Velika nagradna akcija Štajerskega tednika Naj gostišče Podravja 2017 naiuze • v UZIHKI plužnih vozil so pravi junaki Ptuj, torek, 21. novembra 2017 letnik LXX • št. 90 iž Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR V Štajerski www.tednik.si IStajerskitednik - Stajerskitednik Aktualno Dornava • Župan se je prenaglil z odprtjem vrtca O Stran 2 Podravje LAS UE Ormož • Letos ostali brez 198.800 evrov O Stran 8 Podravje Ptuj • Varne poti z Brega in Turnišč do mesta ni O Stran 5 Šport Nogomet • Maribor z zmago na vrh, Aluminij stopničko višje O Stran 13 Nogomet • Kanu in ptujska Drava zaznamovala Sporto O Strani 14 in 15 Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si RADIOPTUJ 89,8-98,2-104,3 www.radio-ptuj.si Ptuj • Država Puhovega mostu in brvi za pešce nima namena popravljati Čez peš most samo intervencijska •i • • v •• vozila na nujni vožnji Na DRSI so pojasnili, da so v elaboratu za obvoz čez peš most predvideli samo vožnjo intervencijskih vozil, ki so na nujni vožnji, kajti le v tem primeru je možno zaobiti spoštovanje prometne zakonodaje: »MO Ptuj seje odločila, da bo svoj most za pešce uporabljala nenamensko, zato bo tudi obnova mostu bremenila MO Ptuj.« Jasno so še zapisali, da vožnja tistih vozil, ki niso na nujni intervenciji, v elaboratu nima podlage. Več na strani 3. Foto: Črtomir Goznik Črna kronika • Spolne zlorabe otrok na internetu o Stran 24 Aktualno • Na Ptuju nova neprofitna stanovanja o Stran 2 V središču Tožbe odpuščenih invalidov Safila NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDÓBITE NAGRADO p ■ o Stran 3 1 Í Niste naročnik Štajerskega tednika, Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno n BOSCHEV PALIČNI MEŠALNIK CLEVERMIXX. a bi to radi postali? agrado - " iiK 'ijiia ■k fj 2 Štajerski Aktualno torek • 21. novembra 2017 Dornava • Župan seje prenaglil z odprtjem vrtca Kdaj bodo malčki v novih prostorih Dornavski župan Rajko Janžekovič se je očitno prenaglil z odprtjem novega vrtca pri Osnovni šoli dr. Franja Žgeča Dornava. Novi vrtčevski prostori bi po prvotnih napovedih morali biti odprti takoj po krompirjevih počitnicah, a se zaradi zapleta pri pridobivanju uporabnega dovoljenja malčki še niso preselili vanje. Foto: ML Prostori so nared, papirji pa še ne ... Kot so pojasnili na Upravni enoti Ptuj, bo občina morala celoten postopek narediti na novo, saj je bilo treba zaradi spremenjene strešne konstrukcije zaprositi za spremembo gradbenega dovoljenja. Medtem je občini gradbeno dovoljenje sicer že uspelo ustrezno spremeniti: »V postopku izdaje uporabnega dovoljenja je bilo ugotovljeno, da je med gradnjo prišlo do spremembe strešne gradbene konstrukcije na prizidku, za kar je investitor, Občina Dornava, vložil vlogo za spremembo gradbenega dovoljenja. Sprememba gradbenega dovoljenja je bila potrebna zaradi spremenjene strešne konstrukcije, ki je bila predvidena kot monolitna armirano betonska plošča, po spremembi pa je predvidena konstrukcija iz jeklenih primarnih nosilcev. Odločbo o spremembi gradbenega dovoljenja je upravna enota izdala 8. novembra 2017, 15. novembra pa so se odpovedali pritožbi, kar pomeni, da je odločba postala danes pravnomočna. Uporabno dovoljenje se namreč v tem primeru lahko izda samo za objekt, za katerega je bilo izdano pravnomočno gradbeno dovoljenje.« Kot je še povedala vodja Oddelka za okolje in prostor na UE Ptuj Marija Kumer, mora v nadaljevanju občina spremeniti vlogo za izdajo uporabnega dela, tako da se bo vodil postopek izdaje uporabnega dovoljenja po osnovnem gradbenem dovoljenju in po odločbi o spremembi gradbenega dovoljenja, ali pa vložiti novo vlogo za izdajo uporabnega dovoljenja po obeh odločbah - ta odločitev je na strani investitor- ja. Vlogi pa bo treba predložiti ustrezen projekt izvedenih del in dokazilo o zanesljivosti objekta. V vsakem primeru pa bo izveden ponovni tehnični pregled objekta s strokovnjaki za posamezna področja, in če ne bo ugotovljenih pomanjkljivosti, ki bi zadržale izdajo uporabnega dovoljenja, se bo uporabno dovoljenje izdalo, so še pojasnili. Zakonski rok za izdajo uporabnega dovoljenja je dva meseca po popolnosti vloge Če bi tehnični pregled objekta potekal brez težav in ne bo ugo- tovljenih pomanjkljivosti, bi lahko bili otroci v vrtcu v roku dveh mesecev. Če bo administracija delala hitreje, pa prej. »Zakonski rok za izdajo uporabnega dovoljenja je dva meseca po popolnosti vloge. Ocenjujemo, da se potrebna dokumentacija lahko pridobi hitro - to je odvisno od samega investitorja in izdelovalcev in ugotovitev na tehničnem pregledu. Če se na ponovnem tehničnem pregledu ne bo ugotovilo pomanjkljivosti, ki bi zadržale izdajo uporabnega dovoljenja, se bo uporabno dovoljenje izdalo v kakšnem dnevu ali dveh. Upravna enota se zaveda, da si investitorji želijo zgrajeni objekt, ki izpolnjuje vse pogoje za izdajo uporabnega dovoljenja, začeti uporabljati takoj.« Na občini ocenili, da sprememba gradbenega dovoljenja ne bo potrebna Na dornavsko občino smo povprašali, zakaj niso pravočasno uredili potrebne dokumentacije, da bi se lahko otroci kmalu po končanju vrtca vanj preselili. Župan Rajko Janžekovič je pojasnil, da takšnih zapletov glede papiro-logije niso pričakovali ter so ocenjevali, da sprememba gradbenega dovoljenja ne bo potrebna, saj je »šlo za majhne spremembe«. Na vprašanje, za kakšne točno, je odgovoril: »Gre za izboljšano varianto pri strešni konstrukciji. Namreč najprej je bilo planirano, da se naredi betonska strešna plošča, kasneje pa se je ocenilo, da je boljše, da se naredijo leseni le-pljenci, izolacija in streha, tako kot je. Ob tehničnem pregledu nam je sam preglednik rekel, da gre za izboljšavo. Največji razlog je bil, da časovno ne bi šlo skozi, če bi se šlo v betonsko ploščo, pa na koncu je to še cenejša in tudi z energetskega vidika ugodnejša varianta.« Kot je še dejal, so takoj, ko so izvedeli, da je treba oddati vlogo za spremembo gradbenega dovoljenja, za slednjo tudi zaprosili. Na vprašanje, zakaj se je tako mudilo z odprtjem, ki je sicer potekalo pred dobrimi tremi tedni, pa je Janžekovič še odvrnil: »Odprtje smo naredili, ker je bila investicija takrat končana. Tudi glede samega odprtja je treba nekatere stvari vnaprej planirati in ne pričakuješ, da bi se lahko neka stvar tako zapletla, kot se je ta.« Ponovno je poudaril, da se bodo otroci preselili v nov vrtec, takoj ko bodo pridobili uporabno dovoljenje. Sicer pa imajo po besedah župana »otroci zagotovljeno varstvo in so marsikje še v slabših pogojih«. Monika Levanic Ptuj • V načrtu občine izgradnja 55 stanovanj Se bodo na Ptuju gradila nova neprofitna stanovanja? Pred dvema letoma je bila prvič omenjena ideja ptujske občine, da gradi bivalne enote, s katerimi naj bi reševali stanovanjske potrebe socialno ogroženih oseb. V začetku letošnjega leta je bila določena tudi lokacija, Ob Dravi, nasproti Semenarne. A ker so takrat bili izraženi pomisleki, da se s postavitvijo mobilnih hišk, kot je bilo prvotno načrtovano, ustvarja „geto", so idejno zasnovo spremenili; na tem mestu naj bi tako zgradili približno 55 stanovanj. Predlog, da se doslej industrijska namenska raba dela območja ob Dravi, nasproti Semenarne, ki se trenutno uporablja za vrtove, spremeni, so ptujski svetniki aprila letos ocenili kot primeren. S tem so dali zeleno luč za začetek postopkov priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za ta del enote urejanja prostora (površine za industrijo ob Dravi). Kot so takrat pojasnili, so se spremembe prostorskega načrta lotili, ker na tem mestu načrtujejo ureditev socialnega naselja, v prvi fazi naj bi postavili mobilne hiške za približno 50 ljudi. S sklepom o začetku postopka priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta se bo podrobnejša namenska raba spremenila, kar bo pomenilo, da bo tam gradnja možna. A so prvotni načrt na ptujski občini nekoliko spremenili. Lokacija sicer ostaja nespremenjena, so pa sledili nekaterim pomislekom, da se s postavitvijo mobilnih hišk dodatno stigmatizira socialno ogrožene, zato so spremenili idejni načrt. »V Mestni občini Ptuj smo pristopili k projektu izgradnje neprofitnih stanovanj. Namen je zgraditi okrog 55 stanovanj. Velikost posameznih enot bomo prilagodili dejanskim potrebam, ki izhajajo iz preteklih razpisov. Smo v pripravi idejne zasnove ter v fazi dogovorov s potencialnimi soinvestitorji. Do konca tega meseca bomo imeli izoblikovana stališča soinvestitorjev. Na tej osnovi bomo pripravili finančno konstrukcijo in zadevo predstavili Mestnemu svetu," je pojasnila direktorica občinske uprave MO Ptuj Andreja Komel. Povedala je, da se na občini zavedajo tako socialne problematike kot tudi stanja na področju neprofitnih stanovanj: „Zadnjih 25 let nismo nič investirali v na novo pridobljena stanovanja, na drugi strani pa želimo, da tudi mlade družine ostanejo na Ptuju, zato moramo nekaj storiti na tem področju." Stanovanja, ki naj bi bila zgrajena, bodo neprofitna, nekaj pa jih bo manjših in bodo kot bivalne manjše stanovanjske enote (po normativu bo njihova površina najmanj 16 m2) namenjene socialno šibkim. „Pripravili smo idejno zasnovo. Na eni izmed preteklih sej mestnega sveta smo tudi dali predlog za ureditev te problematike, vendar smo glede na odziv mestnih svetnikov pripravili analizo stanja in pogledali, kako to rešujejo v drugih občinah, v Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti. Prišli smo do zaključka, da zagotovimo manjše stanovanjske enote ali v okviru že obstoječih stavb ali pa v okviru novo zgrajenih neprofitnih stanovanj in socialno šibkim zagotovimo pogoje bivanja v že obstoječem okolju," je odločitev, da koncept spremenijo, argumentirala Komelova. Ob tem dodaja, da se planira izgradnja vsaj 55 stanovanj, skupaj z bivalnimi enotami. „Potreba po manjših stanovanjskih enotah je največja, saj imamo skoraj 40 % takih prosilcev, ki bi potrebovali manjšo stanovanjsko enoto. Trenutno imamo 147 prosilcev za stanovanja, na področju brezdomnih ljudi pa imamo 47 takih ljudi, za katere bo treba poskrbeti," je zaključila direktorica občinske uprave MO Ptuj. Dženana Kmetec Foto: CG Idejo, da bi tu postavili mobilne hiške, ki bi služile kot bivalne enote, so na ptujski občini opustili. Načrtujejo pa, da bodo našli soinvestitorja, ki bo na tem mestu skupaj z občino zgradil 55 stanovanj. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Fotoreporter: Črtomir Goznik. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si, www. radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 21. novembra 2017 Aktualno Štajerski 3 Ptuj • Čez peš most bi lahko peljala samo intervencijska vozila na nujni vožnji Država Puhovega mostu in brvi za pešce nima namena popravljati Popolna zapora starega mostu čez reko Dravo na Ptuju letos v javnosti dviga nemalo prahu. V času prometnih konic se vpadnice na Puhov most iz vseh smeri dušijo v prometu. Na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI) pravijo, da Puhov most ni preobremenjen: »Dimenzioniran je bil za poljubno gnečo na mostu. Jutranje in popoldanske prometne konice so običajen pojav v vseh mestih, tako da je zagotovitev popolne prometne pretočnosti v vsakem trenutku neizvedljiva.« V začetku leta 2013 smo poročali, da ima Puhov most oceno tri; mostovi se ocenjujejo z ocenami od ena do pet. Domnevali bi lahko, da bo most zaradi dodatne prometne obremenitve v času zapore na starem dravskem mostu še dodatno utrpel poškodbe. Na DRSI, ki je lastnica objekta, pravijo, da povečana obremenitev mostu ne bo dodatno poškodovala. Kot poudarjajo, je most v dobrem stanju. Oceno tri ima zaradi erozije ob temeljih, MO Ptuj krši predpisano varnost pešcev in kolesarjev Na DRSI so pojasnili, da so v elaboratu za obvoz čez peš most predvideli samo vožnjo intervencijskih vozil, ki so na nujni vožnji, kajti le v tem primeru je možno zaobiti spoštovanje prometne zakonodaje. Sedaj je namreč problem, da zaradi vožnje osebnih in drugih vozil čez most ni poskrbljeno za zakonsko varnost pešcev in kolesarjev v času, ko je na mostu motorno vozilo, ki ni na vožnji intervencijskega značaja. »MO Ptuj seje odločila, da bo svoj most za pešce uporabljala nenamensko, zato bo tudi obnova mostu bremenila MO Ptuj,« so odgovorili na DRSI in jasno zapisali, da vožnja tistih vozil, ki niso na nujni intervenciji, v elaboratu nima podlage. Foto: Črtomir Goznik Puhov most povprečno dnevno prevozi 20.622 vozil, od tega 1.459 tovornih. Podatek je prikazan za letošnje leto, za obdobje od začetka januarja do konca oktobra. kar pa naj ne bi ogrožalo njegove stabilnosti: »Most je globoko temeljen - s piloti.« Ker da je Puhov most v dobrem stanju, njegova morebitna obnova po zaključku del na starem mostu ni v načrtu, poudarjajo na Direkciji. Dokazano se zaradi trenutne uporabe uničuje ptujski most (brv) za pešce. Lastnica mostu je mestna občina (MO) Ptuj, ki je objekt v času zapore starega mostu ponudila za uporabo za primere nujnih intervencijskih voženj. Zaradi povečanega prometa so na mostu že vidne poškodbe. Zanimalo nas je, ali lahko MO Ptuj pri kasnejši obnovi mostu, ki bo zagotovo potrebna, saj so tlaki po štirih mesecih uporabe že konkretno poškodovani, računa na finančno pomoč države. Na DRSI pravijo, da to ni v načrtu. Foto: Črtomir Goznik DRSI bo v prihodnjem obdobju obnovila most čez Dravo na regionalni cesti na Borlu. Projektna dokumentacija je izdelana, rekonstrukcija je načrtovana za leto 2019, končana bi bila leta 2020. Vrednost obnove je ocenjena na milijon evrov in pol. »Brv za pešce je v lasti in upravljanju MO Ptuj ter je bila konstrukcijsko in prometno dimenzionirana za pešce in kolesarje. Motorni promet po njej ni bil dovoljen. Sestanek na temo »Rekonstrukcija mostu čez Dravo - ureditev prometa«, ki je bil v torek, 23. maja 2017, na MO Ptuj, se je končal z dogovorom, da se elaborat popolne zapore na zahtevo MO Ptuj dopolni z možnostjo uporabe bližnje brvi za pešce in kolesarje tudi za interventna vozila reševalnih vozil, gasilcev, policije in civilne zaščite na nujnih vožnjah. Upravljavka brvi MO Ptuj je do zapore 3. julija izvedla nujne ukrepe za začasno prevoznost in varovanje preostalih prometnih udeležencev (namestitev ramp, elektronsko krmiljenje, opozorilne table). Nerešljiv problem za MO Ptuj pa še vedno predstavlja varnost pešcev in kolesarjev na brvi v primeru prisotnosti motornega vozila, zato investitor (DRSI) rekonstrukcije mostu čez Dravo, nikakor ni mogla v elaboratu vodenja prometa upoštevati, da bi brv sprostili tudi za kakršna koli motorna vozila na običajnih vožnjah. Interventno vozilo na nujni vožnji rešuje življenja in samo v tem primeru je možno nespoštovanje prometne zakonodaje. MO Ptuj se je odločila uporabljati svojo brv tudi nenamensko. Poškodbe tlaka na brvi za pešce in kolesarje so bile v izogib kasnejših zapletov pred pričetkom del na mostu podrobno evidentirane, že tedaj pa nikakor niso bile posledica hoje pešcev ali vožnje kolesarjev. Obnova brvi za pešce in kolesarje torej bremeni MO Ptuj, Direkcija pa bo poskrbela za obnovo odsekov občinske ceste, ki je bila deloma uporabljena za obvozno cesto, vendar samo na račun povečane obremenitve v času obvoza.« Mojca Zemljarič Ormož • Tožbe odpuščenih invalidov ormoškega Safila Bodo dosegli višje odpravnine? Po mnenju sindikalista Martina Dularja bodo odpuščeni invalidi ormoškega podjetja Safilo, ki so skupaj s sindikatom vložili tožbe proti delodajalcu, težko dosegli ponovno zaposlitev ... Med 228 delavci, odpuščenimi v ormoški tovarni očal Safilo, ki je v lasti istoimenske italijanske skupine, je zaposlitev izgubila tudi približno polovica vseh delavcev invalidov, zaposlenih v podjetju (od 71 kar 35 delavcev in delavk invalidov). 18 odpuščenih invalidov je skupaj s Sindikatom kovinske in elektroindustrije (SKEI) Slovenije avgusta proti podjetju sprožilo tožbo zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi z delavcem invalidom. Preverili smo, kako daleč je postopek na sodišču. Kot nam je pojasnil Martin Dular s Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije, me-diacija ne bo izvedena, ker naj bi podjetje Safilo zamudilo rok. Spor bo tako tekel naprej: »Mi ne odstopamo. Bomo videli, kaj bo ... Mi se bomo z vodstvom podjetja še naprej pogajali in poskušali doseči najugodnejšo rešitev za invalide.« Dularje ob tem ponovno opozoril na nesorazmerno veliko število invalidov, ki so bili vključeni v odpuščanja. Kot je še dejal, pa naj bi se ta teden sestali z vodstvom ormoške družbe na sedežu podjetja v Ormožu, kjer naj bi nadaljevali pogajanja. HS35M! Foto: ML Po besedah sekretarja podravskega sindikata SKEI Martina Dularja naj bi pogajanja nadaljevali ta teden ... Safilo: »V postopkih za prenehanje pogodb ni bilo nobenih kršitev zakonodaje« Po odzivu na tožbe odpuščenih delavcev invalidov smo povprašali tudi na sedež italijanske skupine Safila v Padovi, kjer zavračajo obtožbe sindikata SKEI, da so vključili v odpuščanje nesorazmerno veliko število delavcev invalidov. Zatrdili so, da so vse postopke vodili v skladu z zakonom in družbeno odgovorno ter dodali: »V postopkih za prenehanje pogodb delavcev v Safilu ni bilo nobenih kršitev zakonodaje.« Ob tem so še poudarili, da so bili kriteriji za reorganizacijo dogovorjeni s sindikati ter da so temeljili na profesionalnih, družbenih in starostnih kriterijih: »Pri izbiri delavcev za odpuščanje smo v celoti upoštevali te kriterije.« Delavci invalidi so pogodbe o odpovedi zaposlitve prejeli sredi avgusta. Delodajalec pa naj bi vsem delavcem ponudil programe pomoči za iskanje nove zaposlitve, »da bi vpliv odpuščanja tako na ljudi kot na to območje čim bolj omejili. Poleg tega, da Safilo spoštuje zakonodajo (glede odpravnin), nadaljuje tudi posebno podporo invalidnim delavcem,« je še sporočila Antonella Leoni, ki je zadolžena za stike z mediji. Spomnimo, da so italijanski lastniki ob napovedanem valu odpuščanja pojasnili, da so razlogi za odpuščanje v celoti povezani z reorganizacijo ormoškega podjetja, ki je nujna in stremi k modernizaciji ter ustvarjanju pogojev za trdno prihodnost tovarne v Ormožu. Monika Levanic www.tednik.si ■Stajerskitednik - Stajerskitednik 4 Štajerski Podravje torek • 21. novembra 2017 Središče ob Dravi • Kako dolgo bo občina sploh še zmogla zakonsko določene naloge »Le še kanal za pretok denarja brez investicij« Občina Središče ob Dravi še naprej pokriva vse zakonsko določene obveznosti, medtem ko jim sredstev za investicije zmanjkuje. V prihodnjem letu tako za naložbe planirajo le okoli 300.000 evrov, od tega bodo dobro polovico sredstev zagotovili z zadolževanjem. Občina bo ob vse manjših prihodkih preživela le z velikim odrekanjem in zmanjševanjem investicij, da bo lahko poplačala vse zakonsko obvezne nalog. Če bo šlo tako naprej, pa kmalu ne bo več v stanju izpolnjevati osnovnih nalog, so ob prvem predlogu občinskega proračuna za prihodnje leto zaskrbljeno ugotavljali svetniki občine Središče ob Dravi z županom vred. »Sam investicijski del je načrtovan v višini komaj 310.000 evrov, kar pomeni okoli 16 % vseh prihodkov. Vse drugo gre za zakonsko obvezne porabnike ... Vse manj je investicijskih sredstev. Predvideli smo zadolževanje v višini 125.000 evrov, in če ne najamemo teh sredstev, ne bomo mogli koristiti 23. člena. Če se zadeve finančno ne bodo spremenile, je vprašanje, ali bomo čez nekaj let zagotavljali le še sredstva za delovanje institucij,« je opozoril župan Jurij Borko. »Iz leta v leto se manjša investicijski del, financiranje zavodov in preostalega pa gre v nebo. Če bo šlo tako naprej, bo občina samo en kanal za kanaliziranje denarja brez in- vesticij,« je med drugim izpostavil svetnik Viktor Samec. S tem so se strinjali tudi preostali svetniki, med njimi Roman Medik, ki je še dejal, da bo treba prevetriti financiranje javnih zavodov. Župan jim je dal besedo, da se bodo prihodnje leto konkretno pogovorili o pomenu in smislu nekaterih zavodov, saj da »odnesejo ogromno denarja«. Višje cene za vodo • I I v v« in kanalščino Zaradi vse težje finančne slike pa ne bodo trpele samo naložbe, ki bi izboljšale življenje občanov, temveč tudi standard. Občina namreč v prihodnjem proračunu načrtuje nekaj manj kot 200.000 evrov oz. več kot petino proračuna za subvencioniranje cen gospodarskih javnih služb, česar pa ob takšnem finančnem položaju slej ko prej ne bo več zmožna. Tako jim ne bo preostalo nič drugega, kot da bodo cene za pitno vodo in kanalščino v prihodnje morali postopoma dvigovati, je bil jasen Borko. Najemanje kreditov za tekoče poslovanje Črnoglede so tudi napovedi svetnice Anice Škrinjar, ki je dejala, da vsi signali kažejo, da se bo občina v prihodnje morala zadolžiti ne le za investicije, temveč za po-krivaje tekočih stroškov. A hkrati je še izpostavila, da v predlogu občinskega proračunu za prihodnje leto ni planirane niti ene same investicije v Šalovcih, kar ne kaže na enakomerni razvoj vseh delov občine: »Vaški odbor tako kot drugi daje predloge za investicije oz. potrebe, ki se pojavljajo v vasi, od teh pa v tem proračunu ni upoštevano čisto nič. Treba je asfaltirati kar nekaj kilometrov javnih poti, zagotoviti primerne prostore za volitve in sestanke, urediti mostove na cesti Šalovci in javno razsvetljavo na avtobusnih postajališčih, obnoviti kapelo ... « Med drugim je še povprašala, zakaj se v proračunu povečujejo izdatki za zaposlene za 21.000 evrov. Župan je pojasnil, da je povišanje zaradi sprejete zakonodaje in predvidene ponovne zaposlitve dokumentalista za polovični delovni čas, poleg tega pa je zaradi upokojitve finančnika v oktobru 2018 načrtovana odpravnina ter zaposlitev novega finančnika. »Trije delajo na občini. Samo mi in občina Sv. Tomaž imamo tako malo zaposlenih v občinski upravi,« je še pripomnil Borko. Na očitek, da v proračunu ni planiranih investicij za Šalovce, pa odvrnil: »Ne vem ... Vidite, kakšno je stanje ... Prva vaša ugotovitev, da bomo v prihodnje pokrivali le stroške, in zadnje vaše vprašanje, ne gresta skupaj.« »Če planirate zadolževanje za 125.000 evrov in ste predvideli ureditev obreškega doma ter vežice, potem še dajmo nekaj za Šalovce,« je vztrajala Škrinjar-jeva. »Boste predlagali - ali bomo povečali zadolževanje ali pa črtali kakšno od načrtovanih investicij. To je edino možno,« je razčistil župan. Svetnik Damijan Vesenjak pa je še hitel opravičevati okoli 50.000 evrov težko investicijo v kulturno dvorano Obrež: »Postavka je resda malce višja, a dvorana je bila pred 43 leti narejena udarniško, zgradili so jo vaščani Obreža, Šalovcev in Grab. Do pred kratkim, ko je občina prevzela vzdrževanje in plačevanje stroškov, je bila dvorana tudi udarniško vzdrževana. Bila je zgrajena brez kurjave, brez vsega ... Vaščani smo sami vlagali vanjo in še sedaj je tako. Okolica je nujno potrebna ureditve, občinski svet pa se bo kaj kmalu srečal tudi z obnovo strehe na desni strani dvorane .« Monika Levanic Proračun za 2018 prestal prvo branje Središki svetniki so v prvem branju sprejeli predlog proračuna za 2018. Ta na prihodkovni strani predvideva okoli 1.891.000 evrov, na odhodkovni pa približno 1.938.000 evrov, od tega okoli 242.000 evrov investicijskih odhodkov. Luknjo bodo krpali z dodatno zadolžitvijo v višini 165.000 evrov (od tega najetje dolgoročnega kredita v višini 125.000 evrov in brezobrestni kredit za investicije po 23. členu ZFO v višini 40.000 evrov), za odplačilo kreditov pa bodo namenili okoli 130.000 evrov. Po besedah župana bodo prihodnje leto večje naložbe: kulturna dvorana Obrež (ureditev mladinske sobe, ureditev parkirišč in okolice v višini 53.000 evrov), prenova vodovodnega omrežja, za kar namenjajo okoli 50.000 evrov, obnova javne razsvetljave, tlakov-cev in kuhinje na pokopališču v vrednosti 30.000 evrov, prenova mostu v Grabah in izgradnja nadstreška za rusko kegljišče, hi-droizolacija sten in obnova portala v kulturni dvorani Orlana v vrednosti okoli 20.000 evrov ter prenova kuhinje v kulturni dvorani Sokolana v višini 5.000 evrov. Načrtujejo še sofinanciranje dveh gasilskih vozil, in sicer 22.000 evrov za PGD Obrež ter okoli 14.000 za PGD Središče. Foto: ML Zavrč • Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena Denarja zmanjkuje že za »gašenje požara« Na Občini Zavrč so pripravili osnutek odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine, ki bo nadomestil zastarel odlok nekdanje velike ptujske občine iz leta 1989. Po starem odloku je omenjeni status imelo pet spomenikov, nov jim jih bo predvidoma dodal še dvanajst. Po podatkih završke občine so lastniki predlaganih objektov v času javne razgrnitve podali pet predlogov oz. pripomb; tri na Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) in dva na občino. Na ZVKDS, kjer so pripravili strokovne podlage za razglasitev, imajo zdaj mesec dni časa, da se do podanih pripomb strokovno opredelijo. Završki občinski svet bo tako nov odlok sprejel konec tega leta ali prihodnjo pomlad. Ali bodo občinski svetniki na seji odločali o odloku v »kompletu« ali se bodo opredeljevali za vsakega od predlaganih kulturnih spomenikov posebej, za zdaj še ni znano. Vsi objekti, predlagani za kulturne spomenike lokalnega pomena, so na Ministrstvu za kulturo (M K) že vpisani v register nepremične kulturne dediščine in imajo svoje evidenčne številke. Kljub temu bi nov status njihovim lastnikom prinesel drugačne obveznosti; pri enota h kulturne dediščine je namreč treba varovati samo zunanjo podo- bo, pri kulturnih spomenikih lokalnega pomena pa tudi notranjost. Na lastništvo razglasitev seveda ne bo vplivala, a bo treba pri spomenikih lokalnega pomena v zemljiško knjigo vpisati plombo (da bodo morebitni kupci vedeli, kaj kupujejo). Pri prodaji spomenikov bo občina imela predkupno pravico. Najhitreje izginjajo etnološki spomeniki Status spomenikov lokalnega pomena bo prinesel tudi možnost črpanja državnih sofinancerskih sredstev za obnovo. MK bo letos in prihodnje leto v okviru spome-niškovarstvenega razpisa za obnove namenilo okoli milijon evrov in pol. Vodja mariborske območne enote ZVKDS Srečko Štajnbaher je opozoril, da ta sredstva seveda ne zadoščajo: »Letna sredstva ne zadostujejo niti za obnovo enega večjega kulturnega spomenika. Žal o tem ne odločamo mi, temveč vla- da in državni zbor. Na ZVKDS smo dali že veliko pobud za spremembe, a se zmeraj ustavi pri denarju.« Dodal je, da je za Magno medtem šlo 18 milijonov... Na razpisih kulturnega ministrstva morajo lastniki spomenikov praviloma zagotoviti polovico vrednosti investicije, je pa sredstva mogoče dobiti tudi za nujne intervenci- je, npr. za odpravo škode po neurjih in podobno. Zadnja možnost so trenutno le še razpisi lokalnih akcijskih skupin. »Prejšnja vlada v času oddaje programa za črpanje sredstev iz EU ni pripravila programa ne za tovrstno dejavnost ne za turizem,« je pojasnil Štajnbaher. Napovedal je, da se bo, če se ne bo kmalu kaj spremenilo, stanje na terenu hitro poslabševalo, najhitreje pa izginjajo prav etnološki spomeniki oz. objekti na podeželju: »Mi smo v tem trenutku samo še gasilci, skušamo vzdrževati obstoječe stanje.« Za kulturne spomenike lokalnega pomena so v završki občini predlagali tudi tri večja arheološka najdišča. »Praviloma so ti materialni ostanki vsaj 40 centimetrov globoko, če ne več. Vrhnji sloj zemlje je bil že tolikokrat premešan, da pravzaprav lahko pobiramo le še ostanke. Ker gre v Zavrču za prazgodovinske najdbe, so te praviloma še globlje v zemlji.« Posebnih omejitev pri kmetovanju tako ne bo, arheoloških izkopavanj na tem območju pa ne načrtujejo (razen ob morebitnih gradnjah). Že izkopano arheološko gradivo namreč medtem ostaja skrito po depojih... Eva Milošič Foto: EM Lastniki objektov, predlaganih za kulturne spomenike lokalnega pomena, so na javni razgrnitvi in javni razpravi na osnutek odloka o razglasitvi podali le nekaj pripomb. torek • 21. novembra 2017 Podravje Štajerski 5 Ptuj • Pločniki na desnem bregu, kijih ni in jih še ne bo... Varne poti z Brega in Turnišč do mesta ni Na Ptuju je veliko preveč nevarnih cestnih odsekov brez pločnikov, da bi jih vse naštevali. Pa vendar jih je nekaj takšnih, o katerih se govori več let, a se ne premakne nič. Prazne obljube ostajajo na papirju, pešci, velikokrat tudi šolarji, pa hodijo po nevarnih cestah. Precej težav je na desnem bregu reke Drave, a za ureditev manjkajočih pločnikov na Zagrebški in Mariborski cesti očitno tudi v prihodnjem proračunu ne bo zagotovljenih sredstev. Da je na desni strani reke Drave veliko cest, ki so nevarne in na katerih vozniki prevečkrat pritisnejo na plin, je pokazal tudi nadzor, ki so ga zadnje tri mesece opravljali v Medobčinski redarski službi. To je toliko bolj nevarno na odsekih, kjer ni urejenih pločnikov. Zagrebška, Mariborska in Selska cesta so se pokazale ene izmed najnevarnejših točk v mestu, nič boljše stanje pa ni niti na cesti Ob železnici. Kot ena izmed težav, ki je bila izpostavljena že večkrat, tudi na mestnem svetu in za kar so stanovalci grozili celo, da bodo ta odsek ceste zaprli za promet v času turistične sezone, je manjkajoči pločnik na Zagrebški cesti. A kljub obljubam, da bo ta projekt realiziran v kratkem in da se bo za nekaj sto metrov pločnika sredstva zagotovilo tudi v proračunu za prihodnje leto, je jasno, da te investicije v predlogu proračuna ni. Na ta problem so večkrat opozarjali številni svetniki, od Nuške Gajšek in Klemena Rutarja do predstavnikov, ki „zastopata" stanovalce desnega brega reke Drave, Janeza Rožmarina in Sonje Pučko. A kljub konstantnim opozorilom v predlogu proračuna za prihodnje leto te investicije ni. Pločnik na tem delu je bil obljubljen tudi zato, ker je na tem delu mes- ta zaradi zapore mostu bistveno povečan promet. Približna ocena te vrednosti naj bi znašala 70.000 evrov, najti ta sredstva v proračunu pa je toliko pomembneje, ker gre tudi za šolske poti. „Take zadeve na terenu povzročajo jezo ljudi, saj se vedno znova ujamemo v začaran krog, ko ljudje rečejo, da gre vse v center mesta, primestne četrti pa so zapostavljene, vendar jim tudi ne moremo obrazložiti, da sredstva CTN gredo samo za staro mestno jedro. Pločnik na Zagrebški cesti smo obljubili in obljubo je treba izpolniti. Zato tudi pričakujem, da bo pločnik na Zagrebški cesti zajet v proračunu za leto 2018," je na zadnji seji mestnega sveta opozorila svetnica Nuška Gajšek. Po zapori mostu bistveno povečanje hitrosti na Zagrebški cesti Da se boji, da je le vprašanje časa, kdaj se bo zgodila nesreča, pa pravi Iva Koželj, stanovalka na drugem koncu Zagrebške ceste; kjer je hostel Sonce, ki je v lasti njene družine. „Že prej so vozniki mimo nas vozili več, kot je za naselje predpi- Ker je drauski most zaprt in pri uključeuanju z Mariborske na Zagrebško (in obratno) ni treba paziti na uozila, ki bi sicer prihajala z mosta, so se hitrosti tukaj bistueno pouečale. To je toliko uečja težaua, ker gre tudi za šolsko pot. sano, po zapori mostu pa je stanje še slabše. Malo voznikov upošteva, da je to naselje, da je šolska pot ... Nujno bi bilo osvetliti prehod za pešce, postaviti ležeče policaje in merilnike hitrosti ter urediti prometno signalizacijo. Ta odsek ceste je življenjsko nevaren tako za pešce kot kolesarje," poudarja Koželjeva in dodaja, da je skrb vzbujajoče, da varne peš poti iz četrtne skupnosti Breg do mesta sploh ni: „Ljudje hodijo po tisti poti preko plinovoda čez Studenčnico, kjer ni niti urejene brvi, potem pridejo tam mimo, pa spet do peš mosta ni pločnika. Tudi na Mariborski manjka pločnik, tam, kjer je, pa je tako ozek, da se dva otroška vozička ne moreta srečati. Nujno bi bilo osvetliti prehode, položiti ležeče policaje, merilnike hitrosti ter označiti signalizacijo za šolske poti in omejitve hitrosti." Z navedenim se delno strinja tudi Franc Kozel, predsednik Sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu MO Ptuj, ki pravi, da so bili opozorjeni, da se je stanje na teh odsekih po zapori mostu poslabšalo, a ob tem dodaja, da se mu postavitev hitrostnih ovir oz. ležečih policajev ne zdi primerna rešitev. Sicer jih za zmanjšanje hitrosti lahko postavi lokalna skupnost, a to potegne marsikaj s seboj. „Načeloma sem proti hitrostnim oviram. Boljši je poostren nadzor. Je pa tu predvideno krož-išče pred tem odsekom in bo tako zmanjšana hitrost. Urejanja krožišča pa še niso začeli, tudi na našo pobudo, ker bi to skupaj z zaporo mostu pomenilo še večjo gnečo." Se pa Kozel strinja, da bo na desnem bregu reke Drave treba nekaj ukreniti, da se prepreči nesreče, najprimernejši rešitvi pa sta po njegovem ureditev prometne signalizacije in poostren nadzor hitrosti. Kaj pa Mariborska cesta? Podobno težavo v nadaljevanju Zagrebške ceste, na Mariborski cesti, pa vidi svetnica Miša Puše-njak. Tudi tam namreč manjka del pločnika, prav tako pa gre za pot, ki jo koristijo šoloobvezni otroci. Predlagala je, da se izkoristi leto 2018, ko je cesta manj prometna in se v proračun vključi tudi izgradnja tega pločnika. Iz ptujske občine so se na to že odzvali in odgovorili, da so pobudo posredovali lastniku državne ceste Direkciji RS za infrastrukturo za skupno infrastrukturno rešitev ob izvedbi preplastitvi Mariborske ceste z ureditvijo pločnika za pešce. Tudi na občini namreč menijo, da bi se s tem zagotavljala večja prometna varnost pešcev na območju Mariborske ceste. Dženana Kmetec Ormož • Kaj prinaša nov prostorski akt Gradnja objektov za zbirni center Dobrava Novi prostorski načrt za ureditev zbirnega centra in odlagališča komunalnih odpadkov Dobrava (OPPN Dobrava) predvideva nadgradnjo obstoječega zbirnega centra. Občina Ormož je v začetku prejšnjega tedna javno razgrnila prostorski načrt (OPPN Dobrava), s katerim nameravajo urediti dobrih 4,7 hektarja veliko območje zbirnega centra in nekdanjega odlagališča Dobrava. Načrt predvideva novogradnjo objektov, s katerim bo investitor nadgradil, za ločeno zbiranje različnih vrst odpadkov, že urejeni zbirni center. »Na območju obdelave so že obstoječi objekti, ki jih bo investitor funkcijsko dopolnil. Z OPPN Dobrava se Javnost si lahko navedeni prostorski akt do 15. decembra 2017 ogleda v prostorih Občine Ormož in na občinski spletni strani. V času javne razgrnitve bo potekalajavna obravnava gradiva, in sicer v sredo, 29. novembra, ob 16. uri v sejni sobi občine. Pisne pripombe k razgrnjenemu gradivu se lahko podajo kot zapis v knjigo pripomb ali pošljejo na naslov Občina Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož, do vključno zadnjega dne javne razgrnitve. znotraj območja obdelave predvidi gradnja novih objektov in ureditev pripadajočih funkcionalnih r—nH površin, namenjenih dejavnosti in bo nadgradnja obstoječe funkcijske zasnove celotnega kompleksa zbirnega centra odpadkov,« je pojasnil višji svetovalec za okolje in prostor na Občini Ormož Boštjan Najžar. Tako načrtujejo nadstrešnico, halo, ki se bo uporabljala za razvrščanje komunalnih odpadkov, bokse za frakcije, ki bodo namenjeni za ločevanje odpadkov, halo za potrebe ravnanja z odpadki ter objekt s pisarno, garderobo, sanitarijami in drugimi prostori za zaposlene. Poleg ureditve novih asfaltiranih površin med planiranimi objekti načrt predvideva še ozelenitev območja z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. Monika Levanič Lepi spomini ne bledijo! Milan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vase bližnje, in si naročite arhivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Postanite imetnik kartice zvestob Radia-Tednika Ptuj- Izkoristite ugodnosti pri 50 ponudnik najrazličnejših storitev in izdelk°v ter prihranite vse do 50 %! ............................... kartica zvestobe Radio-Tednik Ptuj Vtqjmki TEDNIK OOOOOl Janez Novak * Z malo sreče pa lahko kot imetnik kartice osvojite tudi eno izmed zelo privlačnih nagrad: športno kolo gospodinjski aparat sedežna garnitura i Finalno žrebaj:bo:§§:0ifejč^ Biti član Kluba Radia-Tednika Ptuj se splača! Kartico zvestobe lahko naročite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena kartice je zgolj 20 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 15 evrov. Veljavnost kartice je 1 leto. Več informacij na www.tednik.si in www.radio-ptuj.si Foto: CG Foto: ML 3838898114427 6 Štajerski V središču torek • 21. novembra 2017 Haloze • Razkrivamo načrte za prihajajočo zimo Vozniki plužnih in posipalnih vozil i Urejanje in vzdrževanje infrastrukture je v Halozah zaradi razgibanega terena precej dražje kot na ravninskih območjih, zima povzroča še i So pa opozorili, da bi zanj država lahko primaknila kaj več ... Župan občine Cirkulane Janez Jur-gec je povedal, da so tereni v njihovi občini za pluženje zelo zahtevni in nevarni: »Kljub temu smo se vedno potrudili, da so bila cestišča toliko urejena, da so bila prevozna. Vsekakor za to namenjamo tudi več sredstev kot v ravninskih občinah.« Opozoril je, da bi hribovitim občinam za opravljanje zimske službe država morala nameniti več sredstev. Direktor občinske uprave Majšperk Matic Šinkovec je povedal, da se pozimi težave pojavljajo na vseh strmih cestah: »Tam je pluženje in predvsem posipavanje poledenelih cest zelo zahtevno in nevarno, traja več časa in je seveda tudi dražje, saj je za isti učinek potrebnega več posipnega materiala. Na makadamskih cestah manjših količin snega ni mogoče splužiti, ceste pa ne smejo biti posipane s soljo. Pri nizkih temperaturah več dni zapored samo posipanje s peskom ni tako učinkovito.« Ocenil je, da je za prevoznost občinskih cest pozimi dobro poskrbljeno, z več sredstvi pa bi lahko standard seveda še zvišali. Opozoril je, da vzdrževanje cestne infrastrukture v Halozah ni drago le pozimi, temveč tudi poleti, ko je treba poskrbeti za odvodnjavanje padavinskih voda, sanacijo vdorov bre-žin in podobno. Svetovalka za okolje in prostor ter infrastrukturo z Občine Makole Mojca Vantur je povedala, da za zimsko službo namenijo več sredstev kot v ravninskih občinah: »Na območju Starega gradu zapade sneg hitreje in v večjih količinah.« Zatrdila je, da je kljub temu v makolski občini za zimsko prevoznost cest dobro poskrbljeno. Župan občine Podlehnik Marko Maučič je poudaril, da je pluženje v Halozah zaradi veliko ozkih in strmih cest zelo nevarno: »Pri nas potrebujejo plužne enote večinoma še verige proti zdrsu. Največ težav imamo na starih asfaltnih cestah, kjer poglobljenih koles-nic ni mogoče splužiti. Nevarni so strmi odseki cest po vsej občini, najpogosteje pa moramo plužiti t. i. Kamen, ki je tako za voznike plugov kot uporabnike cest eden najnevarnejših odsekov. Posebno poglavje so makadamske ceste, ki jih ne smemo soliti in morajo izvajalci nanje šele, ko opravijo pluženje asfalta. Takrat posipalec navadno zamenjajo s 'smuko', ki naredi manj poškodb na vozišču, posip pa opravijo s peskom brez soli. Pesek čez dan oz. v odjugi 'potone' v vozišče. Ko ponovno zamrzne, imamo tam drsalnico, ki jo je treba ponovno posipati...« Priznal je, da se pravila o 10 centimetrih snega lahko držijo le na ravninskih območjih: »Na strmini moramo v akcijo takoj, ko začne snežiti, da opravimo pravočasen posip in takoj nato še odriv snega.« Sklenil je: »Izvajalci zimske službe so pravi junaki, saj si le malokdo upa na teren v tako težkih pogojih, kot jih pri nas lahko povzročita intenzivno sneženje ali poledica. Mislim, da si zaslužijo pohvale in da graje, ko ceste niso v vsaki minuti popolnoma čiste, niso na mestu. Tega namreč pri nas preprosto ni mogoče zagotavljati.« Vršilka dolžnosti direktorice občinske uprave Videm Nada Golob je povedala, da predeli videmske občine segajo od ravnine z 220 do Haloz z do 504 metri nadmorske višine: »S tem so potrebe po številu akcij zimske službe večje. Večina javnih poti v haloškem predelu teče po strmih, ozkih in nepreglednih pobočjih, zato so v zimskem času zelo nevarne.« Pojasnila je, da zato pri izbiri izvajalcev prednost dajejo domačinom, ki najbolje poznajo okolje, potek cest in potrebe občanov: »Do zdaj nam je še zmeraj nekako uspevalo, da je bilo za prevoznost cest dobro poskrbljeno.« V vseh sedmih haloških občinah so poudarili, da je zimsko vzdrževanje cest pri njih občutno dražje kot Spodnje Podravje • Oškodovanci zaradi poplavljanja potokov terjajo odškodnino 500.000 evrov škode na poplavljenem polju Ptujsko okrožno sodišče razsoja o pol milijona evrov težkem odškodninskem zahtevku, ki ga je zoper investitorje in izvajalce del pri posodobitvi železniške proge Pragersko-Hodoš vložila skupina oškodovanih krajanov iz Cvetkovcev, Trgovišča in Osluševcev v občini Ormož. Tožniki od toženih strank, to so Ministrstvo za infrastrukturo, Železniško gradbeno podjetje Ljubljana in gradbeni podjetji Strabag ter Pomgrad, terjajo odškodnino zaradi škode, ki je nastala ob poplavljanju lokalnih potokov Sejanca in Bresnica (Brežnica) sredi leta 2014. Ministrstvo za infrastrukturo je bilo v tistem času naročnik obsežnih obnovitvenih del na železniški infrastrukturi od Pragerskega do Hodoša v skupni vrednosti pol milijarde evrov. Na potokih Sejanca in Bresnica, ki tečeta v zaledju naselij Trgovišče in Cvetkovci, so gradili nove premostitvene objekte (mostove). V času gradnje so strugi potokov zajezili, pretok vode po strugi pa usmerili skozi prepuste - cevi, na katere so nato nasuli še gramoz in s tem omogočili prehod z enega na drugi breg struge potoka. »Strugi potokov so zajezili na dveh mestih. Ker sta bili v potokih oviri, je voda v času deževja prestopila rob struge in začela poplavljati. Čeprav danes vsi trdijo, da so bile razlog za poplavo prekomerne količine padavin, pa ni tako. Bil je čisto običajen dež, zaradi ovir v strugi (premajhnega pre-pusta in nasipa) sta se potoka razlila po polju. Najprej proti Sodincem, nato pa čez železniško progo še po polju v Cvetkovcih in Trgovišču. Zajezitvi v potokih - cevi in gramoz -je voda podrla in odnesla. Na njivah je nastalo ogromno škode, zlasti na povrtnini, pod vodo je bilo najmanj 500 hektarjev kmetijskih površin. Škodo smo dali oceniti, vse skupaj so nam ocenili na dobrih 500.000 evrov. Izvajalci del so vedeli za vremensko napoved, padavine so bile napovedane, pa niso čisto nič ukrepali. V petek so zapustili gradbišče, nato pa smo imeli čez konec tedna poplavo. Z ministrstvom in podjetji, s katerimi smo danes v tožbi, smo se poskusili izvensodno poravnati, a do soglasja ni prišlo. Poskus poravnave je propadel, primer je sedaj na sodišču že dve leti. Kako dolgo bo še trajal, pa težko napovemo,« so za naš časopis povedali oškodovanci. Tožbo za ugotavljanje odškodnin- Fotografija je ilustrativna. Foto: Mojca Zemljane ske odgovornosti so vložili Sandi Cvetko, Janez Majcen, Silva Žalar, Branko Korpar, Silva Kandrič, Anton in Slavko Venta ter podjetje Trsad. Oškodovance zastopa odvetniška hiša Mohorko s Ptuja. Krivi prepusti ali V I v* preveč dežja Na glavni obravnavi, ki je bila minuli petek, je bilo slišati vrsto ugibanj, kaj bi lahko bil razlog za razlivanje vode iz dveh lokalnih potočkov. Sodišče je zaslišalo deset prič. Nekateri so predpostavljali, da bi lahko bila razloga za razlivanje vode zaraš-čenost in slaba vzdrževanost vodotokov, pa tudi velika količina dežja in pojav stoletnih vod. Priče oškodovancev so izpovedale, da so po njihovem mnenju razlog za razlivanje vode nasipi oziroma prepusti, ki so v strugi ustvarili oviro in s tem onemogočili nemoten pretok vode. »Se-janco so zasuli z gramozom, struga je bila neprevodna. Takšnih poplav se kot domačin ne spomnim,« je dejal Slavko Žalar. Vprašanje, s katerim se je na tokratni obravnavi med drugim ukvarjalo sodišče, je bilo, kdo je naročil izvedbo prepustov in ali je bilo to tudi v skladu s projektom. Vodja izdelave projektne dokumentacije Dušan Ogrizek in vodja projekta Dejan Jurkovič sta pojasnila, da je investitor (ministrstvo za infrastrukturo) pridobil soglasja in gradbeno dovoljenje za končno ureditev. Sama izvedba del, tehnologija gradnje in organizacija dela na gradbišču (ter ureditev začasnih prepustov) pa da je v pristojnosti izvajalca. Jur-kovič poplavljanje pripisuje izrazito močnim padavinam. »V treh urah je padlo sto litrov dežja. Območje je opredeljeno kot poplavno. Menim, da bi do poplavljanja območja prišlo v vsakem primeru, tudi če v strugah ne bi bilo prepustov. Mi kot naročnik del smo odgovorni samo za končno stanje na projektu, ne pa tudi za faze med izvedbo. Tako je opredeljeno v pogodbi z izvajalcem,« je poudaril Jurkovič. Odvetnik oškodovancev Ivan Mohorko je na Jurkovičevo izpoved glede poplavljanja odgovoril, da gre za njegovo subjektivno presojo. Nadaljevanje glavne obravnave je sodnica Albina Hrnec Pečnik napovedala za 15. januarja prihodnje leto. Mojca Zemljarič torek • 21. novembra 2017 V središču Štajerski 7 ia haloških cestah so pravi junaki dodatne težave. V vseh sedmih haloških občinah so zagotovili, da glede na razmere zagotavljajo dober standard zimskega vzdrževanja cest. v (pretežno) ravninskih občinah. Referentka občine Zavrč Danica Bratuša je povedala, da zahteven teren povzroča težave: »Na našem območju je za isto sneženje potrebno večkratno pluženje. Izvajanje zimske službe je v skladu s pravilnikom, glede na zahtevnost terena pa se služba izvaja tudi pogosteje, kot zahteva pravilnik.« Direktorica občinske uprave Žetale Milica Simonič Steiner je poudarila: »Upoštevati je treba, da v hribovitem delu občine že sneži ali so ceste poledenele, medtem ko v dolini še samo dežuje. Poledenelost se pojavlja tudi na cestah, ki so večji del dneva v senci ali v gozdu, teh pa je kar veliko.« Opozorila je, da so na takšnih območjih enote zimske službe večkrat na delu in porabijo več posipnega materiala: »Menimo, da bi navedene specifike moralo upoštevati tudi Ministrstvo za finance pri izračunu primerne porabe občin. V hudih zimah porabimo za zimsko službo več finančnih sredstev, zato je potem čez leto na razpolago manj sredstev za redno vzdrževanje cest.« Dodala je, da z izvedbo zimske službe vsi seveda niso zadovoljni, in opozorila: »Vozniki moramo vožnjo prilagoditi razmeram na cesti.« Eva Milošič Zimska služba po haloških občinah Občina Način izvajanja Porabljena sredstva Načrti za prihajajočo zimo Cirkulane Koncesijska pogodba s Cestnim V letu 2015 so porabili 61.600, lani Rezervirali so 65.000 evrov. podjetjem Ptuj (CPP). Majšperk Koncesijska pogodba s samostojnim podjetnikom Jožefom Žolgerjem. Makole Koncesijska pogodba s CPP. Podlehnik Pogodba s CPP in lokalnimi izvajalci Igorjem Jusom, Jankom Jusom, Konradom Vaupotičem, Ernestom Večeričem in Francem Zajškom. Videm Za enajst lokalnih cest so sklenili koncesijsko pogodbo s CPP. Za ostale ceste so pogodbe sklenili z zunanjimi izvajalci Francem Drevenškom, Jankom Jusom, Marjanom Kmetcem in Jožetom Krušičem. Nekatera dela opravijo z občinskim režijskim obratom. 46.900 evrov. V zimi 2015/16 so porabili 41.695, v minuli zimi 63.227 evrov. V zadnji zimi so porabili 46.232 evrov. V letu 2015 so porabili 65.924, lani 41.308 in letos 45.200 evrov. Leta 2015 so porabili 44.239, lani 40.916 in letos do novembra 49.545 evrov. Za redno vzdrževanje občinskih cest so rezervirali 255.000 evrov. Kolikšen delež teh sredstev bodo namenili za zimsko službo, bo odvisno od vremena. Plužili bodo z devetimi vozili, pričakujejo porabo okoli 600 ton posipnega materiala. Za celoletno vzdrževanje občinskih cest so namenili 107.667 evrov, deleža za zimsko službo niso mogli napovedati. Rezervirali so 30.000 evrov. To zimo bodo plužili s šestimi traktorji in kamionom, letno porabijo okoli 300 kubičnih metrov posipnega materiala. Pravkar na občini ustanavljajo režijski obrat, da bodo manjša vzdrževalna dela lahko opravili sami. V predlogu proračuna za prihodnje leto so za posipni material in opremo planirali 25.000, za plačilo zunanjim izvajalcem pa 19.000 evrov. Temu bo treba prišteti strošek vzdrževanja lokalnih cest po koncesijski pogodbi v vrednosti 111.381 evrov, od česar bo za zimsko službo predvidoma šlo okoli 30 %. To zimo bodo plužili z enajstimi traktorji s pripadajočimi priključki, v minuli zimi so porabili 266 kubičnih metrov mešanice peska in soli. Zavrč Koncesijska pogodba s CPP. V zimi 2015/16 so porabili 36.409, Rezervirali so 40.000 evrov. v minuli zimi 44.651 evrov. Žetale Koncesijska pogodba s CPP. V zimi 2015/16 so porabili 37.770, Rezervirali so 60.400 evrov. v minuli zimi pa 58.290 evrov. Vir: posamezne občine Foto: CG Slovenija • Žmavčev vladni urad popravil nepravilnosti Za 72 % izplačil ni bilo dokazov o namenski porabi javnega denarja Revizija Računskega sodišča je pri pregledu poslovanja vladnega urada za Slovence po svetu in zamejstvu, ki ga vodi Ptujčan Gorazd Žmavc, ugotovila neučinkovito razdeljevanje javnih proračunskih sredstev, zlasti načrtovanje dodeljevanja sredstev in nadzor nad njihovo porabo. Podvinci m Nova podoba vasi Revizorji so pregledali poslovanje v letu 2015 in zaznali, da je vladni urad na več področjih posloval precej po domače. Nejasno (prilagodljivo) so oblikovali kriterije javnih razpisov, razpisi niso bili pripravljeni v skladu s pravnimi akti, nad porabo denarja pri prejemnikih niso izvajali nadzora. Javna sredstva so na uradu delili tudi brez razpisov, čeprav za to niso imeli zakonske podlage. Zaradi odkritih nepravilnosti je Računsko sodišče vladnemu uradu naložilo pripravo odzivnega poročila. Ta ga Foto: Crtomir Goznik Računsko sodišče je spomladi ministru brez listnice za Slovence po svetu in zamejstvu, Ptujčanu Gorazdu Žmavcu, zažugalo zaradi vrste nepravilnosti. Javni denar so na vladnem uradi delili kar čez palec, po domače in mimo zakonskih podlag. Namenskosti porabe sredstev pa tudi niso spremljali. je v zastavljenem roku 90 dni pripravil. Med ukrepi, ki so jih sprejeli za poslovno prakso, ki bo v skladu s črko zakona, je bilo sprejetje pravilnika o finančnem poslovanju in notranjih kontrolah ter vzpostavitev registra tveganj. Računsko sodišče je med drugim ugotovilo, da urad v 72 odstotkih pregledanih izplačil ni razpolagal z verodostojnimi poročili in dokazili o namenski porabi javnega denarja. V letu 2015 je urad razdelil 2,1 milijona evrov, nad porabo denarja pa ni izvajal nobenega nadzora. Pri 18 prejemnikih, ki so v letu 2015 prejeli javna proračunska sredstva, dokazil o porabi teh pa na vladi ni bilo, je moral urad po izvedeni reviziji Računskega sodišča izvesti kontrolo. Tri nadzore so na terenu opravili času trajanja revizije, 15 pa naknadno na sedežu urada. Za 17 prejemnikov so ugotovili, da so bila sredstva porabljena namensko, enemu prejemniku so odredili povračilo denarja. Popravljalne ukrepe vladnega urada za Slovence po svetu in zamejstvu so revizorji Računskega sodišča ocenili kot zadovoljive. MZ Imajo najboljšo cesto v občini Podvinci so poleg Spuhlje infrastrukturno najbolj urejen kraj na območju mestne občine (MO) Ptuj. Letos jeseni so se na glavni cesti skozi kraj končala obsežna vlaganja v cestno in ostalo komunalno infrastrukturo. Po končani investiciji je kraj dobil novo podobo. Naložbo, vredno 1,2 milijona evrov, sta v deležu vsaka po 50 odstotkov financirali MO Ptuj in Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI). V sklopu projekta so v celoti rekonstruirali 1,3 kilometra dolg cestni odsek (širina cestišča je šest metrov), na obeh straneh ceste uredili pločnike, kolesarsko stezo, avtobusna postajališča, javno razsvetljavo, telekomunikacije in priključke stranskih cest ter zamenjali vso dotrajano komunalno infrastrukturo - vodovod in kanalizacijo. Gre za investicijo, ki je dolgotrajnega značaja in bo namenu služila naslednjih nekaj desetletij. Župan MO Ptuj Miran Senčar je na slovesnem dogodku ob končanju projekta poudaril, da so lahko krajani na postorjeno ponosni. »Zagotovo je danes za MO Ptuj veseli dan,« je izpostavil prvi mož ptujske občine in dodal, da bi lahko prihodnje leto začeli aktivnosti za gradnjo kolesarske steze od Podvincev proti Ptuju. Omenil je, da če bodo lastniki zemljišč privolili v odmere in odkupe, bi lahko projekt tudi relativno hitro začeli. Na področju investicij v državno cestno infrastrukturo se bosta v prihodnjem obdobju na območju MO Ptuj urejali še Slovenjegoriška in Ormoška cesta. Za vzdrževanje, modernizacijo in popravilo lokalnih cest pa bo MO Ptuj po vzoru Velenja najverjetneje sklenila javno-zasebno partnerstvo. V kulturnem programu, ki so ga pripravili ob slovesnem odprtju novozgrajene cestne infrastrukture v Pod-vincih, so nastopili ptujski godbeniki in pevci moškega pevskega zbora iz Rogoznice. Navzoče je nagovoril in pozdravil župan Senčar, blagoslov s priporočilom za varno vožnjo je op- ravil pater Matej Sentes. Druženje s pogostitvijo so pripravili v dvorani gasilskega doma. Vrvico ob odprtju nove ceste in preostale infrastrukture so prerezali župan in podžupan MO Ptuj Miran Senčar in Marjan Kola-rič, eden izmed najstarejših krajanov, 91-letni Rudolf Toplak, ter ena izmed najmlajših krajank, Hajdi Čeh. MZ Foto: Črtomir Goznik Utrinek s prireditve ob slovesnem odprtju novozgrajene cestne in komunalne infrastrukture 8 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 21. novembra 2017 Slovenija • V kokošjih jajcih prisoten fipronil Rejca uporabljala insekticid, ki je 13 let prepovedan Na območju Evropske unije (EU) so avgusta v kokošjih jajcih zaznali prisotnost fipronila. Gre za insekticid, ki se uporablja za zatiranje bolh, uši, pršic, klopov, moljev, mravelj in drugih insektov - na živalih, ki niso namenjene prehrani ljudi. V Sloveniji je od leta 2004 prepovedan. Kako (ne)zdrava je hrana O kakovosti, (ne)oporečnosti in škodljivosti hrane se poraja nemalo vprašanj. Nadzor nad tem, kaj živila vsebujejo in s čim so tretirana, je pomanjkljiv. Tudi osveščenost potrošnikov na temo zdravju škodljivih snovi v prehranskih artiklih je še vedno slaba. Sadje ali zelenjava, ki prepotujeta na tisoče kilometrov, poti ne bi zdržala brez konzervansov. Da ne propadeta, ju obdelajo z zaviralci rasti, v obliki hormonov ali pesticidov. Oboje lahko ima na zdravje človeka negativen vpliv. Podobno kot zaustavi rast in razkroj celic v živilu, jih zaustavi v telesu uživalca. Zaradi motilcev se celice v človekovem telesu ne delijo pravilno, posledično to pomeni razvoj bolezni. Živila rastlinskega ali živalskega izvora so različnim kemičnim pripravkom izpostavljena v več fazah: v fazi pridelave, skladiščenja, predelave, konzerviranja... Pomislite, kako dolgo vam solata, kupljena v trgovini, ostane sveža - zahvaljujoč umetnemu spodbujevalcu. Nabrana na domačem vrtu ovene še isti ali naslednji dan. Podobno je s sadjem, žitaricami, oljnicami, skratka vsemi živilskimi produkti rastlinskega izvora. Tudi pridelava mesa ni izjema. Živalim se v krmo dodajajo spodbujevalci rasti (hormoni) in zdravila za odpornost. Leporečno tem sestavinam krme rečejo »dodatki«. Snovi, kijih pitanec zaužije, več ali manj ostanejo v mesu, posredno se s prehranjevanjem prenesejo na človeka. Na primeru insekticida, o katerem pišemo danes, je jasno sporočeno, da se kljub zunanji uporabi prenaša v organizem živali. Skozi kožo v meso in krvni sistem, posredno preko tega tudi v jajca. V sodobnem času smo priča hiperprodukciji hrane, tudi degenerirane in sintetične, z dodanimi ojačevalci okusa in barve. Zato je lahko marsikateri prehrambni izdelek oporečen, za zdravje potrošnika pa škodljiv in nevaren. Uprava za varno hrano je avgusta izvedla vzorčenje jajc in jajčnih proizvodov dobaviteljev iz tujine. V izvedenih nadzorih insekticida niso odkrili. Na priporočilo strokovnjakov EU so pristojne inšpekcijske službe posameznih držav članic nato izvedle monitoringe ter ugotavljale potencialno prisotnost fipronila v jajcih in mesu kokoši. Slovenski inšpektorji so odvzeli 27 vzorcev jajc ter dva vzorca kokoši nesnic. Analizirali so jih na 58 različnih substanc: pesticide in ostanke veterinarskih živil. V vzorcih jajc dveh nosilcev živilske dejavnosti oz. rejcev so ugotovili prisotnost fipronila. »Veterinarji uprave za varno hrano so takoj po prejemu analiznega izvida pri obeh rejcih izvedli inšpekcijski pregled gospodarstva. Ugotovljeno je bilo, da je bil pri enem izmed njiju za zatiranje pršice pri perutnini uporabljen nedovoljen insekticid, zato je bila takoj odrejena prepoved prometa z jajci. Pri drugem rejcu z uradnim pregledom do sedaj še niso bile ugotovljene nepravilnosti, prav tako še ni znano, kako je prišlo do kontaminacije jajc s fipronilom. Na podlagi prejetih uradnih analiznih izvidov so bili 10. oktobra izvedeni dodatni ukrepi. In sicer pri prvem rejcu umik iz prometa vseh serij jajc, pri drugem pa prepoved prometa z jajci in kokošmi nesnicami,« www.tednik.si ■ Stajerskitednik. Stajerskitednik Foto: Črtomir Goznik Z insekticidom kontaminirana jajca so inšpektorji izsledili pri dveh slovenskih rejcih. pojasnjujejo na upravi za varno hrano. Na podlagi analiznega izvida je Nacionalni inštitut za javno zdravje izvedel hitro oceno tveganja za javno zdravje. Analiza je pokazala, da jajca, pri katerih je bila ugotovljena prisotnost fipronila, ne predstavljajo akutnega tveganja za zdravje ljudi. Inšpektorji bodo v prihodnjem obdobju nadzor in vzorčenje jajc izvedli še na vseh preostalih gospodarstvih z registriranimi hlevi, ki v letu 2017 še niso bila deležna zgoraj omenjenega posebnega nadzora. Mojca Zemljarič Zakaj so imena gostincev razkrili, rejcev pa ne Podatkov, pri katerih rejcih so inšpektorji ugotovili prisotnost nedovoljenega fipronila v jajcih, na upravi za varno hrano zaradi nepravnomočnosti postopka ne razkrivajo. »Postopki v zvezi s tema dvema rejcema še potekajo. V interesu uprave za varno hrano je, da se ne razkriva informacij, ki bi lahko imele negativen vpliv na nadaljnje postopke uradnega nadzora. S fipronilom okužena jajca ne predstavljajo akutnega tveganja za zdravje potrošnikov.« Upravi za varno hrano smo zastavili vprašanje, zakaj so pred časom razkrili imena vseh gostincev, pri katerih so ugotovili nepravilnosti, imen rejcev kokoši nesnic in pridelovalcev jajc pa sedaj ne. »Vprimerih gostincev je šlo za objavo postopkov, ki so bili pravnomočno končani, ukrepi pa bodisi odrejeni bodisi izvedeni.« Kidričevo • Selitev pisarne rajonskega policista Policija v Ljubljani plačuje, na podeželju bi vse zastonj Kidričevski svetniki so na oktobrski seji med drugim razpravljali o oddaji občinskega prostora za namen delovanja vodje policijskega okoliša. Območje občine Kidričevo pokriva policijska postaja Ptuj. Vodja okoliša je doslej imel pisarno v nekdanjih prostorih občine. Odkar se je občinska uprava preselila v dvorec Sternthal, se nekdanji prostori več ne vzdržujejo v tolikšni meri kot prej. Zato so si tudi policisti zaželeli, da bi se pisarna vodje policijskega okoliša preselila na drugo lokacijo. »S komandirjem policijske postaje Ptuj smo se dogovorili, da bo vodja okoliša dvakrat tedensko uporabljal pisarno v dvorcu Sternthal, in sicer sejno sobo zraven občin- ske blagajne. Tako kot doslej bo tudi v prihodnje uporaba prostorov brezplačna,« je pojasnil kidričevski župan Anton Leskovar. Podžupan Milan Fideršek (SDS) je izpostavil, da se državi na lokalnem nivoju vse nudi brezplačno, po drugi strani pa nekatere državne institucije v Ljubljani plačujejo visoke zneske najemnin za prostore, ki jih uporabljajo. Kot primer je navedel plačevanje najemnine za prostore Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). »Država zna na nas marsikje pritisniti. V Ljubljani plačujejo, mi pa jim vse dajemo brezplačno,« je opozoril. Župan Leskovar je vnovič opozoril na izrazito centralistično usmerjeno politiko aktualne vlade. Skomignil je, da pač občine državi v javnem interesu marsikaj nudijo zastonj: prostore za delovanje vodij policijskih okolišev, za krajevne urade, upravne enote in še katere druge državne ustanove. Po drugi strani pa država občinam vse to ukinja, od pošt do krajevnih uradov, ter niža povprečnino. »Zato pa vedno poudarjam, da bi se svetniki in župani morali odpraviti v Ljubljano na protest in zahtevati svoje. Če si sam, nisi močen. Da bi se združili in bili v regiji enotni, pa tudi ni veliko upanja. Zato pa je, kot je,« je povedal župan. Svetnika Branko Valentan (Desus) in Milan Strmšek (SLS) sta dejala, da je ne glede na mačehovski odnos države do lokalnih skupnosti za zagotavljanje večje varnosti v kraju pač treba nekaj narediti in ponuditi. Strmšek je prikimal županovim besedam o centralizaciji in poudaril, da so občine na obrobju države potisnjene v kot. O prisotnosti vodje policijskega okoliša v kraju pa je dodal: »Vsi mi bomo bolj varni. Tudi ti, župan.« MZ Foto: MZ Pisarna vodje policijskega okoliša v občini Kidričevo bo po novem v dvorcu Sternthal. Cirkulane • Ureditev javne razsvetljave Leta 2019 ... Nedavno smo pisali o predlogu naše bralke, da bi ob regionalni cesti v Dolanah uredili javno razsvetljavo. Še prejšnji mesec so na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI) dejali, da uličnih svetilk na tem odseku ceste ne kanijo postavljati, zdaj so načrte očitno spremenili. Na DRSI so oktobra povedali, da ureditve cestne razsvetljave na regionalni cesti Spuhlja-Zavrč ne načrtujejo, saj za to ni potrebe. Obenem so pojasnili, da Pravilnik o projektiranju cest natanko določa, kdaj in kje je razsvetljavo treba urediti: »Na cestah v naseljih, v kanaliziranih križiščih, na razcepih na daljinskih cestah, na križiščih glavnih in regionalnih cest z glavnimi in regionalnimi cestami zunaj naselij, na avtobusnih postajališčih, na hodnikih za pešce v območju označenih prehodov ali podhodov, na površinah kontrolnih postaj, bencinskih servisov, počivališč in oskrbnih postajališč ter parkirišč.« Pozanimali smo se, zakaj torej na regionalki pod Borlom nista osvetljeni vsaj avtobusni postajališči, saj bi po pravilniku morali biti. Postaji sta namreč označeni s prometnim znakom, označbami na postajališču in vpisani v da-ljinar. Na DRSI so odvrnili: »Gre za zatečeno stanje, ki pa vseeno izpolnjuje minimalne pogoje za uporabo.« Kako je to mogoče, sicer niso pojasnili, so pa povedali, da so ureditev razsvetljave na avtobusnih postajališčih na obeh straneh regionalke uvrstili v načrt dela za leti 2018 in 2019. Napovedali so še, da bodo takrat uredili tudi površine za pešce oz. pločnike. Eva Milošič fe«?1 ¡Ä1 Avtobusno postajališče pri mostu čez reko Dravo ni osvetljeno, čeprav bi po Pravilniku o projektiranju cest moralo biti. Foto: EM torek • 21. novembra 2017 Podravje ŠtajenkiTEDMK 9 Ormož • Dolgotrajne procedure pri potrjevanju projektov LAS Letos ostali brez 198.000 evrov Ormoška lokalna akcijska skupina (LAS) je za izbrane operacije letos načrtovala okoli 198.800 evrov državnega in evropskega denarja, a zaradi dolgotrajnih postopkov potrjevanja projektov s strani pristojnih državnih služb, črpanje sredstev letos še ne bo mogoče. S podobno težavo se soočajo tudi preostale slovenske lokalne akcijske skupine, zato je 27 predsednikov LAS-ov na pristojni ministrstvi naslovilo dopis. LAS Ormož je preklicala drugi javni poziv, s katerim naj bi razdelili okoli 153.000 sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Kot je pojasnil direktor ormoške Javne razvojne agencije Zlatko Zadravec, je odprto vprašanje pravic do finančnega okvira iz letošnjega leta. Ormoška LAS je namreč porabo sredstev v strategijah lokalnega razvoja predvidela že v letu 2017, do česar pa zaradi dolgotrajnega potrjevanja operacij od Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju Agencija) ter gospodarskega ministrstva ne bo prišlo. »Do preklica 2. javnega poziva LAS UE Ormož iz EKSRP je prišlo zaradi dopisa, ki so ga vsi LAS-i prejeli od kmetijskega ministrstva. V tem dopisu nas namreč opozarjajo, da je treba dinamiko črpanja sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Evropskega sklada za regionalni razvoj v letih 2018 in 2019 usklajevati z možnostmi proračuna za leti 2018 in 2019, ki ga je sprejela vlada in ga poslala v državni zbor v potrditev. Vsi slovenski LAS-i bomo morali trimesečno najaviti potrebo po črpanju sredstev. To ne bi bilo nič pretresljivega, če ne bi ostalo odprto vprašanje sredstev za leto 2017. Večina LAS-ov (vključno z LAS UE Ormož) je namreč načrtovala črpanje sredstev v strategijah lokalnega razvoja že v letu 2017. Na žalost pa do tega ne bo prišlo zaradi poznega potrjevanja operacij s strani Agencije in kmetijskega ministrstva. Na eksplicitno vprašanje, ali bomo prenašali sredstva, ki smo jih načrtovali za leto 2017, v prihodnje leto, smo dobili odgovor samo od ministrstva za kmetijstvo, kjer so izjavili, da se bodo trudili Ptuj • Gradili bodo še 33 km kanalizacije Načrti o 10-milijonski investiciji do leta 2021 V našem časopisu smo nemalokrat poudarili, daje v mestni občini (MO) Ptuj še precej območja, ki ga bo treba opremiti s sistemom kanalizacije. Mestni svetniki so včeraj potrjevali projektno dokumentacijo za gradnjo novih 33 kilometrov kanalizacijskih cevovodov in 17 črpališč. Na območju Kicarja, Spodnjega Velovleka, Nove vasi, Žabjaka in posameznih delov mesta Ptuj (ulic) na levem in desnem bregu Drave bodo gradili primarne in sekundarne kanalizacijske vode. Največ črpališč (11 od 17) in cevovoda (18 km) bodo zgradili na območju Kicarja in Sp. Velovleka. Zaradi razgibane konfiguracije terena bodo izvedli gravitacijsko--tlačni sistem. V Žabjaku in Novi vasi je predvidena gradnja 5,5 km cevovoda, na Turniščah z naseljem do sv. Roka dobra 2 km, na Štukih 1,5 km, po 1,3 km v Sovre-tovi ulici in Budini ter 0,5 km na Cesti 8. avgusta. Krajše odseke od sto do 500 metrov bodo gradili še v Anželovi ulici, Ob Dravi, na Foto: Črtomir Goznik Kanalizacijski sistem na območju MO Ptuj izgleda kot rešeto: ali ga sploh ni ali je zastarel ali pa je zgrajen samo primarni cevovod, na katerega se uporabniki zaradi nezgrajenega sekundarnega voda ne morejo priključiti. Zagrebški cesti, v Mestnem Vrhu, ulici Na postajo, Žunkovičevi ulici, Ulici Šercerjeve brigade, na Mlinski cesti, ulici Pot v toplice, Maistrovi ulici in Podvincih. Vrednost investicije je okrog deset milijonov evrov. V letu 2018 bi MO Ptuj pridobila dokumentacijo, gradnja bi se izvajala v letih 2019 in 2020. Investitor predvideva, da bi v roku enega leta imeli izbranega izvajalca, 2021 bi novozgrajeni sistem predali v uporabo. Za območje Nova vas-Žabjak in Turnišče je gradbeno dovoljenje že pridobljeno, za vse preostale lokacije bo projektno dokumentacijo še treba izdelati in pridobiti dovoljenja. MO Ptuj se bo s projektom potegovala za sredstva iz proračunov Republike Slovenije - Ministrstva za okolje in Evropske unije. Pridobiti nameravajo 85-odstotni sofinancerski delež (6,7 milijona evrov), 15 odstotkov (1,4 milijona evrov) bo z lastnimi sredstvi pokrila MO Ptuj. Znesek davka na dodano vrednost je 1,8 milijona evrov. Mojca Zemljarič v tem smislu. Od gospodarskega ministrstva pa ni bilo nobenega odgovora. Glede na to, da do 25. oktobra nismo dobili nobenega sklepa v zvezi z operacijami, ki so bile poslane v potrditev Agenciji in gospodarskemu ministrstvu, smo predlagali upravnemu odboru LAS, da se 2. javni poziv iz EKSRP začasno prekliče, saj je obstajala možnost, da projektov, ki bi jih na osnovi tega javnega poziva izbrali, ne bi potrdila agencija, ali pa da bi bile sofinancirane šele po letu 2020. V dopisu je namreč navedeno, da se sprememba finančnega Skoraj pol leta čakanja na potrditev operacij Kot je izpostavil direktor ormoške JARE Zlatko Zadravec, na potrditev projektov kmetijskega sklada na ormoškem LAS-u čakajo že pet mesecev, za projekte regionalnega sklada pa štiri mesece. S težavo poznega potrjevanja predlogov se srečujejo tudi preostale slovenske LAS, zato je 27 njihovih predsednikov tako na kmetijsko kot na gospodarsko ministrstvo naslovilo pismo. »Problem dolgega potrjevanja predlogov operacij pa je samo eden izmed akutnih problemov, ki bremeni vse slovenske LAS-e. LAS UE Ormož je predloge operacij za sofinanciranje iz 1. javnega poziva EKSRP poslal v potrditev v začetkujunija 2017, predloge operacij za sofinanciranje iz ESRR pa v začetku julija 2017. Do 6. novembra nismo dobili še nobenega odgovora, kar ne povzroča problemov samo LAS-u, ampak tudi prijaviteljem, ki so načrtovali izvajanje projektov že v letošnjem letu, kar pa skoraj zagotovo več ne bo mogoče,« opozarja Zadravec. okvira lahko načrtuje šele po letu 2020,« je pojasnil Zadravec. Več kot 70 odstotkov vlog nepopolnih Kje se zatika oz. zakaj je treba tako dolgo čakati na potrditev operacij, na Agenciji pojasnjujejo: »Na Agencijo je do danes prispelo 249 vlog. Na hitrost obdelave vlog v veliki meri vpliva kakovost priprave oddanih vlog. Po pregledu vloge namreč pogosto sledi pozivanje vlagatelja, ki odda vsebinsko ustrezno vlogo, a je ta nepopolna ali pa je potrebna kakšna vsebinska razjasnitev. Agencija o upravičenosti do sredstev namreč ne more odločiti, dokler ne razpolaga z vsemi relevantnimi dejstvi za svojo odločitev. Agencija lahko vsebinsko obravnavo vloge začne šele po prejemu dopolnitve vloge,« je dejala Maja Rakič iz Agencije, ki je še izpostavila, da je v primeru vlog LAS ogromno le-teh nepopolnih in je potrebno dopolnjevanje. Na agenciji ugotavljajo, da so najpogostejše pomanjkljivosti nepriloži-tev potrebnih kulturnovarstvenih in naravovarstvenih soglasij in/ali soglasij solastnikov, pri naložbah z gradnjo pa pogosto manjka projektna dokumentacija. Ne dovolj kakovostno opravljeno delo LAS-ov? »V primeru vlog LAS je bilo do zdaj potrebno pozivanje na vsebinsko uskladitev prav za vsako vlogo. Omenjeni postopki pozivanja, dopolnjevanja in razjasnjevanja vlog bistveno podaljšujejo postopek obravnave vlog. Trenutno je rok obdelave vloge pet do šest mesecev od trenutka, ko LAS odda vlogo (potrjeni projekt z njihove strani) na pošto. Glede na to, da je v skladu z veljavnimi predpisi naloga LAS, da pregledajo prispele vloge vlagateljev in naredijo izbor tistih projektov oz. vlog, ki so nato oddane na Agencijo, menimo, da bi lahko LAS-i z oddajo bolj kakovostno pripravljenih vlog sami bistveno prispevali k skrajšanju časa obdelave vlog.« Kot so še sporočili iz Agencije, pa bodo LAS-i lahko prenesle črpanje sredstev iz letošnjega leta v prihodnje: »V skladu z veljavnimi predpisi lahko LAS enkrat letno na Agencijo vloži prošnjo za spremembo strategije, vključno s spremembo terminskega načrta črpanja sredstev. Na ta način se torej lahko prenese tudi npr. črpanje sredstev iz leta 2017 v leto 2018 ipd.« Monika Levanič Foto: ML Foto: ML 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 21. novembra 2017 Juršinci • Projekt Vitalno med generacijami Center Juršincev zasijal Letošnje leto bo v zgodovini Juršincev imelo posebno mesto: okrog 900 tisoč evrov so vložili v infrastrukturne projekte, izdali prvi zbornik občine na 672 straneh pod naslovom Juršinci skozi čas, ob 500. obletnici dogradnje cerkve so temeljito prenovili njeno notranjost, uredili so mrliško vežico, nazadnje pa so javnosti predstavili uspešno izveden projekt Vitalno med generacijami, ki so ga izvedli skupaj s projektnimi partnerji: Domom upokojencev Ptuj, Komunalnim podjetjem Ptuj, OŠ Juršinci ter Društvom vinogradnikov in sadjarjev Juršinci. Foto: Črtomir Goznik Center Juršincev je v zadnjih mesecih močno spremenil podobo. Na fotografiji na novo urejeno območje parcele Pirat. Čakajo le še na dokončanje javne razsvetljave in izvedbo izobraževalnih delavnic. „Ko bo spomladi vse skupaj ozelenelo, bo center Juršincev resnično zasijal, z letošnjimi projekti je dobil dušo. Hvala vsem, ki ste nam pri tem pomagali," se je 30. oktobra na tiskovni konferenci ob predstavitvi projekta zahvalil juršinski župan Alojz Kaučič. Juršinci so tako dobili rekreacij-sko-družabni center na prostem za vse generacije, predvsem pa je pomembno, da je občina dobila funkcionalno urejeno vaško središče, s čimer se je izboljšala urejenost okolja. Občina Juršinci je kot nosilec projekta le-tega skupaj s partnerji prijavila na razpis LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah. Skupna vrednost projekta znaša dobrih 67.258 evrov, od tega so prek razpisa prejeli 45.052 evrov, ostala sredstva so zagotovili partnerji. Na predstavitvi projekta so se zahvalili Domu upokojencev Ptuj, ki je bil odgovoren za postavitev fitnesa v naravi z devetimi napravami, KP Ptuj za postavitev razsvetljave - petih luči, ki se ujemajo z okoljem, OŠ Juršinci za izvedbo izobraževalnih vsebin ter za postavitev spletne strani projekta, prav tako bodo poskrbeli za izvedbo različnih družabnih iger, Dru- štvo vinogradnikov in sadjarjev pa je prevzelo zasaditev vinske trte in sadnega drevja ob alternativni poti, ki je hkrati učna pot. Občina Juršinci je nabavila vso drugo opremo, ki je že nameščena v vaškem središču, ter poskrbela za ureditev zemeljskih in drugih del. Na igrišču ob Domu upokojencev Juršinci so postavili dve otroški igrali, po celem centru 21 lesenih klopi in lesene koše ter brajde na dveh lokacijah ob alternativni poti in na parceli Pirat (pri sladoledarju), ki je najbolj celovito urejena. Ob klopeh so posadili tudi 50 lip. Projekt medgeneracijskega druženja Direktorica Doma upokojencev Ptuj Jožica Šemnički je povedala, da so k projektu pristopili, ker ne želijo biti hiša na robu, ampak aktiven del življenja lokalne skupnosti. Prepričani so, da se bo s projektom Vitalno med generacijami povečala tudi socialna vključenost stanovalcev, ki bodo s pridom koristili fitnes naprave in učno pot, se še bolj povezali z občani Juršincev, zlasti pa z mladimi. Tudi v KP Ptuj so po besedah direktorja Janka Širca zadovoljni, da so jih povabili v projekt. Člani Društva vinogradnikov in sadjarjev Juršinci so se v projekt vključili po svojih najboljših močeh, je povedal Stanko Holc, prispevali so trse in sadno drevje. S svojim prispevkom za lepši videz centra Juršincev so zelo zadovoljni. Projekt Vitalno med generacijami pa je pomemben tudi zaradi izobraževalnih vsebin, je izpostavil predstavnik OŠ Juršinci Damjan Šimenko. „Juršinski projekt je na območju LAS Bogastvo podeželja neke vrste inovativno partnerstvo, ker se je prvič uradno zgodilo, da so pokriti vsi trije sektorji, ki aktivno sodelujejo. Čestitke za partnerstvo in da ste projekt izpeljali," pa je izpostavila Mojca Metličar iz LAS Bogastvo podeželja. MG NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Štajerski ^^KDIOPTUJ 89,8»98,2«I04t3 NAROČILNICA ZA v Štajerski TEDNIK Ime in priimek: Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka: Telefon:_ Datum naročila: Podpis: _ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZ TUDI DRUGE UGODNOSTI: J. M • 20 brezplačnih prilog s koristn • 20-odstotni popust pri naročil • Avtobus zvestobe (izbrani izle • praktična darila za nove in obs POSTATI NAROČNIK ŠTAJERS mi nasveti i malih oglasov v Štc erskem tedniku po ugodnejših cen|h) oječe naročnike KEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČ ERJA PRIDO UTE POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE SPLAČA! Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli BOSCHEV PALIČNI MEŠALNIK CLEVERMIXX. Palični mešalnik BOSCH MSM14100 bo odslej nepogrešljiv pripomoček v vaši kuhinji. Ergonomsko oblikovan ročaj se odlično prilega vaši roki ter omogoča enostavno in udobno uporabo. Zmogljiv 400 W motor - nizka raven hrupa, lahek in hiter. Vsestranski talent za več zabave v vaši kuhinji. v m / f (I © BOSCH k HI • Ar, v-J 12 2017, sodelujete v velikem Vsi, ki boste sklenili naročniško razmerje najkasneje do žrebanju za eno izmed privlacn.h nagrad. športno kolo gospodinjski aparat ^ sedeina garnitura. Finalno žrebanje bo na Orfejčkovi paradi, 26.12.2017. A! torek • 21. novembra 2017 Ljudje in dogodki Štajerski I 11 Markovci • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veseiijo - četrta sezona Sponzorji prireditve Markovski pevci znova navdušili V športni dvorani OŠ Markovci je 16. novembra potekal tudi predizbor nove sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj izvaja v sodelovanju z občinami in osnovnimi šolami projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, da bi čim več mladih navdušili za petje slovenskih pesmi, jim pomagali pri razvoju njihovega talenta, s tem pa jih tudi usmerili v drugačno preživljanje prostega časa, ki ni toliko povezano z uporabo sodobne tehnologije. Za uvodna pozdrava in spodbudo za čim boljši nastop sta poskrbela direktor družbe Ra-dio-Tednik Ptuj Drago Slamer-šak in župan občine Markovci Milan Gabrovec. Številni gledalci so bili tudi tokrat navdušeni, saj so mladi, nadarjeni pevci OŠ Markovci pripravili neponovljiv večer odličnih nastopov, skupaj 18 z 19 pevci. Peli so v glavnem zabavno glasbo oz. uspešnice slovenske glasbene scene. Komisija v sestavi: Dalibor Bede-nik, ki je tudi vodil prireditev, Janja Turk, magistra, profesorica flavte, in predstavnica družbe Radio-Tednik Ptuj Majda Go-znik, resnično ni imela lahkega dela zaradi odličnih in skoraj Foto: Črtomir Goznik Jana Kostanjevec, petošolka, zmagovalka v mlajši kategoriji: „Zelo sem navdušena, da sem zmagala. Na nastop sem se pripravljala nekaj mesecev. Pri izbiri pesmi mi je pomagala moja učiteljica solo petja Ana Delin. Pričakujem, da se bom v polfinalu odlično odrezala." povsem izenačenih nastopov, zlasti v višji kategoriji, kjer so odločile malenkosti. V mlajši kategoriji si je polfinalno vstopnico pripela petošolka Jana Kostanjevec s pesmijo Nasmeh življenja, v starejši pa devetošol-ka Zala Stolec s pesmijo Metulji. V mlajši kategoriji so nastopili: Kaja Kokol, Luka Stolec, Neža Meglič, Tjaša Pfeifer, Lana Kristovič, Mia Šegula, Sara Jevšenak in Alina Eli Kodrič, Eli Bezjak, Larisa Mlinarič, Ana Vugrinec ter Jana Kostanjevec; v starejši pa: Saša Bratuša, Jan Forštnarič, Leja Janžekovič, Kaja Kumer, Dominika Raušl, Ana Čuš in Zala Stolec. Pevski cvet OS Markovci z 19 mladimi pevkami in pevci, ki so poskrbeli za odličen večer slovenske zabavne in narodno-zabavne pesmi. Za odlične nastope mladih pevcev se je zahvalil tudi ravnatelj OŠ Markovci Ivan Štrafe-la. Pokazali so, kako zelo živa je pesem v markovski osnovni šoli in v občini Markovci, je po- udaril. Tudi v novi sezoni želijo biti med najboljšimi. V tretji so imeli zmagovalko v mlajši kategoriji Mio Pernat. Zahvalil pa se je tudi občini Markovci in županu, da so jim omogočili, da f «i V4» tomwill pftil Odern drmk* elektrarn, m.iibar Foto: Črtomir Goznik lahko tudi v novi sezoni sodelujejo v tem izjemnem projektu, ki mladim glasbeno nadarjenim pomeni veliko, kot tudi družbi Radio-Tednik Ptuj, nosilcu projekta, še posebej pa učitelju Foto: Črtomir Goznik Zala Stolec, devetošolka, zmagovalka v starejši kategoriji: „Zelo sem vesela, da sem zmagala, tega nisem pričakovala glede na močno konkurenco. Vesela pa sem še toliko bolj, ker se nisem dolgo pripravljala. Zahvaljujem se učitelju Borisu Seguli, ki mi je pomagal pri izvedbi nastopa. Glasba me spremlja že od zgodnjega otroštva, tudi v prihodnje se vidim na glasbeni sceni. Nastopila sem tudi že v dveh muzikalih." Borisu Šeguli, ki je mlade pripravljal na nastope. Tudi tokrat je svoje delo opravil odlično. MG Sponzorji v Markovcih so bili: DEM, d. o. o., Komunalno podjetje Ptuj, d. d., Talum, d. d., Kidričevo, Plohl Andrej, s. p., Plohles, servis in montaža notranje opreme, Jože Voglar, s. p., Slikopleskarstvo, Spirala, d. o. o., Cvetličarna Čuš, Martina Čuš, s. p., Pekarna Kolamerca, Branko Fideršek, s. p., Vepos, d. o. o., Barbara Sok, s. p. - Zlatarna Remember, M.C.K., montažno, trgovsko in storitveno podjetje, d. o. o., Horvat Hermina, s. p., Cvetličarna Rožmarin, Svečarstvo in hortikultura Hamer-šak Jožica, s. p., Frizerski studio Joca, Naitors, d. o. o., in Tiskarna Ekart, proizvodnja, trgovina in storitve, d. o. o. Slovenija • Tradicionalni slovenski zajtrk Enak zajtrk za 260.000 otrok Sedem let zapored je jedilnik zajtrka v vseh slovenskih vrtcih in osnovnih šolah enak. Tretji petek v novembru namreč poteka projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, ki sovpada z dnevom slovenske hrane. Vse, kar je bilo na petkovem jedilniku, je bilo domačega porekla; otroci v vrtcih in učenci v osnovnih šolah so zajtrkovali črn kruh, med, jabolko, mleko in maslo. Dan slovenske hrane, ki ga je Vlada RS raz- Projektu so se seveda pridružile tudi šole in vrtci iz Spodnjega Podrav-ja. Med drugim tudi OŠ Ljudski vrt (na fotografiji). glasila leta 2012, poteka vsak tretji petek v novembru, letos so ga tako obeležili 17. novembra. Letos je namenjen usmerjanju in osve-ščanju javnih zavodov o pomenu nabave lokalno pridelane hrane, s čimer bodo zagotovljene številne koristi: kakovostna in varna hrana za otroke ter spodbuda za pridelovalce. Sočasno s tem poteka tudi sedmi Tradicionalni slovenski zajtrk, ko imajo otroci v osnovnih šolah in vrtcih zajtrk z živili iz lokalnega okolja. Pobudnica tega projekta je Čebelarska zveza Slovenije, ki je pravzaprav pred 11 leti začela z „medenim zajtrkom", iz tega pa je projekt prerasel okvire in postal nacionalni. Pri izvedbi se mu vsako leto pridružuje več partnerjev, letos pa je imelo pravi slovenski tradicionalni zajtrk na jedilniku okrog 260.000 otrok. Projektu so se seveda pridružili tudi šole in vrtci iz Spodnjega Podravja. Dženana Kmetec Podlehnik • Blagoslov mošta Kletar leta je Franc Pajnkiher Haloze slovijo po lepih vinogradih in dobri vinski kapljici. O vinu pojo številne slovenske pesmi, o vinu so se razpisali različni pisatelji in misleci. Pred cerkvijo je pred mašo čakal sod, ki so ga napolnili vinogradniki trojiške župnije. Nato so sod v procesiji ponesli v cerkev pred oltar. Po maši je p. Andrej Sotler opravil blagoslov mošta. Vse navzoče sta pozdravila predsednik TD Milan Vidovič in župan Marko Ma-učič in jim zaželela obilo dobrega pridelka. Slovesno so proglasili kletarja Franca Pajnkiherja, ki ima veliko vinogradov, veliko vinogradniškega in kletarskega znanja ter seveda bogate izkušnje. Sledil je bogat kulturni program. Zaigrali so ljudski godci Haloški veseljaki TD Pod-lehnik in skupina šeg in navad TD Podlehnik ter učenci z igranjem na kitaro, harmoniko in z recitali. Zdenka Golub Foto: ZG Foto: Matej Maček Foto: ČG 12 Štajerski Kultura in izobraževanje torek • 21. novembra 2017 Ptuj • Rozina Šebetič v Salonu umetnosti „Vsi smo drobne kapljice v reki življenja ..." V Salonu umetnosti na Ptuju seje 9. decembra trlo tistih, ki so se želeli pokloniti najnovejšemu umetniškemu ciklusu ptujske slikarke in umetnice Rozine Šebetič, kije 5. februarja letos dopolnila 90 let. Nekateri so zato morali odprtje razstave spremljati z ulice. srcu, pa zemeljske barve, ker sem na zemljo in naravo tudi najbolj navezana. Modra barva pomirja, je barva daljav, višin, globin, barva ozračja, ki odseva v vodi. Rumena je barva sonce, topline, žarenja, prinaša mi vedrost, optimizem. V mojem življenju je bilo in je še vedno polno optimizma, kar je za življenje zelo pomembno. Od tehnik gre za Najnovejši slikarski opus, ki zajema dela, ki jih je ustvarila v letih 2016 in 2017, je naslovila s Panta rei. Stanka Gačnik, ki je opravila izbor in postavila razstavo, je povedala, da najnovejši slikarski ciklus Rozine Šebetič govori o neverjetni življenjski energiji in presenetljivem, umetniško ustvarjalnem razvoju v njenem slikarstvu. Tako so nastali trije ciklusi, ki se med seboj razlikujejo oz. dopolnjujejo predvsem v izboru barvne palete: modri, oranžni in rjavi, zemeljski odtenki. Gre za dela, povsem novo likovno izpoved njenega življenja in dojemanja usode. Naslov razstave Panta rei (vse teče, vse se odvija, vse napreduje, se spreminja, tako kot se spreminja naše življenje) si je slikarka izposodila pri grškem filozofu Heraklitu. V svoj zvezek, v katerega si zapisuje svoja posebna doživetja, vtise, si ga je zapisala že pred leti. „Človek, ki dolgo živi, o marsičem razmišlja, še posebej, ko se bliža neizogibnemu koncu, ki nas vse čaka, tako tudi o smislu življenja. To sicer niso neka nova razmišljanja, spremljala so me že v rani mladosti, dolgih dneh in nočeh, brez spanja, zaradi bolečin, ko sem bila večkrat že blizu smrti. V tem najnovejšem ciklu sem se lahko barvno sprostila, obožujem barve. Izbrala sem rumeno in modro, ki sta mi bili vedno najbolj pri Foto: Črtomir Goznik Rozina Šebetič suoj najnovejši slikarski opus razstavlja pod naslonom Panta rei. olje, platno, akril, uporabila pa sem tudi granulate, kolaž, malo zlivanja barv, akvarel je moja ljuba tehnika. Glavno vodilo pri nastanku mojega najnovejšega slikarskega ciklusa je bilo moje razmišljanje o življenju, bivanju in smislu življenju, kako bi to izrazila likovno, pa me je spodbudila lanska tema za Mežanove dneve. Nisem izbrala kroga, ki ga že poznamo, saj navsezadnje življenje ni zaključen krog, saj gre vedno naprej. Že Kant je dejal, da mrtvi živi naprej v spominu svojcev, tudi verstva to propagirajo. Dejansko pa vsak človek živi naprej v svojih potomcih, delih, mislih. Vsi smo drobne kapljice v reki življenja," sklene slikarka Rozina Šebetič, ki se je doslej predstavila že na 98 samostojnih razstavah in več kot 500 skupinskih. Svečano odprtje jubilantkine razstave so s pesmijo pospremili člani Komornega moškega zbora Ptuj pod vodstvom dirigenta Mihaela Roškarja. MG Ormož • Od Safila do Ormoža: zgodba o tradiciji in inovacijah Fascinanten svet očal V avli občine Ormož je na ogled razstava »Fascinanten svet očal. Od Safila do Ormoža: zgodba o tradiciji in inovacijah«, ki priča o dolgoletni zgodovini očal in več kot 100-letni zgodbi italijanske skupine Safilo. Razstava bo u Ormožu na ogled tri mesece. Razstava, ki jo je zasnovala Galerija Safilo ob podpori mesta Ormož, se posveča zgodbi o očalih in o tem, kako je leta 1878 Safilo postal pionir očalne industrije. Poleg tega raziskuje, kako se prepletajo vizija in druga področja, kot so oblikovanje, umetnost, tehnologija, moda in šport. Kot so še zapisali v sporočilu za javnost, je pomembno, da bo razstava javnosti poudarila visoko kakovost in izjemno strokovno delo tovarne v Ormožu, ki izdeluje okvirje iz op-tyla. Gre za plastičen material, ki ga je patentiral Safilo in se proizvaja samo v Ormožu ter ima sloves enega izmed najboljših materialov v očalni industriji. Italijansko podjetje Safilo, ki je bilo ustanovljeno pred več kot stotimi leti, ima danes edinstveno vlogo na svetovnem trgu očal in je zmožno razvijati nove vzorce in Foto: Urška Maučič uvajati inovacije v industrijo s pomočjo petih studiev za oblikovanje in sedmih tovarn, ki jih ima v lasti, med katerimi velja ormoška tovarna za odlično. Razstavo so odprli na martinov petek, v Ormožu pa bo na ogled še približno tri mesece. Dostopna bo tudi v digitalni obliki, in sicer na spletni strani www.GalleriaSafilo. com. Monika Levanic Ptuj, Mužlja • Koranti Poetovio na »bičopoku« V zahvalo dobri paši Društvo Koranti Poetovio iz Ptuja se je udeležilo tradicionalnega »bičopoka« in pastirskih iger v srbskem mestu Mužlja. V tem kraju na robu tromeje živi večinska manjšina Madžarov, Romunov in manjši del Srbov. Vsako leto v jesenskem času organizirajo pastirske igre in »bičo-pok« v zahvalo dobri paši ovac na tem območju. Koranti Poetovio PTUJ smo na tem dogodku sodelovali s svojimi tradicionalnimi pokači in se pomerili še v kuhanju ovčjega paprikaša oziroma golaža, ki smo ga poimenovali kar korantov golaž. Lani smo bili zmagovalci, letos pa smo sodelovali izven konkurence. Za izvrsten golaž so naši kuharji dobivali samo pohvalne ocene. V pokanju z biči smo bili deležni številnih pohval organizatorjev in glasnih vzklikov obiskovalcev in nastopajočih: »Bravo Slovenci, bravo Ptuj.« Lahko se pohvalimo, da na teh igrah naši po-kači izstopajo. Seveda pa smo izkoristili to priložnost še za promocijo našega Kurentovanja 2018 in vse prisotne povabili, da obiščejo naš karneval. Sami pa smo bili deležni povabila madžarske delegacije, da se udeležimo njihovega Praznika vina in golaža, ki ga vsako leto v septembru priredijo v mestu Gy6ngyos. Na svečanem zaključku iger je princ Cajnko Friderik V. predal poslanico župana Mestne občine Ptuj, šef garde Ivan Križanec pa v imenu Koran-tov Poetovio Ptuj spominsko sliko z motivom korantov. Branko Cajnko Foto: BC Ptuj • "Olgičarji" izbirajo svoj poklic Mlade novinarstvo kot vseživljenjski poklic zanima S pravilno izbiro šole izbrati tudi željen življenjski poklic, tistega, ki ga boš dejansko z veseljem in srčnostjo opravljal (morda celo življenje), je pri rosnih 15 letih zelo težka in odgovorna naloga. Da bi jo učencem olajšali, na šolah organizirajo razne aktivnosti. V sklopu ene izmed teh so obiskali tudi družbo Radio-Tednik Ptuj, kjer smo jim predstavili različne poklice: od tehniškega oblikovanja in trženja do novinarstva in urednikovanja. „V aktivnosti Moja karierna pot, ki na šoli poteka v okviru projekta Popestrimo šolo, se učenci seznanijo s poklici, ki jih zanimajo, s potekom izobraževanja, možnostmi zaposlovanja in tudi v praksi spoznajo določene poklice in se v nekaterih preizkusijo. Učenci se namreč preko praktičnega spoznavanja različnih poklicev lažje odločajo za svojo ka-rierno pot oz. nadaljnje izobraže- vanje," pravi učiteljica na OŠ Olge Meglič Mateja Simonič. Njene izkušnje do zdaj so izjemno pozitivne, v vsakem predstavljenem poklicu so šolarji našli prednosti in slabosti, ki jim bodo pomagale pri vpisu na srednje šole. Doslej so učenci v okviru omenjenih aktivnosti spoznali delo turističnega vodnika, zdravnika, vzgojitelja in minuli teden še novinarja. Obiska družbe Radio-Tednik Ptuj, kjer ustvarjamo program radia, ki ima status posebnega pomena in sestavljamo časopis Štajerski tednik, ki bo prihodnje leto obeležil 70 let obstoja, se je udeležilo sedem učencev. Klara Krasnič, Ivana Šmi-goc, Mojca Pulko, Evelina Palushaj, .RADIOPTUJ 89,8-98,2-104,3 Poklic novinarja je spoznavalo sedem učencev, ki so nas obiskali z učiteljico Matejo Simonič (prva z desne). Radijsko delo sta jim predstavili Natalija Škrinjar in Natalija Škrlec (z leve). Manja Brumen, Tara Majcenovič in Matija Papdi so sicer sramežljivo, a vendar radovedno in navdušeno prisluhnili predstavitvi paleti poklicev, ki jih imamo v naši družbi. Da vse teče tako, kot mora, so namreč zraven novinarjev zadolženi tudi številni drugi sodelavci, seveda na čelu z direktorjem družbe Dragom Slameršakom. So pa tudi šolarji dobili možnost sodelovanja v otroški radijski oddaji, v kateri jih je gostila sodelavka Natalija Škrlec. Morda pa smo kakšnega med njimi prepričali, da se nam čez nekaj let pridruži kot novi sodelavec. Na mladih svet stoji! Dženana Kmetec Foto: DK Reportaža Kanu in ptujska Drava zaznamovala Sporto Strani 14,15 Nwankwo Kanu »Na ulici me še vedno ustavljajo« Stran 15 Tenis Preko štirih Japonk do najvišje uvrstitve Stran 16 Boks Na Ptuju tekmovali večinoma mladi boksarji Stran 16 Rokomet Ljubljančanke razblinile domači optimizem Stran 17 Rokomet Tretji poraz Drave v seriji Stran 17 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoííuiajtí naí na íij¿toši'f°mjc Sare liuVar ^H r ^ MGDIfi 24 Izberite najboljše. Domumun zarja EBBB EM1 Emu F71 H Avenija || Bodi ^miraj DO® ¡¡gjgjj CjBP! pohuusisui hStóskóp Božična flP IMI ap^ wau<í!8z!» 2iva "Un im SS3 mu BUS ZAMISLI ZA LEPŠI VRT: praktični nasveti in sveže zamisli ZIMA PRIHAJA: kako zavarovati rastline pred škodljivimi vplivi mraza? ZELENJAVNI VRT: kaj moramo upoštevati pri sajenju čebulčka in česna Z VRTA NA KROŽNIK: rajsko jabolko ali kaki Vse za lep vrt in čudovito . okolico MBDIñ 24 Izberite najboljše. imádiJ Douunun zana HBM E3EE1 m mgfl ^äeniraj Doffl |jSgj| bi ¡Unan H BMI e sp^ yfítüiiSziífai. živa i»«*¡¡i"»i flB Ze v prodaji! I i:i>iAvenija hSroskop Božična | www.tednik.si tednik@tednik.si Slovenija • Spolne zlorabe otrok na internetu Ovaden 38-letnik, ki je za spolne namene pridobival mlajše od 15 let Sodobne tehnologije so nam pri marsičem olajšale življenje, a je v primeru nepazljivosti prav zaradi njih potreben le trenutek tudi zato, da naše življenje povsem spremenijo. Posebno pozornost pri rabi spleta je treba nameniti nadzoru otrok, ki naivno objavljajo marsikaj; v samo enem letu se je namreč za več kot polovico povečalo število primerov spolnega izkoriščanja otrok preko interneta. Foto: Črtomir Goznik Najpomembnejša vloga pri zaščiti otrok pred spolnimi zlorabami je seveda na plečih staršev, ki pa prevečkrat, da bi si zagotovili nekaj minut miru, otroka enostavno prepustijo računalnikom, mobilnikom in virtualnemu svetu, ki je lahko še kako nevaren. V letu 2016 jih je policija zabeležila kar 110, grozljiv pa je podatek, da se na posnetkih prikazujejo vedno mlajši otroci, tipična žrtev je deklica, stara od sedem do deset let. Statistika zadnjih let kaže skrb vzbujajoč porast kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. V lanskem letu je slovenska policija obravnavala 356 takšnih primerov, kar je v primerjavi z letom 2015 znaten porast. Dve leti nazaj so namreč zabeležili 258 primerov kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, kar pomeni, da je porast teh primerov v enem samem letu kar 38-odstoten. Del tega so tudi internetne zlorabe. V večini primerov je sicer policija uspešna, preiskali so kar 87,1 odstotka primerov, je pa skrb vzbujajoč podatek, da se je za več kot polovico povečalo število kaznivih dejanj spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. „Razlog za to je uvajanje novih metod dela, predvsem usmerjanje dela policije k strokovnemu obravnavanju žrtev in intenzivnejše mednarodno sodelovanje. To se kaže predvsem v številu ugotovljenih identitet otrok na posnetkih spolnih zlorab preko interneta (113 primerov v letu 2016 in 52 primerov leto prej), pa tudi v številu kaznivih dejanj, povezanih s spolnim izkoriščanjem otrok prek interneta, ki se je povečalo z 69 na 110. Policija si je prizadevala, tudi v sodelovanju z zunanjimi ustanovami, omejiti dostop do tovrstnega gradiva na internetu in s tem zaščititi zlorabljene otroke ter preostale otroke, ki bi lahko na spletu naključno naleteli na sporno gradivo. S 30 na 43 se je povečalo število kaznivih dejanj spolnega nasilja, z 12 na sedem primerov pa se je zmanjšalo število kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja," pojasnjuje tiskovni predstavnik PP Maribor Miran Šadl. Čeprav precej staršev na te zadeve gleda z distance, v pre- pričanju, da so to zadeve, ki se ne dogajajo pogosto, je dejstvo, da je bilo precej takšnih primerov odkritih tudi v naši neposredni bližini. Prav zato na policiji opozarjajo: nadzorujte otroke pri rabi interneta, v zasebnosti otroških sob se lahko dogaja marsikaj, kar ne nazadnje lahko vodi tudi v tragedijo. Oktobra prijeli 38-letnika, ki je bil zaradi enakih zadev že obsojen Konec oktobra letos so mariborski policisti zaradi utemeljenega suma storitve več kot 30 kaznivih dejanj posesti in posredovanja posnetkov spolnih zlorab otrok ter kaznivega dejanja pridobivanja oseb, mlajših od petnajst let, za spolne namene ovadili 38-letnika. Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor so zaključili večmesečno preiskavo s področja kaznivih dejanj posesti in posredovanja posnetkov spolnih zlorab otrok in kaznivih dejanj pridobivanja oseb, mlajših od petnajst let, za spolne namene. 38-letni moški iz okolice Maribora je na družbenem omrežju Facebook preko svojega lažnega profila od več deset otrok in mladoletnikov z območja Slovenije in Hrvaške s preslepitvijo in nagovarjanjem pridobil njihove fotografije, na katerih so goli, in videoposnetke njihovega samozadovoljevanja. Te vsebine je pošiljal naprej. Pri preiskavi so kriminalisti ugotovili tudi, da je osumljeni otrokom in mladoletnim žrtvam posredoval posnetke svojega golega telesa. Toliko bolj je skrb vzbujajoč podatek, da gre za specialnega povratnika, ki je bil za istovrstna kazniva dejanja 1. junija letos že pravnomočno obsojen na eno leto in tri mesece zapora, s preizkusno dobo štirih let. Osumljeni je v nekaj dneh po podani prvi kazenski ovadbi in zasegu mobilnega telefona kupil nov telefon in v dobrem mesecu ponovno vzpostavil stik z isto mladoletno žrtvijo, za katero je bil predhodno ovaden. Na Facebooku je ustvaril več profilov, med drugim z imeni SCHMATA NOSKO in SCHMATTA NOSKO. Kriminalisti pa pozivajo vse, ki bi jim moški iz navedenih profilov posredoval posnetke spolnih zlorab otrok, da to prijavijo policiji. Če med brskanjem po spletu naletite na sumljive posnetke, pa lahko to prijavite tudi na Spletno oko. Ovadenemu 38-letniku grozi kazen zapora do 8 let. Postavlja se tudi vprašanje, ali so storilci morda prevečkrat milo kaznovani s pogojnimi kaznimi in so (tudi zato) povratniki. Najstrožja je kaznovalna politika v Saudski Arabiji, kjer povratnika tega kaznivega dejanja celo usmrtijo. Dženana Kmetec Osebna kronika Rojstva: Nuša Majcenovič, Ciril Metodov drevored 8, Ptuj - deček Tin; Nina Krušič, Ki-car 44 a, Ptuj - deček Anej; Dajana Bandelj, Novo naselje 29, Bistrica ob Dravi - deklica Kiara; Lidija Ačko, Tinjska Gora 7, Zgornja Ložnica - deček Mark; Monika Puster Ki-tak, Nad kanalom 1, Miklavž na Dravskem polju - deklica Ana; Nina Muhic, Ul. Vita Kraigherja 24, Maribor - deklica Lara; Visare Brojaj, Ob Dravi 3, Ptuj - deček Brahim; Daniela Munda, Gajevci 39, Go-rišnica - deček Anej; Natalija Pongračič, Kovača vas 78 a, Slovenska Bistrica - deček Vid; Janja Karo, Bresnica 60 a, Podgorici - deček Tilen; Aleksandra Šimenko Golob, Mestni Vrh 111 a, Ptuj - deček Tai; Renata Kozel, Janški Vrh 5, Ptujska Gora - deklica Zoja; Tamara Rožman, Dežno pri Podlehniku 1 f, Podlehnik - deček Mai; Gordana Dajč-man, Ruška cesta 7, Maribor - deček Goran; Anita Ge-rečnik, Apače 106, Lovrenc na Dravskem polju - deček Antej. Umrli so: Marija Pukšič, roj. Habjanič, Zabovci 28, roj. 1929 - umrla 9. novembra 2017; Janja Gorišek, roj. Rubin, Ptuj, Vičava 124, roj. 1932 - umrla 8. novembra 2017; Vincenc Cvetko, Hla-ponci 53, roj. 1934 - umrl 10. novembra 2017; Janez Horvat, Muretinci 33, roj. 1919 - umrl 10. novembra 2017; Damjan Kuhar, Ptuj, ormoška cesta 126, roj. 1968 - umrl 9. novembra 2017; Nataša Petrušic, Ptuj, Žabjak 66, roj. 1984 - 9. novembra 2017; Franc Metličar, Slovenja vas 65 a, roj. 1974 - umrl 9. novembra 2017; Terezija Macun, roj. Repič, Podvinci 108, roj. 1940 - umrla 13. novembra 2017; Andrej Horvat, Strmec pri Destrniku 9, roj. 1971 - umrl 12. novembra 2017; Alojzij Cafuta, Oreš-je 178, roj. 1940 - umrl 13. novembra 2017; Franc Pulko, Žetale 62 a, roj. 1943 - umrl 14. novembra 2017; Marija Forštnarič, Markovci 25, roj. 1967 - umrla 14. novembra 2017; Marija Kostanjevec, roj. Ljubec, Bukovci 119, roj. 1925 - umrla - 15. novembra 2017; Marija Borovnik, roj. Podgrajšek, Zadobrova 36 b, roj. 1929 - umrla 13. novembra 2017. Danes se bo predvsem na jugozahodu pooblačilo, drugod bo zmerno, ponekod tudi pretežno oblačno. Zapihal bo jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 2, v alpskih dolinah do -5, ob morju okoli 6, najvišje dnevne od 6 do 13 °C. Obeti V sredo in četrtek bo na vzhodu večinoma sončno, drugod zmerno do pretežno oblačno. V hribovitem svetu zahodne Slovenije bo predvsem v četrtek občasno možen rahel dež. Še bo pihal jugozahodni veter. Topleje bo. Vremenska slika Nad zahodno, južno ter deloma osrednjo Evropo je območje visokega zračnega tlaka. S severozahodnim vetrom k nam priteka suh in postopno spet toplejši zrak. Ptuj • Prva seja nadzornikov Komunale Magdalenčeva ostaja predsednica V sredo so se na prvi konstitutivni seji srečali novoizvoljeni člani nadzornega sveta (NS) Komunalnega podjetja (KP) Ptuj. Na čelu nadzornikov še naprej ostajata dosedanja predsednica, nekdanja političarka in upokojena ekonomistka Marija Magdalenc ter podpredsednik Matevž Cestnik, direktor uprave občine Gorišnica. Za izvolitev sta prejela večino glasov na seji prisotnih nadzornikov. Vseh skupaj jih je šest. Mestna občina (MO) Ptuj ima kot največja lastnica dve predstavnici, ob Magdalenčevi še Andrejo Komel, direktorico uprave MO Ptuj. Občine lastnice na levem bregu Drave zastopa Cestnik, občine z desnega brega pa direktorica hajdinske občinske uprave Valerija Šamperl. Med nadzorniki sta tudi dva predstavnika zaposlenih: Matej Toplak, ki je predsednik sveta delavcev, in Marjan Krojsl. Nadzorni svet ima štiriletni mandat. Težnja aktualnega vodstva MO Ptuj naj bi sicer bila, da bi mesto prve nadzornice v podjetju zasedla direktorica mestne uprave Komelova. A so izvoljeni nadzorniki odločili drugače in dosedanjo predsednico Marijo Ma-gdalenc podprli z neomajno večino. MZ Napoved vremena za Slovenijo Cecilije (22.) grmenje, dobre letine znamenje. -5/6