krznarstvo ROT, Liubljana,
Gradišče 7
kupuje kože divjačine po najvišjih cenah — Sprejema moderniziranje.
takoj proda
Cena 120.000.-— K. — Posredovalci izključeni. Ponudbe pod „32" na oglasnizavod Ivo Sušnik, Maribor, Slovenska ulica 15.
»••••••oeao*	••••••••••••
JUGOSLOVANSKA
Akcijski kapital k 301000,000 Rezerve K !fr,QD£LDOO
Beograd, Gornja Radgona/Kranj,
Izvršuje- vse- bančiie posle najkulantneje.
Maribor, ekspozkuma
teduk koazoreUdatvaika >Juaoslaviia
Glavni la odgovorni urednik Zorko Fakin.
U ubijam
JSfrantti 	  »JUOOSUAVIJAV	'25.	Jtmifr	T922.	Stev.	145.'