Ijufoilejna I m e s a, ■^Hk^^Bb netto>i ^ V. jubilejni zbor gorenjsldh aktivistov v Podljubelju Revolucionarna izročila bogatijo sedanjost in prihodnost ®Celjskega zbora gorenjskih aktivistov se je udeležilo več kot 4000 ljudi, med njimi veliko mladih .y*ed gosti tudi predsednik CK ZKS Franc Popit, član sveta federacije Boris Ziherl in podpredsed-republiškega izvršnega sveta inž. Tone Tribušon — Aktivisti potrdili stalni pokrajinski odbor aktivistov Gorenjske — Prihodnji zbor v jeseniški občini aktivistov je bil pomemben tudi zato, ker letos poteka 30 let od II. zasedanja Avnoja, Kočevskega zbora, kapitulacije Italije. Razen tega smo letos priča pomembnim spremembam v našem družbenopolitičnem življenju, praznujemo pa tudi 400-letnico kmečkih puntov. Adolf Arigler je nato dejal, da smo v preteklosti na področju ohranjevanja revolucionarnih tradicij veliko naredili, precej pa tudi zamudili. Borčevske vrste se redčijo. Zato se moramo hitro in dobro organizirati, da slavna zgodovina ne bo utonila v pozabo z ljudmi, ki so jo krojili. Na V. zboru aktivistov, je dejal, ki je največja letošnja politična manifestacija na Gorenjskem, je prav, da opozorimo na pojave nacizma v Avstriji in na gonjo proti našim rojakom, kar vzbuja pri naših ljudeh ogorčenje. Težko priborjene pravice zamejskih bratov moramo zaščititi, je dejal. Poudaril je, da revolucija še ni končana. Obračunati moramo s silami, ki podcenjujejo NOB, OF in delavski razred in odtujujejo sredstva, ki jih le-ta ustvarja. Nova ustava bo pri tem veliko pomagala. Po govoru Adolfa Ariglerja je predsednik občinske konference SZDL Tržič Milan Ogris izročil zastavo zbora aktivistov Mari Taler, predsednici občinske konference SZDL Jesenice, ki bo organizirala prihodnji zbor aktivistov. Po kulturnem programu, v katerem so sodelovali učenci trži-ških osnovnih šol, recitatorji, godba na pihala, citraš in har-monikaš, je bilo družabno srečanje, ki je trajalo do večera, ko je bil nadvse Uspeli V. zbor gorenjskih aktivistov končan! J. Košnjek Turistična sezona pred vrati Takih prizorov, ki napovedujejo obetavno turistično sezono in razveseljujejo turistične delavce, predvsem tiste ob morju, bo iz dneva v dan več. Naše ceste zaenkrat še lahko požirajo kolone vozil, med katerimi je precej takšnih s prikolico, vprašanje pa je, kakšna gneča bo na naših cestah, ko bo turistična sezona na višku. Kolone tujih turistov, ki so začele že sredi maja prihajati k nam, kažejo, da je bila odločitev gostincev in turističnih delavcev, da cen svojih storitev letos ne bodo bistveno povečali, na mestu in da ostaja Jugoslavija z Jadranom še naprej ena najprivlačnejših turističnih držav Evrope, (jk) — Foto: F. Perdan 4, STRAN Kmetov les ubira (tudi) črna pota ■ 6. STRAN i Huda kri I na občinski meji Naročnik: PRILOŽNOST - IZREDNA PRILOŽNOST - IZREDNA PRILOŽNOST] ^ŠebnT V času od 5. do 30. junija 1973 pri nakupu pohištva, preprog, gospodinjskih strojev in pri nakupih z gotovino v blagovnici MERCATOR v Tržiču Mercator POPUSTI • POSEBNI POPUSTI • POSEBNI POPUSTI • POSEBNI POPUSTI ele*encemV. zbora aktivistov v Podljubelju, med katerimi so bili tudi Franc Popit, Boris Ziherl in Martin Košir, je spregovoril podpredsednik RO ZZB NOV Adolf Arigler — Foto: F. Perdan Leto XXVI. Številka 43 je8®n.°v,telji: obč. konference SZDL in T?®* Krani» Radovljica, Šk. Loka Krat.* — IzdaJa CP Gorenjski tisk - n!i G,avni urednik Anton Miklavčič Zgovorni urednik Albin Učakar Kranj— sreda — 6. 6. 1973 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah l^ASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO v ^ ®cenah organizatorjev se je ^em dopoldne v lepem nein ®nu zbralo na prireditve- ijubeF°8toru za motokros v Pod- g0r J.u J1« V. jubilejnem zboru 4000 k aktivistov več kot Hik0va • 'v*8tov» borcev, zapor-in (jj. ' Ij^ernirancev, mladincev in dal ^ delovnih ljudi od blizu zbora ••t/ !menu organizatorjev prej«, J1" je najprej pozdravil v?ik tržiške konference dobroH x,,ai1 °gris' Jim zaželel jubiiei ° in ori8al pomen V. 8voio ga zb°ra, ki so ga s Pred« "^ležbo počastili tudi Slan n,k CK ZKS Franc Popit, herl 8Veta federacije Boris Zi-Ka Lpo?Predsednik republiške-Tribu§ nega 8veta inž. Tone s^ih nk*V Predstavniki gorenj-benODor"Skih skupščin in druž-8tavniW^ organizacij, pred-prvobo * republiških organizacij, ^Hici/^-u nar°dni heroji, borci ?tavnik!TT Anot Gorenjske, predamo r ' delegacija Valjev a, GorenjJe °kupator izselil veliko ParUzaV *n ifelegacija koroških "eljiva • Se Posebno razve- »nladih. J7Kbila dobra udeležba nutnim Zborov alci so z enomi-Padijjj m®lkom počastili spomin venec k delegacija je odnesla\ &iku j \Podljubeljskemu sporne-ienci "taborišču. Nato so udele-®taln aP,avzom potrdili sestavo aktiv&* P°kraiinskega odbora I 8* CaLG0rfnj8ke' ki Zbi* 0|"eniBU . P°"tično zgodovino ^ionJ,!«.ln skrbel, da revolu-niIaVn,f, "ročila ne bodo uto-Pozabo. P^eculrfJm siavno8tni govor pod-^°ra 77Dkx^ republiškega od-^iglen ?OV Slovenije Adolfa !eta 194?' kl je dejal, da je OF *aj in ** Pravilno ocenila polo-^Val« Cl2namenitih 9. točkah ni > nce v boj. Gorenj-2ecemK^a.°8tajala- Spomnimo se »lihi u , V8taJe v Poljanski Svi^b v Dražgošah, na ? Potu , .den borštu, na Stolu, fkuPatori • itd* Leta 1942 Je 1° revni. U. ln Pomagačem uspe- ^iskemC,0narni °8enj na Go-KrajSi V8aJ navidezno za ?°todftka8 zadušiti. Zavojevalci vak§no n Vedeli' niso Pa vedeli, i 'j^dstv ° • oro imaJo partizani vta I«?* 12 katerega izhajajo. o?11*«* t Je dosegla borba »^Pnim Je okupator kljub h reti o Poskusom ni mogel °va jI* raJha je nastajala država. Nedeljski zbor Položaj žensk Na trezni konferenci socialistične zveze je o položaju žensk v naši družbi govorila predsednica konference za družbeno dejavnost žensk Jugoslavije Vaška Duganova. Predsednik zvezne konference SZDL Veljko Milatović pa se je zavzel, da vsi družbeni organi in družbenopolitične organizacije sprejmejo akcijske programe za reševanje problemov v zvezi s položajem žensk v družbi. Razgovor na Otočcu V ponedeljek so bili na Otočcu pri Novem mestu razgovori med predstavniki SR Hrvatske in SR Slovenije. Razpravljali so o aktualnih družbenopolitičnih vprašanjih, o političnem položaju v Jugoslaviji in v obeh republikah. Naftno nahajališče V gozdu Obod pri Koški blizu Našic so delavci Naftapli-na odkrili bogat sloj nafte. Ocenili so, da se bo to področje uvrstilo med srednje velika naftna polja v Jugoslaviji. Jamski dodatek Zaradi težkega položaja rudnikov je republiški odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva sprejel predlog, da se za delo v rudnikih odobri poseben jamski dodatek v višini 2,50 dinarja na uro. Dodatek se bo vsako leto spremenil za toliko, za kolikor se bodo spremenili življenjski stroški. 30 let Kmečkega glasa Kmečki glas je s slavnostno sejo založniško-izdajateljskega sveta proslavil 30-letnico izhajanja. Ta časopis je bil v vseh povojnih letih edini, ki je kmete seznanjal z družbeno in agrarno problematiko in dajal strokovne in druge nasvete. Kmečki glas ima okrog 45 tisoč naročnikov. Brez alkohola za volan Poslanci odbora za zdravstveno varstvo socialno zdravstvenega zbora zvezne skupščine so sklenili, naj se v novi zakon o varnosti prometa na cestah vnese besedilo, da vozniki med vožnjo ne bi smeli imeti v krvi alkohola. Za takšno ostro omejitev so se odločili, ker podatki kažejo, da okrog 40 odstotkov prometnih nesreč pri nas povzročijo vozniki pod vplivom alkohola. Tito povabljen v Iran Iranski šah je med obiskom v Jugoslaviji povabil predsednika Tita, naj obišče Iran. Tito je povabilo z zadovoljstvom sprejel. Datum obiska bodo še določili. Skupščina planincev V Ljubljani je bila enajsta redna skupščina Planinske zveze Slovenije. O delu in zgodovini te organizacije je govoril dosedanji in novi predsednik dr. Miha Potočnik. Slavje v Bistrici V Bistrici ob Sotli so proslavili 400-letnico kmečkih uporov. Na proslavi sta govorila podpredsednik republiške konference SZDL Zoran Polič in član republiške konference SZDL Hrvatske Stjepan Horvat. Prvi tabor slepih V Ljutomeru je bil prvi tabor zveze slepih Slovenije, na katerem so proslavili 400-letnico kmečkih uporov in ustanovitev prve osnovne organizacije slepih v Ljutomeru. Slavnostni govor je imel član predsedstva republiške skupščine Zdravko Krvina. Sklad stanovanjskih hiš jesenice Na nedavni seji obeh zborov jeseniške občinske skupščine so odborniki brez pripomb sprejeli poročilo Stanovanjskega podjetja Jesenice. Stanovanjsko podjetje je lani upravljalo s 3482 stanovanji, 54 poslovnimi prostori in 34 garažami. Od tega so lani zgradili pet novih objektov s 119 stanovanji, cena za kvadratni meter je bila v poprečju 3324 dinarjev. Na Jesenicah je 2406 stanovanj, ki niso starejša od dvajsetih let, 351 stanovanj, ki so bila zgrajena pred štiridesetimi leti in 444 stanovanj, katerih starost se giblje od 60 do 80 let. Po primerjavi cen za kvadratni meter stanovanj ugotavljajo, da vsa novejša stanovanja iz stanarine pokrijejo le stroške za amortizacijo in le majhen del ostalih stroškov. Na primer: stanovanje s 60 kvadratnimi metri, ki je bilo zgrajeno pred letom 1966 je bilo ocenjeno na 81.480 dinarjev, današnja nabavna vrednost enakega stanovanja pa znaša pri ceni 3.325 dinarjev na kvadratni meter 199.500 dinarjev. Letna stanarina za tako stanovanje znaša 2.851 dinarjev, za amortizacijo pa podjetje odvzame odstotek vrednosti oziroma 1.995 dinarjev na leto. Tako velja, da v letu 1966 določena stanarina, ki so jo določili v višini 3,5 odstotka vrednosti stanovanja ne velja več in znaša današnja stanarina le 1,43 odstotka vrednosti stanovanja. Največ je na. Jesenicah dvosobnih stanovanj, slede enosobna stanovanja ter trosobna stanovanja. Poseben problem za Stanovanjsko podjetje predstavlja vzdrževanje stanovanjskih hiš. Po finančnem programu so predvideli, da bodo opravili nekaj del na 133 hišah, dejansko pa so opravili nujna vzdrževalna dela na 232 hišah. Tako kot vsa leta doslej, so tudi letos ugotavljali, da je premalo sredstev za investicijsko vzdrževanje in se zato delavci Stanovanjskega podjetja V praksi zakona ni Na nedavni tiskovni konferenci slovenskega zdravniškega društva so njegovi predstavniki seznanili novinarje, med drugim s stališči društva do akademskega naziva »doktor medicine«. Z zveznim zakonom leta 1963 je bil ta naziv diplomantom medicinskih fakultet odvzet. V vsem tem času, to je v desetih letih, se zdravniki niso sprijaznili s tem, zato je ta zakon eden tistih pri nas, ki se ne izvaja. Zdravstveni delavci so zato mišljenja, da je zakon, ki se ga ne izvaja, nesmiseln in ga je treba ukiniti. Pri tem poudarjajo, da je značilnost- tega naziva prav v tradiciji, zakon pa je to tradicijo prekinil. V svetu je možno študirati medicino v 80 deželah. Polovica dežel prizna diplomiranemu zdravniku ali stomatologu naziv doktor, polovica pa ne. Bistveno pri tem pa j.e prav tradicija, saj v zadnjih petdesetih letih v teh deželah, kar zadeva naziv zdravnikov, niso ničesar spreminjali. Tudi slovensko zdravniško društvo se je doslej na vseh svojih občnih zborih in tudi na zadnjem kongresu zavzelo za vrnitev naziva doktor medicine zdravnikom, ki so diplomirali po letu 1963. Zakon, ki ga praksa ni sprejela, je prinesel več škode kot koristi. S pravne plati je tudi razdelil zdravnike na tiste, ki so diplomirali pred letom 1963 in na tiste po njem. Zakon prizadeva tudi tujce, ki pri nas študirajo medicino, zamejske Slovence itd. Zdaj, ko je bila pristojnost za odločanje o akademskih nazivih vrnjena republikam, ima Slovenija priložnost zadevo urediti. Zahtevo o vrnitvi akademskega naziva doktor je podpisalo 2200 slovenskih zdravnikov. Tudi iz razgovorov z najvišjimi rapubliškimi predstavniki marca letos se da povzeti, da ni večjih ovir za sprejetje zakona o vrnitvi nazivov zdravnikom, novi zakon pa bo dosledneje uredil tudi vprašanje nazivov za diplomante ostalih višjih in visokih šol. L. M. večkrat ne morejo odločiti, ali naj v dotrajano hišo še vlagajo sredstva ali naj odločno sklenejo, da v hišo vlagati ni več gospodarno. V letu 1972 je bil tak primer, ko je za vse hiše na Fužinski cesti in del hiš na Prešernovi cesti občinska inšpekcija izdala odločbo, da je treba obnoviti dotrajano elektroinstalacijo ali pa vsem stanovalcem odklopiti električni tok. Če instalacije ne bi obnovili, bi približno 50 družinam še bolj onemogočili in poslabšali njihove stanovanjske pogoje na območju Železarne, obenem pa niso mogli vseh stanovalcev takoj preseliti v nova stanovanja. Zato so se skupno 2 Železarno dogovorili za nesmotrno vlaganje sredstev in instalacijo obnovili. Razen tega imajo še-več težav z vzdrževanjem kotlarn, hidrofornimi napravami za čipanje vode v višja nadstropja, dimniki itd. D. Sedej Člani pokrajinskega odbora aktivistov Gorenjske Udeleženci V. zbora gorenjskih aktivistov v Pod-ljubelju so potrdili sestavo stalnega pokrajinskega odbora aktivistov Gorenj-, ske. Delovni odbor, ki bo zbiral in urejeval gradivo za predvojno, medvojno in povojno politično zgodovino Gorenjske, sestavljajo naslednji tovariši: Adolf Arigler, Franc Brnot, Tone Hafner, Franc Kavčič, Ivko Križnar, Igor Peternelj, Andrej Stegnar, Ive Šubic, Stanko Toplak, Štefan Urbane, Nande Vode, Boris Ziherl, Janez Strgovšek, Aleš Jelene in Franc Kone-belj-Slovenko. Poleg teh bosta v odboru še dva predstavnika aktivistov domžalske občine ter predsedniki okrožnih odborov aktivistov, ki jih bodo osnovale gorenjske občine. -jk Krajevni praznik na Podblici Krajevna skupnost Podblica bo praznovala v nedeljo, 10. junija prvič svoj krajevni praznik. Za to priložnost pripravljajo domačini večjo prireditev. Ob 14. uri bo seja sveta krajevne skupnosti, na kateri bodo podelili krajevna priznanja občanom, ki so si najbolj prizadevali za napredek vasi, razen tega pa bodo na slavnostni seji tudi proslavili 10. obletnico delovanja kulturno-umetniškega društva Mali vrh—Nemilje ter 20. obletnico gasilskega društva Podblica. Po seji bo kulturna prireditev, ki jo pripravljajo folklorna skupina iz Nemilj, pevski zbor upokojencev iz Kranja ter učenci osnovne šole Podblica. -jk Vaja teritorialnih enot pod Triglavom Na Jesenicah predvidevajo, da bodo veliko vajo teritorialnih enot lahko organizirali pod severno triglavsko steno od 29. junija do 1. julija. Na vaji bodo sodelovali člani enot teritorialnega partizanskega* odreda, planinske enote JLA, milica, graničarji in člani odbora SLO. Del vaje bo v severni triglavski steni, del borbe pa bodo pripravili tudi na ledeniku. Ob zaključku bodo vrh Triglava izobesili zastavo in s tem obenem počastili dan borca. Namen vaje je v tem, da bi preizkusili vzdržljivost in bojno sposobnost v najtežjih pogojih, veščino plezanja in transporti-ranja ranjencev. Sodelovala bodo tudi letala in helikopter. D. S. Gostinska šola Bled bo v šolskem letu . 1973/74 sprejela 60 učencev v I. razred za kuharstvo in 60 učencev v I. razred za strežbo. Pogoji: uspešno opravljen 8. razred osnovne šole. Učenec mora biti telesno in duševno zdrav. Kandidati naj pošljejo: lastnoročno napisano prošnjo za sprejem v šolo (kolek 0,50) spričevalo 8. razreda osnovne šole, izpolnjen obrazec 1,20, zdravniško spričevalo na naslov: Šolski center Radovljica, Gostinska šola Bled, Prešernova 32.Redni vpis je do 1. 7. 1973, izredni do 1. 9.1973. V četrtek, 31. maja, je bil v Kranjski gori razširjen sestanek osnovne organizacije ZK Kranjska gora, kis° se ga udeležili tudi predstavniki kranjskogorskih podjetij. Na sestanku s° največ govorili o sodelovanju krajevne skupnosti in Turističnega društva, nadaljnjem programu razvoja Kranjske gore in uresničevanju ustavni'1 dopolnil v kranjskogorskih dislociranih enotah. V soboto, 2. junija, je bila na Jesenicah letna skupščina kluba zdravljeni'1 alkoholikov, na kateri so sodelovali tudi predstavniki jeseniškega družbeno; političnega življenja in železarne. Na letni skupščini so med drugim sklenili, da na Jesenicah ustanovijo še en klub zdravljenih alkoholikov, kajti vsaK klub lahko uspešno dela le, če nima več kot štirideset članov. V ponedeljek, 4. junija, je bila na Jesenicah seja izvršnega odbora občinske konference SZDL Jesenice, na kateri so govorili o izvedbi razpra^ o organiziranosti SZ, imenovali odbor za akcijo očistimo okolje, pregled?'1 potek akcije za zbiranje predlogov za odlikovanja in se menili o nekaterih drugih vprašanjih. D. S. Kranj, 5. junija — Za popoldne Je bila sklicana seja komiteja občinsKe --------- konference zveze komunistov. dnevnem redu je bila razprava in sklepanje o možnih kandidatih za sekretarji organizacij ZK, za voljene organe občinske organizacije ZK ter za organ® ZKS in ZKJ. Na seji je bila podana tudi informacija o uresničevanju ustavnu1 dopolnil in o uresničevanju četrte seje konference ZKS in ZKJ. Razen tega®0 člani komiteja razpravljali še o Rredlogu za odpoklic neaktivnih članov konference ZK in njenih organov in o nadaljnjem uresničevanju ustavni'1 dopolnil. Krajevna organizacija zveze komunistov Vodovodni stolp v Kranju jutri popoldne pripravila predavanje o ustavnih spremembah na podroČJu skupščinskega sistema. Uvod v razpravo bo imel Martin Košir. A. ž. kranj radovljjčea Jutri popoldne bo v Radovljici ra£ širjena seja komiteja občinske kon; ___ference zveze komunistov, na kate bodo razpravljali o povezovanju organizacij združenega dela. : V ponedeljek popoldne se je sestala komisija za splošni ljudski odpor občinski konferenci zveze mladine. Razpravljali so o pohodu po poteh dom1' cilne enote in o praznovanju dneva borca. Medobčinski odbor sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije Gorenjsko je v ponedeljek popoldne razpravljal o predlogih za podelite odličja republiškega odbora za dan samoupravljavcev. Za jutri popoldne je predvideno, da bo predsednik občinske skupšči" Stanko Kajdiž sprejel športnike in podelil priznanja zaslužnim športniko" in športnim delavcem iz občine. A. 2. skofja loka Danes, v sredo, "6. junija P°P0^ L bo v sejni dvorani občinske stavD ——————^^ 43. seja obeh zborov skupščine Q . čine Škofja Loka. Na dnevnem redu je deset točk, med katerimi velja omen' zlasti predlog odloka o potrditvi zaključnega proračuna občine za leto 1^7 poročilo o starostnem zavarovanju kmetov, spremembe in dopolnitve pre pisa o-sredstvih komune, namenjenih sanaciji in pospeševanju gospodarstv^ in dejavnosti krajevnih skupnosti, ter potrditev zaključnega računa davk^ občanov. Odborniki bodo tudi sklepali o predlogu, da se dr. Pavletu Blazni* podeli naslov častnega občana občine Škofja Loka. (-ig) trzie Na zadnji seji predsedstva občinskf ga sindikalnega sveta Tržič s0.°flr ravnavali tudi priprave na senu?.9 za predsednike in tajnike osnovnih sindikalnih organizacij, ki bo do 17. jumr Na enodnevnem seminarju bodo predsedniki in tajniki obravnavali zakonodajo v delovnih organizacijah in uresničevanje ustavnih dopolni razen tega pa bodo obravnavali tudi položaj osnovnega šolstva v občini Pr®0 I. in razpisanim II. referendumom o podaljšanju samoprispevka za gradnJ šol in vrtcev v občini, kateremu dajejo sindikalne organizacije velik poudari v teh dneh pa so priprave še pospešile. : Včeraj je bila v Tržiču seja komiteja občinske konference ZKS, na kate/ so ocenili delo komiteja pred to sejo ter pregledali uresničevanje ustav*1' dopolnil v občini. O tej problematiki bodo razpravljali na bližnji VI. koi»[* renči ZKS. Na včerajšnji seji so obravnavali tudi štipendiranje tržiških s'u šateljev enoletne politične šole pri C K ZKS v Ljubljani. Q Priprave na referendum za uvedbo samoprispevka prihajajo v konc" fazo. Volilni imeniki so pripravljeni in so na vpogled vsakomur, v petek P? zaključeno razdeljevanje referendumskega gradiva po družinah trŽi^. občine. Prav tako bodo imeli najverjetneje še ta teden sestanek člani voli»nl odborov, imenovanih v krajevnih skupnostih. -jk 4. junij-dan krvodajalcev V Sloveniji praznujemo 4. junija dan krvodajalstva. Ta dan je ^ izbran kot praznik v spomin na prve začetke krvodajalstva takoj P°. vojni. Tega dne je namreč takratna centralna vojna bolnica v Ljubijo pozvala prebivalstvo, naj daruje kri za ranjene partizane, ki so se zdra' vili v tej bolnišnici. Tako se je pri nas začelo. Danes je krvodajalstvo v Sloveniji toli"', šnega pomena, da si brez te dragocene krvi ne moremo več zamišlj^1 uspešnega zdravljenja. Krvodajalcev pa je na Slovenskem toliko ko nikjer drugje, tudi v svetu ne. V Sloveniji je zdaj registriranih že 450.0^ krvodajalcev, tako da smo prav blizu temu, da bi vsak zdrav prebivale od 18. do 60. leta vsaj enkrat v življenju daroval kri. * ..1 Darovati kri drugemu človeku — to je že stara misel, ki sega v antiko. Prvi opis transfuzije pa je opisan leta 1615. Zdravnik J uporabljal pri tem dve prilegajoči se srebrni cevki. Ker pa tedaj Še n^ poznali krvnega obtoka, je transfuzija dobila svoj pomen šele kasne)^ Dolgotrajni poizkusi na živalih, da bi jim zamenjali kri pa so se mn°_ gokrat neuspešno končali. Transfuzija je dobila svoj praktični Porn a šele, ko je leta 1901 bilo objavljeno odkritje krvnih skupin. Precej tO* so se zdravniki in znanstveniki tudi ubadali z metodami določeval krvnih skupin in pa same tehnike transfuzije. Dajanje krvi je začetku zelo boleče, saj je bila to pravzaprav operacija, ne pa eno st*. ven vbod v žilo kot danes. Žili krvodajalca so zvezali s šivom ali sP°A0 s cevko, po koterije iz arterije tekla kri v veno bolnika. Pri tem je aK seveda nerodno to, da je darovalec včasih oddal preveč krvi, b°ln pa j o je preveč prejel, niso pa bile redke tudi infekcije. . :e Potem ko so znanstveniki odkrili citrat, sredstvo, ki preprf^.L strjevanje krvi, je bilo možno kri shranjevati v steklenicah in preiti n posredno transfuzijo. Neprijetna tehnika neposredne transfuziji L izginila, odvzem je postal enostaven, kri pa so lahko konservirali tehnika še ni takoj prodrla v prakso, ko bi bila najbolj potrebna, na .n reč v prvi svetovni vojni. Ponekod so imeli prave ekipe zdravnikov , krvodajalcev po bolnišnicah ali pa so jih prevažali v bližino Sodobnejša tehnika je kasneje postopek transfuzije poenostavila, s<*v. postopek s krvjo pa je izpopolnjen, saj danes dobi poškodovanec P° ^ sem pregledano zdravo kri, razen tega pa se kri tudi predeluje v drM zdravila ali pa jo osušijo za plazmo. A jj j Tujo zdravo kri dajejo bolniku navadno po večjih operacijah pri težkih poškodbah. Kri se uporablja kot zdravilo tudi pri te L. zastrupljenjih, pri levkemiji in nekaterih boleznih dojenčka. Tra^'j zija se daje tudi pri zdravljenju rane na želodcu in dvanajsterniku< " -različnih oblikah slabokrvnosti in še in še. >vo V Sloveniji se je začelo prostovoljno in brezplačno krvodaja^1.J. takoj po vojni. Do začetka leta 1953, ki pomeni prelomnico v krvodaj < stvu. ie bilo v Sloveniji registriranih 11.694 krvodajalcev. Sprva so k^ | dajalci dobivali kot odškodnino za darovano kri živilske nakazril ko so bile te odpravljene, pa denarno odškodnino. Število krvodaja je tedaj celo padlo. Na novo organizirano krvodajalstvo je odprav denarno odškodnino in je temeljilo na izključno prostovoljnih k' ^ dajalcih. Ze prvo leto tako organizirane dejavnosti se je prijavil0 odvzem krvi 20.000 krvodajalcev, od tedaj naprej pa je število nep g( stano naraščalo sorazmerno s potrebami zdravstvenih ustanov. ^9,n]rev, je na primer javilo na odvzem krvi v Sloveniji 84.875 krvodaja1° ^ zbranih pa je bilo 28.000 litrov krvi. Tolikšna odzivnost prebivalstva• , se, če jo merimo s številkami, ne da primerjati z nobeno od dr z razvito krvodajalsko dejavnostjo, je vsekakor odsvit humanizma \ zavesti človeške solidarnosti današnje slovenske družbe. 0 4T* 1 J% Cfc 1 UJI lw#s »Da« ali »ne« za novo pokopališče e , in nov kulturni dom ^.£eferendum za samoprispevek v sedmih škofjeloških krajevnih skupno-ltl ne bi uspel, bi to pomenilo hud udarec mestu in njegovi okolici TOZD s stranskimi obrati ali enotami. Le KŽK bo postal organizacija združenega dela z več TOZD. Predstavniki kmetijskih in prehrambenih delovnih organizacij so razpravljali tudi o združevanju v kmetijstvu in prehrambeni industriji. Za počasno združevanje, so dejali, je več vzrokov. Še vedno prevladujejo lokalistične težnje in iz tega izvirajoča razdrobljenost, nezadostna vloga subjektivnih sil ter pomanjkanje strokovnega kadra. Gorenjski kmetje in kmetijske organizacije so za združevanje kmetijstva, če bo le-to prineslo pozitivne spremembe v proizvodnji ter produktivnosti dela, in če ne bo okrnilo samoupravljanja. Lahko bi se namreč zgodilo, kot je dejal predstavnik loške zadruge, da bi majhni postali s takim združevanjem še manjši, veliki pa večji in močnejši. Združevanje gorenjskega kmetijstva ovira tudi značaj gorenjskih kmetij in kmetijskih organizacij. Le redki kmetje se namreč ukvarjajo izključno s kmetijstvom, večinoma so razpeti med kmetijsko proizvodnjo in gozdarstvom. Vendar bodo združevalni procesi m kmetijstvu nujni, če želimo odpraviti nezavidljiv podatek, da narašča kmetijska proizvodnja le za 0,1 odstotka letno, ostale panoge pa po več odstotkov. To pomeni, da panoga stagnira in da se slabša njena reprodukcijska sposobnost. Le pri kooperacijski proizvodnji mleka, vinogradništvu in perut-ninarstvu je bil namreč dosežen večji napredek. J. Košnjek Občinska konferenca ZMS Kranj vabi k sodelovanju: 1 prevajalca-ko za angleški jezik (za obdobje od 7. 7. — 27. 7.1973) 2 prevajalca-ki za francoski jezik (za obdobje od 24. 7. — 30. 8. 1973) skupirja'Cif ^rancoskega jezika bosta obenem tudi člana naše se nriie' ■ • odpotovala v Francijo v La Ciotat. Interesenti naj do lo jV1J0 na.Občinsko konferenco ZMS Kranj, Trg revolucije 1 • junija, kjer dobijo tudi nadaljnje informacije. Z KRANJ SGP Tehnik Škofja Loka Projektivni biro sprejme referenta za tehnično administracijo Pogoji: ekonomski tehnik ali nižja administrativna šola, zaželena praksa v knjigovodstvu, nastop dela takoj, poskusno delo. Pismene priglasitve z dokazili o strokovnosti pošljite najkasneje do 16. 6.1973 na SGP Tehnik Škofja Loka, Stara cesta 2. ' PAVILJON murka .g\obu$ moška, ženska in otroška letna garderoba .globu$ Ženske: Lojze Zupane čani bi morali zato v dveh letih in pol, začenši s 1. julijem 1973, pa posebnem skladu zbrati okroglo 6 milijonov dinarjev. Odborniki so pretekli mesec sprejeli odlok o razpisu glasovanja, kjer stoji, da naj v primeru pozitivnega izida zaposleni v rednem delovnem razmerju in upokojenci vplačujejo en odstotek od čistih mesečnih prejemkov, kmetje dva odstotka od katastrskega dohodka iz kmetijskih zemljišč in gozdov, obrtniki dva odstotka od osnove, ki rabi za odmero davkov, ter intelektualci prostih poklicev dva odstotka zaslužka od samostojnih storitev. Občinska skupščina namerava k omenjeni vsoti primakniti 200.000, KS Škofja Loka 300.000, kulturna skupnost SRS 1,000.000, kulturna skupnost Škofja Loka pa 50.000 din. O pokopališču velja povedati, da bo merilo 11,7 hektarov. Ob predvideni stopnji naraščanja števila prebivalcev bi zadoščalo vsaj do srede 21. stoletja. Urediti ga mislijo v treh etapah, vendar naj bi že v začetku postavili in usposobili celoten sklop naprav, ki zagotavljajo normalno funkcioniranje, se pravi stolp, dve mrliški vežici, secirnico, javne sanitarije, servisne prostore in pokrito ploščad. Na kasnejši čas so preložili le asfaltiranje dovozne ceste in parkirišč, izpeljavo pešpoti ter posaditev nasadov. I. G. Se en svež grob so morali pred dnevi izkopati v Skofji Loki. Vanj je minuli ponedeljek popoldan legel slovenski pisatelj in pripovednik Lojze Zupane. Zastalo je pero enega redkih zbiralcev in zapisovalcev starih ljudskih povesti in legend, "ki bi sicer utonile v pozabo, saj so se ohranjale le kot ustna izročila, s katerimi si je kmečki človek krajšal dolge zimske večere. Ko sva pred dobrimi štirimi leti kramljala o njegovih načrtih, je potarnal, da mu zamisli sicer ne manjka, da pa najbrž ne bo več ustvaril kaj dosti novega, saj mu zdravje nagaja. Takrat sem izjavo pripisal pretirani skromnosti, ki je lastna večini plodovitih mož. Ampak moj sobesednik očitno ni pretiraval. Zahrbtna bolezen mu je počasi izsesavala moči, zato' ni utegnil preliti na papir romana o Loki, o usodi, o vzponu in padcu ducata velikih družin, nekdanjih stebrov starega mesta. Toda vseeno so za Zupancem ostala številna dela, katerih vrednost avtorju zagotavlja pomembno mesto v zgodovini novejše slovenske književnosti. Rodil se je leta 1906 v Ljubljani. Oče in mati, oba delavca, sta morala krepko pljuniti v roke, če sta hotela nahraniti in obleči tri krepke, zdrave sinove. Prvorojenec Lojze je kljub pomanjkanju uspešno končal študije in postal učitelj. Najprej je služboval v Strekljevcu pri Semiču, potem v Skocjanu blizu Turjaka, pa v Stari cerkvi, kjer so ga oblasti obtožile, da je v neki satiri napadel kneza Pavla — dasi je samo bril norce iz šolskega inšpektorja. Moral je pobrati šila in kopita ter oditi tolmačit stavčno analizo v Spodnji Log na Kočevskem. Tam je tudi dočakal, začetek druge svetovne vojne. Kot aktivnemu simpatizerju partizanov in terenskemu sekretarju OF so mu ponudili mesto inštruktorja v oficirski šoli v Semiču, na osvobojenem ozemlju ob reki Kolpi. A pičlih šest ur preden naj bi odpoto>\ ' je prišla ponj italijanska patrulja: bil je izdan. Do kapitulacije so nato on in njemu podobni narodnjaki trohneli v kočevskih zaporih. No, zdržal je in po osvoboditvi spet pristal v Beli krajini, katere prebivalci so ovekovečeni v mnogih, bržkone najboljših Zu-pančevih zgodbah. V Škofjo Loko je prišel leta 1957 in je do svoje smrti ni več zapustil. Odločilno vlogo pri oblikovanju pokojnikove pisateljske osebnosti so nedvomno odigrali kleni, trdi, vendar odkriti in pošteni dolenjski kmetje. Na pobudo dr. Grafenauerja in dr. Matičetova je mladi pedagog jel načrtno preučevati navade in ljudske običaje podeželanov. Svoje ugotovitve je pošiljal Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Potlej, leta 1932, so izšle Belokranjske pripovedke, Lojzetov literarni prvenec, ki mu je sledila še petorica del avtorjevega predvojnega ciklusa: Bili so trije velikani (1932), novela Stari Hrk (1934), Turja-čani (1937), Tretji rod (1938) in izbor pripovedk Dedek povej (1939). Med vojno so nastale povesti Vklenjena mladost in Pod križem, zbirke pravljic Svirel povodnega moža, Jezerka in Velikan Nenasit ter roman Mlini stoje. Ustvarjalni višek pa je Zupane dosegel v petdesetih letih, v obdobju, ko so natisnili njegov najljubši, avtobiografsko obarvani roman Sonce je umrlo. Zadnji Zupančevi knjigi sta prišli v javnost leta 1970: Dolenjska založba je izdala Belokranjske kresove, Mlachnska knjiga pa Zlato pod Blegošem. Slednje mu je prineslo gorenjsko Prešernovo nagrado za leto 1971 ter Tomšičevo nagrado za leto 1972, ki poleg Levstikove nagrade (1960), Kurirčkove nagrade in nagrade mesta Škofje Loke predstavljata najvišji uradni priznanji, kar si jih je neumorni zbiralec narodnega gradiva kdaj pridobil. Zu-panca odlikuje korenit, z narečnimi izrazi obogaten slog, ki je tako svojski, da sta na platnicah natisnjena ime in priimek skorajda odveč. Vprašanje je, kdaj bomo spet dobili škofjeloškemu mojstru doraslega naslednika. I. G. Premalo zdravnikov Na zadnjem občnem zboru slovenskega zdravniškega društva so razpravljali med drugim tudi o pomanjkanju zdravnikov. Pojav ni značilen samo za Slovenijo, ampak je splošno jugoslovanski. Po podatkih iz decembra lani ostaja v Jugoslaviji okoli 30 odstotkov razpisanih mest za zdravnike nezasedenih, v neka-katerih predelih pa tudi do 60 odstotkov. Medtem ko na mestnih področjih pomanjkanje ni tako hudo, pa podeželje za zdravnika ni privlačno. Zdravstvena služba ocenjuje, da seje stanje pri nas glede zdravniškega kadra še poslabšalo, ker so se po združitvi delavskega in kmečkega zavarovanja, pač zaradi novo pridobljenih pravic kmetov, povečale potrebe po zdravnikih. Po podatkih iz lanskega leta v Sloveniji manjka okoli 300 zdravnikov. Prav tako pa manjka tudi ostalega zdravniškega kadra, posebno medicinskih sester. Takšno stanje ima seveda svoje vzroke. Med njimi omenimo le neurejen položaj zdravnika splošne prakse pri nas, sistem strokovnega izobraževanja, ki še ni docela izdelan, med nemajhnimi problemi pa je tudi odhajanje zdravnikov v tujino. Slovenska univerza ne more izšolati dovolj tega kadra, saj medicinska fakulteta že dolgo časa dela v pretesnih in neprimernih prostorih. Zato je vpis na to fakulteto omejen, mladi, ki bi hoteli postati zdravniki, pa že nekaj časa odhajajo na fakultete v Gradec, Trst, Zagreb in na Reko. Na drugih fakultetah izšolani zdravniki pa se, kot kažejo izkušnje, le redko zaposlijo doma. Slovensko zdravniško društvo meni, da je edini izhod v gradnji novih prostorov in v novi opremi, saj je sedanja fakulteta po opremljenosti na zadnjem mestu med jugoslovanskimi medicinskimi fakultetami. Kritično stanje medicinske fakultete je razvidno tudi iz »bele knjige«, ki jo je fakulteta poslala vsem republiškim in zveznim organom. Slovensko zdravniško društvo meni, da pri takem stanju glede zdravstvenih kadrov z gradnjo ne bi smeli odlašati. L. M. • obleke in halje od 140 din dalje kratke hlače — od 30,20 din dolge hlače — 171 din kostimi — 390 din •glob Ui Moške: obleke — 790 din platnene hlače — 120 din kratke hlače — 81 din dolge hlače — 180 din vetrovke — 270 din .globu- Otroške: obleke — 51,10 din dolge hlače — 58,00 din kratke hlače — 24,80 din vetrovke — 167 din Go8te!JIJaG8e bodo volivci krajevnih skupnosti Škofja Loka, Godešič, berta • \V" Reteče in Zminec ter vaščani Loga, Brodov, Ga- kom jj!"!, ^alterskega vrha izjasnili, ali so pripravljeni s samoprispev-turnihli Pret* Sadnjo novega pokopališča v Lipici in adaptacijo kul-vidpl,- j mov v^kofji Loki» Pri Sv- Duhu in v Retečah, ali pa bi raje *». da vse ostane kot je. 2a uPostevamo stisko z grobovi, liščiK • na obeh sedanjih pokopava nZm Več Pr°stora, in če poškilimo je ?n Jost Loškega gledališča, ki I902m zadnjič popravljena leta NeUg] \ Potem odločitev ni težka. Predn f • Pretesna dvorana ter šča K°-?pni oder osrednjega sveti- Primp nje Talije sta- denim°. ne-deiav8 za kakršnokoli prosvetno sti il -v' saJ — kot smo v preteklo-oni ne!tetokrat lahko ugotovili -nično" 3 izvedbo sleherne teh-zahtev m s?en°grafsko malce bolj lia H Prireditve, koncerta oziro-jekt Tai?ske Predstave. Takšen ob- manjvčast°m ka-"pak ni niti naJ" Do podobnih zaključkov pridemo tudi, ko zvemo, da 13.506 prebivalcev Škofje Loke in njenega neposrednega zaledja (podatek iz leta 1971 — op. p.) nima kam zagrebsti umrlih svojcev. Ce bi »Projekt Lipica« padel v vodo, bodo urbanisti prisiljeni razlaščati obstoječe družinske grobove in grobnice. Neuspel referendum bi torej pomenil velik korak nazaj in obilo hude krvi, kajti preobremenjene blagajne občine, KS in kulturne skupnosti niso sposobne same kriti stroškov, ki po predračunu znašajo 7,500.000 din; 5 milijonov je namenjenih pokopališču, 2,5 pa rekonstrukciji loškega, svetaduškega in reteškega kulturnega hrama. Ob- Ustavna dopolnila v kmetijstvu fy in prehrambeni industriji nekatere tudi podaljšan rok Na prekratek Wen^?ido GosPodarske zbornice SRS je bil pretekli teden v Kranju nkacii 1 se®tanek delegatov kmetijskih delovnih organizacij in orga-'fene •nppehraiyibene industrije s področja Dolenjske, Zasavja, Ljubih don , na katerem so obravnavali uresničevanje ustav-v kmeti i * *n U8'tanavljanje organizacij združenega dela ter TOZD 0r8aniz - U in Prehrambeni industriji. Vabljenih je bilo 62 delovnih organi acM» plenarnega sestanka pa so se udeležili delegati 32-ih Šali, j .narnem sestanku smo sli-hrainta v kmetijstvu in pre- Uresn;>.ni lndustriji precej razprav o ^mouDeVanju ustavnih dopolnil, o ustano rVnem sporazumevanju in tatinfJ Wu TOZD, vendar rezul-ganiz bIesteči- Dobra polovica or-11 Prav n^ S te£a Področja samo-dilo z organiziranosti še ni vskla-od "stavnimi dopolnili, niti ena sai^o 8anizacij te vrste pa nove registrfr1Vne organiziranosti še ni večini o ustreznih sodiščih. V i ce« obnl8811*2^ javijo, da je protega , Rovanja organizacij združe-šnjem *a stekel, vendar pri precej-j udele>žj] , u organizacij, ki so se nijo, da 7Yvarnega sestanka, me-teinvef jOZD ne bodo ustanovili, se sedaiV" ° tako organizirali, da sPremin i 0dnosi ne bodo bistveno Ust»V;'n,Ja1!- Rok za uresničitev tekel ? Polnil bo 8. junija premca Seza 8a je podaljšala do n°sti v t Vendar je zaradi ležer-delovnih metljskih in prehrambenih Jenega ri0rganizacijah toliko zamudili do i? boc,o ustavna dopolnila desnicen ^ leta težko temeljito ftiestu z"a< Takšna trditev je na njem uJt tega, ker se že pri seda-nU »n uit evaniu ustavnih dopol-?tvu J'^vijanju TOZD v kmetij-Javliaio j! beni industriji po-naj je ^evilne težave. Omenimo ^ebnetf«Pj i me Pri združevanju delitvi Lfela in zasebnih sredstev, nih sred^anjlh osnovnih in obrat- slišali V ?ed TOZD itd Kot 8estanku }. kranjskem plenarnem 0r8anizaeii 0 gorenjske kmetijske. | r*-^^^6 V glavnem postale na avgustovskem Gorenjskem sejmu v Kranju Kmetov les utira (tudi) črna pota Novi zakon o gozdovih, katerega osnutek je v razpravi, bi moral prepovedati prodajo za domačo uporabo odkazanega lesa. Na pobudo regionalnega kluba poslancev za Gorenjsko je bil v sredo, 30. maja v Kranju sestanek, ki so se ga udeležili poslanci gospodarskega zbora skupščine SRS z Gorenjske ter direktorji gorenjskih Gozdnih gospodarstev in lesnopredelovalnih podjetij. Na delovnem srečanju, ki se ga je udeležil tudi pomočnik republiškega sekretarja za kmetijstvo in gozdarstvo inž. Kamilo Budihna, so poslanci, gozdarji in lesarji obravnavali pripombe Gorenjcev k osnutku novega re- Pred referendumom v Tržiču Uspel referendum—zadnji korak k novi šolski mreži Pogovor z Viktorjem Kraljem, predsednikom odbora za gradnjo šol in vrtcev v tržiš ki občini »S programom, ki smo ga sprejeli leta 1968 in so ga potrdili tudi občani na svojih zborih in na referendumu (za uvedbo samoprispevka je glasovalo kar 80,4 odstotka volivcev) in za katerega smo se odločili zaradi nevzdržnih razmer in slabih rezultatov osnovnega šolstva v naši občini, smo se zavezali, da bomo zgradili novi šoli v Križah in na Bistrici, popravili podružnične šole v Dolini, Kovorju, Lešah, Lomu in Podljubelju, sezidali vrtec na Bistrici in popravili sedanjega na tržiškem gradu. Ob upoštevanju rasti takratnih cen in osebnih dohodkov smo menili, da bo za uresničitev tega programa dovolj 1,2 milijarde starih dinarjev. Vendar so se v tem času cene gradbenih in obrtniških storitev povečale za več kot 200 odstotkov, vsota, zbrana s samoprispevkom pa le za dobro tretjino. Zato smo začeli kmalu razmišljati o podaljšanju samoprispevka. Za uresničitev tega zastavljenega programa nam zmanjka 7,647.959 dinarjev, in to Zanimiva tržiška statistika Pivo brez konkurence Po statističnih podatkih so lani v družbenem gostinstvu tržiške občine prodali 246.301 liter piva, 93.501 liter vina, 10.718 litrov žganja, 25.298 litrov ostalih žganih pijač, 3405 litrov koncentriranih sadnih sokov in 41.065 litrov nekon-centriranih, 61.112 litrov ostalih brezalkoholnih pijač in 71.382 litrov mineralne vode in sodavice. Će vse omenjene tisoče litrov preračunamo v dinarje, ugotovimo, da so lani tržiški gostinci družbenega sektorja iztržili za pivo 1,738.613 dinarjev, za vino 1,502.490 dinarjev, za žganje 491.453 dinarjev, za druge žgane pijače 1,187.496 dinarjev, za koncentrirane sadne sokove 48.514 dinarjev, za nekoncentrirane 442.239 dinarjev ter za mineralno vodo in sodavico 172.463 dinarjev. -jk brez upoštevanja večjih podražitev. Predlagamo 3-letno podaljšanje samoprispevka, s tem, da mislimo razširiti prvotni program, sprejet leta 1968, in zgraditi vrtec tudi v Križah,« pripoveduje Viktor Kralj: »Vrtec v Križah nameravamo zgraditi s sredstvi, ki se bodo zbirala v tretjem letu. Kakšen bo, bodo pokazale študije in program stanovanjske gradnje na tem območju.« Koliko iz leta 1968 sprejetega programa vam je že uspelo uresničiti? »Program uresničujemo po sprejetem načrtu. Obnovili smo vrtec na gradu in podružnične šole v Lešah, Lomu in Dolini, zgradili osnovno šolo v Križah ter uredili notranjost šole v Podljubelju, razen tega pa smo začeli graditi šolo na Bistrici, ki bo vseljiva že septembra letos. Za omenjena dela smo do konca lanskega leta potrošili 13,945.625 dinarjev računajoč tudi posojila na osnovi oročenih sredstev. Do konca letošnjega leta pa bomo zbrali skupaj 18,035.288 dinarjev. Za uresničitev celotnega programa iz leta 1968, dopolnjenega z gradnjo vrtca v Križah, pa skupno 29,541.241 dinarjev. Ce bodo občani na referendumu za naš predlog, bomo imeli v tržiški občini popolnoma novo mrežo osnovnih šol, kaj pomeni nova šola, kažejo rezultati na novi šoli v Križah, razen tega pa v pretežni meri rešeno predšolsko varstvo.« Podaljšan samoprispevek bo zaključen 31. decembra leta 1976. Kam nameravate nameniti v tem času zbrani denar? »Zgraditi nameravamo vrtec na Bistrici za 120 otrok, podobno ustanovo v Križah ter prenoviti šolo heroja Bračiča, da bi lahko še v prihodnje služila potrebam šole. Vendar se ob tem pojavljajo dokaj utemeljeni predlogi, da Bračičeve šole za šolske namene ne bi več uporabljali, temveč dozidali ustrezne prostore za potrebe osnovnega šolstva v mestu pri Grajzarjevi osemletki, razen tega pa bi se tja preselili tudi Posebna in Glasbena šola. Analize, predvsem ekonomske, bodo pokazale utemeljenost prvega in drugega predloga. Če bo prevladal drugi predlog, bomo seveda predlagali spremembo prvotnega programa.« J. Košnjek 1975, temveč dlje. Razpravljalci so se precej dolgo zadržali pri členih osnutka zakona o gozdovih, ki pravijo, da kmetu tistega lesa, ki mu ne prinaša minimalne cene »na panju« in za katerega spravilo bi imel celo izgubo (to se je dogajalo in so morali nekateri kmetje celo nekaj doplačati), ni treba sekati. Ti členi vsekakor ščitijo lastnike gozdov, ki imajo les v.težko dostopnih krajih in spravilo ni rentabilno, vendar lahko tako kopičenje lesne mase povzroča, da precej lesa ne bo posekanega, da se bo večal (drag) uvoz lesa. Bilo bi bolj ekonomično, da bi »nerentabilni« les posekali, kmetu plačali minimalno ceno. Dobili bi les ter se vsaj delno izognili uvozu dragega lesa. Osnutek zakona prihaja v nasprotja, saj na eni strani predpisuje, da kmetu takega lesa ni treba sekati in ga mora posekati gozdnogospodarska organizacija na stroške biološke amortizacije, če gre za »sanitarno sečnjo«, na drugi strani pa osnutek zakona pravi, da se mora letni etat povečevati in uresničevati gozdnogospodarski načrt, katerega deli pa so tudi nedonosni in nerentabilni gozdovi. Takšna in še nekatera določila so povzročila, da so udeleženci sredinega sestanka zahtevali konkretnejši in preciznejši ter razumljivejši zakon. Precej burna razprava se je razvnela o členu, ki govori o prometu z lesom. Dejstvo je, da je promet z lesom po novem osnut-^ ku zakona še bolj obdavčen in morata kmet, ki proda les po legalni poti, ter organizacija, ki les kupi, plačati kup dajatev. Nič čudnega torej ni, so dejali, da teče po Sloveniji prek 4000 ilegalnih zasebnih žag, da križarijo po Sloveniji (in Gorenjski) nakupov alci lesa iz sosednjih republik in iz Italije s »suhimi« bankovci v roki ter kupujejo in preplaču-jejo les, ki bi ga morali dobiti naši lesnopredelovalni obrati. Slišali smo podatek, da je samo iz Selške doline odšlo po taki poti 4000 kubikov lesa. Inšpektorji nimajo kaj prida moči. Nekje na Gorenjskem se je zgodilo, da so inšpektorja, ki je hotel preprečiti taKo početje, zaprli v hlev ter mu zagrozili, naj bo tiho, če hoče samemu sebi dobro! Še bolj zanimivo je to, da prodajajo nekateri kmetje na Črno celo tisti les, ki ga imajo odkazanega izključno za domačo uporabo. Višino odkazila za te namene določajo samoupravne skupnosti kmetov-lastnikov gozdov in dosegajo kdaj tudi po 80 kubikov, povprečno pa od 30 do 40 kubikov. Koliko tega lesa je lastnik resnično porabil zase, nihče ne kontrolira. Novi zakon mora to preprečiti, pravijo lesni predelovalci, ker smo v neenakopravnem položaju, sicer bodo naše žage kmalu brez lesa! J. Košnjek Podjetje za PTT promet v Kranju razpisuje vpis učencev v I. V 1. letnik šole za telekomunikacije v Ljubljani (s'mer tt mehanik in tt monter) za šolsko leto 1973/74 Pogoji za sprejem so naslednji: 1. uspešno dokončana osemletka 2. starost do 17 let Kandidati morajo opraviti sprejemni izpit iz matematike in fizike. Šolanje traja tri leta. Po končani šoli si absolventi pridobe poklic kvalificiran tt mehanik oziroma kvalificiran tt monter. Prošnje za sprejem morajo kandidati vložiti pri našem podjetju najkasneje do 20. junija. Prošnji, kolkovani z Q,50 din, je treba obvezno priložiti: a) spričevalo 8. razreda osemletke b) rojstni list c) zdravniško spričevalo d) mnenje osemletke o učencu. II. Učenci, ki niso končali osemletno šolsko obveznost in imajo najmanj 6 razredov osnovne šole, se sprejmejo v poklicno izobraževanje za poklic vzdrževalec tt linij in vzdrževalec tt kablov. Na osnovi učne pogodbe s podjetjem traja učno razmerje 22 mesecev. Učenec opravlja delovno prakso v ptt enotah, med tem časom pa 2 x po 4 mesece obiskuje šolo v Ljubljani, Celjska št. 16. Po uspešno opravljenem zaključnem izpitu dobi poklic vzdrževalca tt linij, oziroma vzdrževalca tt kablov. Prošnje za sprejem morajo kandidati vložiti pri našem podjetju, najkasneje do 20. junija. Prošnji, kolkovani z 0,50 din, je treba obvezno priložiti: a) zadnje šolsko spričevalo b) rojstni list . • c) zdravniško spričevalo d) mnenje osemletke o učencu Pod I. in II. pridejo v poštev le moški kandidati. III. V 1. letnik Poklicne PTT šole v Ljubljani za šolsko leto 1973/74. Pogoji za sprejem so naslednji: 1. uspešno dokončana osemletka 2. starost do 17 let. Kandidati morajo opraviti sprejemni izpit iz slovenščine in izpolniti test za ugotovitev znanja iz matematike in zemljepisa. Šolanje traja 3 leta. Absolventi te šole dobijo poklic manipulant ptt prometa, ki opravlja vsa dela izvršilne, poštne, telegrafske in telefonske službe, za katera se zahteva srednja strokovna izobrazba in se jim ta tudi prizna. Prošnje za sprejem morajo kandidati vložiti pri našem podjetju, najkasneje do 20. junija. Prošnji kolkovani z 0,50 din, je treba obvezno priložiti: a) spričevalo 8. razreda osemletke b) rojstni list c) zdravniško spričevalo d) mnenje osemletke o učencu. V prošnjah za sprejem v šolanje pod I., II. in III. je treba navesti socialno in premoženjsko stanje, poklic staršev in kraj bivanja. V času šolanja prejemajo vsi učenci štipendijo podjetja. Šola ima svoj internat. Prednosti pri sprejemu imajo učenci z boljšim šolskim uspehom. Glasbena šola Kranj vpisuje nove učence za šolsko leto 1973/74 v oddelek za godala, pihala, trobila, klavir, solopetje, kitaro in klavirsko harmoniko Sprejemni izpiti in vpisovanje bo v sredo, 6. in 20. junija ob 10. in 15. uri v Glasbeni šoli v Kranju; v torek, 12. junija, ob 14. uri v osnovni šoli v Preddvoru; v torek, 12. junija, ob 16. uri y osnovni šoli v Cerkljah; v torek, 12. junija, ob 18. uri v osnovni šoli v Šenčurju. Podrobnosti o vpisu so razvidne iz objave na šolski oglasni deski. Ravnateljstvo Pomanjkljiva higiena pri prodaji in prevozu kruha Sanitarna inšpekcija pri skupščini občine Škofja Loka nikakor ni zadovoljna s higieno pri prevozu in pri prodaji kruha. Številna opozarjanja niso zalegla, zato so v zadnjem času več kršilcev prijavili sodniku za prekrške. Dostavljalci košare za kruh puščajo pred trgovinami, kjer so izpostavljene prahu Investicijski program jeseniške bolnice Splošna bolnica Jesenice je bila grajena kot bolnišnica Krajevne bratovske skladnice. Bila je solidno grajena in je kot takšna tudi sedaj v zelo dobrem stanju. Vendar stavba, predvsem njena notranja ureditev, po svoji uporabnosti nikakor več ne ustreza. Zato je nujna preureditev notranjih prostorov, še prej pa zgraditev novega objekta, v katerem naj bi bili vsi taki prostori, ki jih v sedanji bolnici sploh ni ali so zasilno urejeni. Splošna bolnica Jesenice ima danes 343 postelj, od tega 36 v Kranju. Doslej je opravljala precejšen del specialistične službe, čeprav za to ni bilo na voljo primernih prostorov. Specialistične preglede, opravljajo zdaj kar v oddelčnih ordinacijah in v preobremenjenih prostorih: bolniki čakajo kar na hodnikih. Ob tem je tudi neprimerna delitev specialistične ambulantne službe na dveh lokacijah (Bolnišnica in Zdravstveni dom). Gradbena in ureditvena dela prve faze gradnje bodo prav gotovo zahtevala tudi nekatere notranje spremembe, saj bo le tako bolnica lahko delovala kot sodobna bolnišnična ustanova. Tako je po programu predvidena ureditev kleti, v kateri bo med drugim tudi nova kuhinja in bolnišnična lekarna. Pritličje je po svojem programu najzahtevnejše. V avli pritličja naj bi bil administrativni" sprejem, bolnike s hujšimi poškodbami pa bi pripeljali skozi poseben vhod. V pritličju bodo tudi prostori kirurške ambulantne službe, rentgensko diagnostične službe skupaj z mavčarno in pripadajočim operacijskim blokom, prostori endoskopij, ki so navezane na upravo rentgena, in ginekološka ambulantna služba. V prvem/nadstropju je vezni člen med bolnišnico m specialističnimi ambulant ami urejen kot dnevni prostor bolnišnice. Ob avli so prostori za osebje: strokovna knjižnica, prostor za rekreacijo in osem kabinetov za dežurne zdravnike in laborante. V prvem nadstropju so razne specialistične službe ter centralni laboratorij, v srednjem pasu objekta pa sta dve večji čakalnici. Po predvidenem programu naj bi bila vrednost gradnje z opremo vred okoli 22 milijono.v dinarjev. Občinska skupščina Jesenice je že sprejela v okviru smernic razvoja tudi socialni program, ki predvideva tudi skrb za zdravstveno varstvo občanov in s tem tudi potrebo po dozidavi bolnice Jesenice, novega trakta za specialistične ambulante, lekarno, modernizacijo kuhinje itd. Razen tega so skupščine gorenjskih občin, zdravstvene delovne organizacije in skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj lani sklenile družbeni sporazum o investicijah v zdravstvene objekte in opremo na Gorenjskem od leta 1972 do 1976. Podpisniki sporazuma so se dogovorili, da bo Skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj prispevala za investicije 0.3 odstotka dohodka iz stopnje 7.a nesreče pri delu, skupščine gorenjskih občin pa 8 odstotkov vrednosti vseh investicij. D. Sedej • in onesnaženju, nekatere trgovine pa sploh niso primerne za prodajo kruha. Polic, na katerih mora biti kruh, je premalo. Posebno težavno je ob sobotah, ko trgovine dobe veliko kruha in ga shranjujejo v neprimernih skladiščih. Poseben problem so tudi avtomobili, s katerimi razvažajo kruh, saj je inšpekcija ugotovila, da so često vse prej kot čisti. Inšpekcija ima tudi pripombe na površno čiščenje strojev v pekarni. O odpravi takih pomanjkljivosti namerava sanitarna inšpekcija sklicati sestanek z direktorji trgovskih podjetij in pekarne. V nekaterih trgovinah v loški občini še naprej prodajajo, kljub opozorilom in izdanim odločbam o prepovedi, razkosano nepaki-rano perutnino. Sanitarna inšpekcija namreč dovoljuje prodajo razkosane nepakirane perutnine le v trgovinah, ki imajo posebne oddelke za prodajo mesa. Na prej omenjeni način prodaje pa se z mesom onesnažujejo tudi ostala živila, ki jih dodatno ne moremo očistiti, kot so kruh, sladice, sir itd. Prodajalci bi te stvari vsekakor morali vedeti in upoštevati pri prodaji, saj imajo preizkus znanja iz higiene živil. Stalno opozarjanje ne zaleže, zato je sanitarna inšpekcija nekaj prodajaln že prijavila sodniku za prekrške. Na splošno je v loški občini higiena pri prodaji živil dobra, tudi trgovine same so dobro opremljene, še posebej za hrambo hitro pokvarljivih živil. L. M. ZAVOD ZA VZDRŽEVANJE ŠPORTNIH OBJEKTOV KRANJ 91 Cesta Staneta Žagarja ' takoj zaposli za nedoločen čas kopališkega mojstra Pogoj: znanje plavanja, OD po P vilniku o delitvi OD. MlM JOJUBUANAi Pekarna Kranj zaposli takoj 1. več delavcev za 2. snažilko proizvodnih prostorov 3. delavca za skladišče mlevskih izdelkov » . KranJ^ Pogoj: stanovanje \ ali bližnji okolici. OD P° 1 vilniku. v Pr Interesenti naj se jav»J0 sami pekarne, Dr&žgoška publiškega zakona o gozdovih. Na sestanku so uvodoma ugotovili, da osnutek močno poudarja družbeni pomen gozdov in družbeni vpliv pri gospodarjenju z gozdovi, finančno pomoč družbe pri gospodarjenju in vzdrževanju tako poudarjane in pomembne družbene dobrine pa omenja osnutek le v prehodnih določbah, kar je po mnenju udeležencev sestanka očitno neskladje. Prav tako v prehodnih določbah omenjena družbena pomoč ne bi smela trajati le do leta 4 6LA« Sreda — 6. junija 1973 , Šerif na divjem zahodu Ol vi1' Norman Taurog L£ge: Jerry Leivis, Dean Martin, Lori Nelson skun Qn* Jerry Leivis se je tokrat podal na divji zahod. Vse DeanJtoe ^ z^čelo z nenapovedanim obiskom. Lepi cowboy, igra ga temu rtin> ima ranč, ki ga stalno ogroža skupina roparjev. Kljub tega Je, Pri£el v veliko mesto na živinski semenj, da bi kupil znameni-k jef en}enskega bika. Žal je bil predrag. S prijateljico sta odšla njeneP'ni. materi, da bi jima posodila nekaj denarja. Tam spozna z mask' Sm-a' Tedaj spoznata, da sta njuna očeta umrla skupaj v boju Klanimi roparji, ki so se hoteli polastiti njunega ranča. s pra^/?0® slavnih očetov postaneta družabnika in se podasta v boj sta us , tmt roparji, ki so na krut način ubili njuna očeta. Jasno, da kaia * ? najrazličnejših peripetijah in negotovostih sta razkrin- otpo ničvrednežev, ki jo je vodil ugledni meščan bližnjega mesta, govimi Je ec*en prvih Lewisovih filmov in kar precej zaostaja za nje-izzvainp0ZneJŠimi dosežki. Njegova mimika in sploh komika, ki naj bi a Smeh,je tokrat bolj žalostna kot smešna. M. G. £ODJETJE za stanovanjsko in £OMUNALNO gospodarstvo Kranj °bvešča hišne svete ter organizacije združenega dela in sl^l.^ganizacUe, da od 1. junija 1973 dalje posluje v na- dbS? JLA 6/v (nebotičnik), telefon št. 21-875,21-864 eKtor» tajništvo 8PloSni oddelek: zemljiško-pravne zadeve finančno ekonomski oddelek: Računovodstvo Nagajna soli!?0Vod8tV0 hišnih svetov »aarnostni stanovanjski sklad stanovanjski oddelek: Sevanje stanovanjskih hiš in stanovanj poarvani«ke pogodbe Poslovm prostori Pr°da j a stanovanj in garaž ^oroška cesta 17 (v I. nadstropju nad poslovalnico Ghetaldus-°Ptika, vhod iz dvorišča) tel. 24-290,24-440 ^hnični oddelek: lok?"18,01-"6 ° z vidljivosti zemljišč ^ac.jska dokumentacija geo"m.entac»ja za določitev funkcionalnega zemljišča Ur^ia - ~~ lzmera zemljišč in zakoličbe zgradb S nJe stavbnih zemljišč vadbeni nadzor p^f. "re 2a stranke v vseh oddelkih: srerUeLJek oda do 13-bi a ° 13-^o16. ure, Kajna posluje vsak dan od 9. do 12. ure. Gorenjska poje Ker so se številna srečanja in sestanki članov gasilskega društva Srednja vas zaključili s petjem in kramljanjem, so se na rednem občnem zboru leta 1971 dogovorili, da bodo ustanovili gasilski pevski zbor. Po nekajmesečnem zatišju in iskanju pevcev ter pripravah na ustanovitev zbora se je prvi in edini gasilski pevski zbor na Gorenjskem prvič sestal. Poiskali so tudi pevovodjo. To odgovorno nalogo je prevzel Drago Škrjanc iz Šenčurja. »Če imate resen namen,« jim je dejal, »in če boste hodili red.no na vaje, bomo uspeli, drugače ne.« Srednjevaški gasilci so začeli navdušeno hoditi na vaje in prepevali tudi po večkrat na teden. Uspehi niso izostali. Po nekajmesečnem trdem delu so se predstavili šenčurskemu občinstvu, in poželi prvi aplavz. To je pevcem vlilo nove korajže. Ko je bil tisto leto v Šenčurju krajevni praznik, je zbor sred-njevaških gasilcev prvič zapel Gasilsko himno, ki jo je uglasbil pevovod-ja Drago Škrjanc. Leta 1971 so gasilci iz Srednje vasi nastopili še na nekaterih prireditvah. Številni nastopi in sadovi trdega ter vestnega dela so dvigali kvaliteto zbora, čeprav so se nekateri pevci šele z ustanovitvijo zbora prvič podrobneje seznanili z zborovskim petjem. Letos 10. tržiške poletne igre Dva bregova in še marsikaj Letos mineva 10 let, odkar so pri idilični cerkvici na gričku sv. Jožefa nad Tržičem prvič organizirali tržiške poletne igre. Amaterski igralci iz Tržiča in okolice so se takrat na prostem predstavili z Miklovo Zalo. V naslednjih šestih letih so Tržičani na Jožefovem griču zaigrali naslednja dela: Pod svobodnim soncem, Divji lovec, Naša kri, Na trški gori, Deseti brat in še enkrat Miklova Zala. Osmo leto, leta 1971, tržiških poletnih iger ni bilo, lani pa so se z Jožefovega griča preselile na dvorišče poslopja skupščine občine Tržič, kjer je bilo več uspelih predstavitev veseloigre Marina Držiča Boter Andraž. Ker je letos deset let, odkar so bile v Tržiču prve poletne igre, je letošnji program iger zelo razširjen. Igralci domačega KUD-a in igralci kulturnih skupin in društev iz okoliških vasi bodo zaigrali dramo Dva bregova. 13 igralcev in 20 statistov vadi pod vodstvom režiserja Marjana Beline. Bralne vaje imajo v prostorih paviljona NOB, kasneje pa se-bodo verjetno preselili v mladinski-klub. Okvirni program prireditev, ki se bodo pričenjale ob 20. uri na občinskem dvorišču, je takle: 30. junija ob 20. uri bo premiera Dveh bregov, 1. julija pa prva ponovitev. 3. julija bo koncert tržiškega pihalnega orkestra in tržiškega okteta. 5. julija ob 20. uri bo Gubčeva proslava, za katero pripravlja Glasbena matica iz Ljubljane glasbeno-recitalni večer. 7. in 8. julija bosta ponovitvi Dveh bregov. 10 julija bo na istem prireditvenem prostoru nastop do- mače folklorne skupine Karavanke in Tržiškega instrumentalnega ansambla. Za četrtek, 12. julija je preddvideno gostovanje enega od tujih gledališč, dan kasneje pa bo tržiška Zveza kulturnoprosvetnih organizacij priredila sprejem za igralce in sodelavce tržiških poletnih iger. Igralci, ki že vsa leta sodelujejo pri igrah, bodo prejeli priznanja in diplome. 14. julija bo predvidoma revija slovenskih pevcev zabavne glasbe ob spremljavi ansambla Radia Tržič, v ponedeljek, 16. julija pa nastop 40-članskega pevskega zbora Jadran iz Clevelan-da. Organizatorji prav tako omenjajo možnost nastopa enega od koroških slovenskih zborov. J. Košnjek Lani so se pojavile manjše težave. Pevci opravljajo različne službe. Nekateri so prosti dopoldne, drugi popoldne, tretji zvečer. Zato so se ob določeni uri, ko je bila vaja, težko vsi zbrali. Vendar so bile z veliko voljo pevcev in pevovodje težave odpravljene in »kriza« prebrođena. Pevovodja Drago Škrjanc je nedvomno eden tistih, ki imajo največ zaslug, da se je zbor obdržal. V vsakem vremenu, tudi pozimi, hodi iz Šenčurja v Srednjo vas s kolesom, kjer vsklajuje in uglaša glasove sred-njevaških pevcev. Za njegov trud so mu pevci hvaležni in želijo, da bi bilo tako tudi v prihodnje. Od časa do časa odidejo po vaji na vas in s pesmijo pričarajo nekdanjo vaško idilo, ko so nočni mir sekali fantovski glasovi. Zbor srednjevaških gasilcev sestavlja sedaj 16 pevcev. Večina jih je iz Srednje vasi, nekaj pa iz okoliških vasi. Okrog 35 pesmi znajo zapeti. Sedaj se učijo 4 nove. Nastopajo na vseh večjih prireditvah v Šenčurju in okolici, so pa tudi stalni gostje prireditev, ki jih organizira šenčur-ska Svoboda, katere član je gasilski pevski zbor iz Srednje vasi. Njegovo petje so lahko poslušali tudi delegati redne letošnje skupščine Občinske gasilske zveze Kranj. Julija bo pevska sezona zaključena. Okrog 15. septembra bodo srednjevaški pevci spet začeli vaditi in pripravljati nastope, ki jih ne bo manjkalo. Še večkrat jih bomo slišali in to na večjih in samostojnejših prireditvah. Kje in kdaj, je še za-enkrat skrivnost! J. Košnjek Grad HRIB v Preddvoru prenovljen Od januarja meseca sem je bil preddvorški grad HRIB poln delavcev. Premenjali in preuredili so okna in vrata, popravili streho, napeljali centralno kurjavo po celi hiši, nalepili nove tapete, v sobe namestili telefone in s strehe so pokukala nova strešna okenca; na podstrešju so namreč naredili deset manjših sobic s kopalnicami za goste. Vse so obite z lesom, prav tako so v lesu stopnišča in stropi kopalr.ic. Lesene stene iz ruske smreke, in mehak iti-son na tleh dajejo izreden občutek toplote. Med dvema večjima sobama v prvem nadstropju so podrli steno in Pred dnevi so odprli prenovljeni grad Hrib v Preddvoru. iz obeh naredili veliko konferenčno dvorano za seminarje, ki je bila tako zelo potrebna v tem turističnem centru. Dvorana ima 70 sedežev. Izgleda, da bo vse leto polno zasedena, takšno je povpraševanje po njej. Danes ima grad HRIB 39 postelj, s pomožnimi ležišči pa 45. Za preureditev je pripravilo načrte Projektivno podjetje Kranj, ki je tudi vršilo nadzor. Za prihodnje leto se že več tujih agencij zanima za Preddvor, predvsem so to Holandci, Belgijci in Nemci, močno pa je tudi povpraševanje domačih gostov, čeprav so v času predsezone tu višje cene kot na morju. , Kot je ob otvoritvi pretekli četrtek povedal direktor CENTRALA, tov. Andrej Babič, je s preureditvijo gradu zaenkrat gradnja tu končana, čeprav bi rabili večjo kuhinjo, še nove postelje in podobno, ni pa končana v Preddvoru. Kraj bi namreč nujno potreboval še dvorano z najmanj 300 sedeži in pa športne objekte. Letošnja zima je pokazala, kaj je tu zares še potrebno. Ko se je na jezeru Crnava napravil led, je ta zvabil na ploščo staro in mlado. Zal tu led drži premalo časa. Umetno drsališče, poleg pa plavalni bazen, bi bila prava dopolnitev turizmu, ki se je osredotočil ob malem zelenem jezercu pod Storžičein. %ji lu A 39» 5 Sreda — 6. junija 1973 - Slovenska popevka '73 Tudi bralci Glasa bodo pomagali ocenjevati j . ljubitelji in prijatelji zabavne glasbe najbrž že vedo, da se {jjjn v Ljubljani začne festival Slovenska popevka '73, ki ga oosta prenašala tudi radio in televizija. Prva dva dneva, v četr-22 1Q Petek, med izločilnim tekmovanjem, bomo slišali skupno melodij, v soboto zvečer pa samo najboljše. Sleherno pesem »peravajo predstaviti v dveh izvedbah, najprej z domačim, ^aaim interpretom in potem še v tujem jeziku, v sodelovanju I ®?®ti iz Italije, Velike Britanije, Francije, Belgije, Nizozemske, Jf.fke, Avstrije, Poljske, ČSSR, ZDA, NDR, Madžarske in Romu- Jn zdaj k stvari, or V8ako leto doslej je odbor festivala tudi tokrat sklenil g Banizirati glasovanje za podelitev treh nagrad občinstva. Gla-ovanje že po tradiciji zaupajo bralcem več slovenskih časnikov cev6 ^etos so člani komisije sestavo ene izmed žirij poslušal-sev uredništvu lista Glas. Zaupano nam nalogo smo oc • ra<*e v°lje sprejeli. Ekipa, ki bo jutri in v petek zvečer cenjevala posamezne popevke, šteje 10 občanov različnih sta-k?.:1* spola in poklicev. Upoštevati morajo obe verziji skladbe, nJ1 P011^ lahko prisodijo ustrezno število točk od 1 do 10. Skup-8tarez,ultate bomo ob koncu drugega dne festivala sporočili pred-na*Vf organizacijskega odbora Aleksandru Skaletu. Povemo UriJ8mo za »glavni štab« Glasove žirije izbrali prostore edništva, v stavbi Gorenjskega tiska, ulica Moše Pijadeja 1, ^^^___UREDNIŠTVO j Dr. Pavleta Blaznika »Škofja Loka in loško gospostvo« akj^vi je v založbi Muzej-na tlj • Hva Škofja Loka prišla dr i? l?redno zanimiva knjiga Lok«, »let? Blaznika »Škofja ^1803? Lo?ko gospostvo (973— °b8ežn'*» ki predstavlja sintezo avtori ^klnsa dosedanjih lju, ii j Studij o loškem ozem-d^UŽbp " o gospodarskem in tlepn ei?em razvoju obravnava-vi*e območja v obdobju vlada-•losinf ^singov. Po mnenju dr. fe&auo«• °njarja in dr. Boga Gra-&kih ^ dveh uglednih sloven-do vin ar je v, gre za delo ^blit znanstvenih kvalitet, za *ore ClJu' 8 kakršno se ne 8Wi»t» P°nvaliti nobena druga str«®? ua občina. Poleg 564 fot0 " jedila vsebuje tudi 151 in bon VJ w 8lik» 10 zemljevidov »»ikov^ 8Pisek grajskih oskrb-' glavarjev, * kaščarjev, mestnih sodnikov ter seveda freisinških škofov. Razen tega so zraven še obsežni seznami krajev, pomembnih oseb in stvarno kazalo. Z izdajo zgodovine dr. Blaznika sta Muzejsko društvo in Kulturna skupnost Škofja Loka opravila pravcati založniški podvig, čigar vrednost bo trajna. Njuno akcijo so podprle vse kulturne institucije v komuni. 24 starih milijonov, kolikor je stal celoten projekt, je bilo moč z'brati samo na ta način, da so se odrekle slehernemu povišanju dotacij v letu 1973. V prednaročilu bo knjiga veljala 100,00 novih din, kasneje, v prosti prodaji, pa precej več. Zato Muzejsko društvo interesente opozarja, naj pohitijo s pošiljanjem prijav, ki jih sprejema le do 25. junija letos. ( ' ) Gasilski pevski zbor Srednja vas pri Šenčurju Huda kri na občinski meii »Separatisti« iz vasi Draga bi se radi odcepili od Škofje Loke in priključili k občini Ljubljana-Šiška — »Ze dvajset let je naš konec pastorek, v katerega niso dosedanje loške vlade vložile niti prebite pare,« pravijo. Do Drage, naselja z dobro ohranjenimi arhitektonskimi značilnostmi pristne ravninske vasice, ki šteje 21 gospodinjstev in 76 »duš«, prideš lahko z dveh strani: iz Škofje Loke čez Puštal, Hosto, Pungert in Gosteče ter iz Medvod čez Soro. Od obeh krajev je oddaljena približno 5 kilometrov. Skoraj natanko na meji med loško in šišensko občino leži, saj črta ločnica gre, gledano v smeri toka bližnje reke, le 300 metrov pod zadnjo hišo. Popotniku, ki bi želel natančno vedeti, kdaj bo dosegel sosednjo komuno, se ni treba kaj dosti ozirati naokrog in iskati razmejitvenih znakov. Preprosto naj strmi predse, v cesto; tam, kjer zmanjka betežnega, luknjastega, izpranega makadama, tam kjer terorizirani avtomobilski amortizerji ob nenadejanem prehodu na gladek asfalt prenehajo ječati, tam je konec loške posesti. »PUNTARSKI ZBOR« V FEBRUARJU »Cesta? Cesta je bila samo sestavni del obsežnega seznama kamnov spotike, ki nam ne pustijo spati in spričo katerih smo februarja letos sklicali zbor vaščanov ter ugotovili, da bo najbolje, če obrnemo Škofji Loki hrbet,« pravi Franc Svoljšak, vnet zagovornik priključitve k občini Ljubljana-Šiška. Mrzlega zimskega večera so torej on in še 17 gospodarjev sklenili sprožiti postopek, ki naj bi Drago rešil »mačehov- ske« oblasti Ločanov. In zakaj mačehovske? »Zato, ker že debelih dvajset let zaman čakamo konca diskri-minatorske politike — pa zato, ker ni izgledov, da bi kak Dražan, Gostečan ali Punger-čan postal župan oziroma sekretar ter nas naredil približno enakopravne ostalim območjem komune,« skoraj v en glas pripovedujejo domačini. Čeprav je očitek precej oster, najbrž ni čisto brez podlage. Brez ognja ni dima, uči stara ljudska modrost. Ampak poleg zbadljivih pripomb so mi »puntarji« našteli tudi cel niz tehtnih argumentov, ki govorijo v prid nenavadni odločitvi. Po vsakdanjih opravkih hodijo vaščani že dolgo izključno le v kak kilometer oddaljeno Soro. V Sori je prodajalna veletrgovne Loka, je pošta, je pokopališče, sta šola in kulturni dom.. Polovica zaposlenih hodi v službo v Medvode, do Medvod redni šolski avtobus prevaža učence višjih razredov osemletke .. Skratka — Drago povsem praktični razlogi silijo, da bolj teži proti vzhodu, proti Ljubljani, kakor proti zahodu, kamor vodi površno vzdrževana, razjedena prometna žila. Najčešče jo uporabljajo nepoučeni tujci, ki sredi poti, potem ko mahoma zmanjka asfalta, osuplo obstanejo misleč, da so zašli, da ogrlica »bombnih jaškov« ne pelje nikamor. A sem ter tja stara, pozabljena obvoznica le še oživi: kadar je v Loki dirka in kadar obnavljajo glavno aorto mesta, cesto Škofja Loka — Jeprca. Njega dni so jo ob takšnih priložnostih polili z lužino, ki preprečuje prašenje, toda ker ni hotel nihče plačati stroškov prevoza, je zdaj okoliš dosti- krat na milost in nemilost prepuščen-prašnemu nasilju. NOJEVA TAKTIKA »Zapisnik posveta izpred štirih mesecev smo poslali občinski skupščini in občinski konferenci SZDL Škofja Loka in Šiška,« nadaljuje Svoljšak. »Kazalo je, da naše zahteve ne bodo izzvenele v prazno, kajti kmalu nato so Drago obiskali župan, predsednik socialistične zveze in referent za vprašanja KS. Pametno, v prijateljskem tonu smo debatirali ter se nazadnje dogovorili, naj o referendumu najprej razpravlja svet krajevne skupnosti, ki je dolžan zadevo legalizirati in v skladu z zakonom izpeljati glasovalni postopek. 2al do danes (sreda, 16. maja — op. p.) niso sklicali niti ene seje, niti niso dali kakršnega koli pojasnila...« Vodstvo KS Gosteče-če Svoljša-kove navedbe držijo, seveda — očitno pušča času čas ter upa, da bo stvar zbledela, zakrnela. V normalnih okoliščinah bi »taktiko noja« (zamiži in mirno prezri problem, kajti dokler ga ne vidiš, ga sploh ni) odločno obsodili, tu pa je zavlačevanje bržkone prej modro kot nepošteno in škodljivo. Nasprotniki odcepitve so sicer v manjšini, a njihovim »kontraargumentom«, ki podpirajo status quo, nikakor ni moč odrekati teže. »Ne bo držalo, da smo izgubili stik z Loko,« meni Andrej Gaber. »Traška industrija mnogim reže kruh. Razen tega je vmes precej polkmetov, ki jim zemlja prinaša obilo koristi. Pri KZ Škofja Loka so pokazali zanje veliko mero idealne pogoje za razvoj turizma. Seveda v manjšem obsegu kot sosednja Kranjska gora in z nekoliko drugačnim namenom. Mojstrana se lahko idealno vključuje v razvoj vse gornje savske doline. Pri tem bi poudaril, da smo pravilno začeli, ko smo se domenili, da bomo najprej dokončno zgradili center,. Kranjsko goro, vzporedno pa ne zanemarjali tudi razvoja ostalih krajev. V Mojstrani smo že precej napravili predvsem zato, ker krajevne organizacije tesno sodelujejo. Kljub temu pa je še vedno precej nepravilnosti, ki bi jih lahko sami z dobro voljo odpravili: lahko bi poskrbeli za razne orientacijske napise, cestna obeležja, za čistočo in splošno urejenost. Vse to bi lahko opravili z majhnimi sredstvi. Drugo vprašanje pa so seveda večji turistični objekti, ki jih v Mojstrani nameravamo zgraditi in bodo zahtevala več denarja: hotel z bazenom in kegljiščem, manjši športni objekti, TRIM steza ter dograditev novih smučarskih vlečnic. Ob tem pa je seveda nujna ureditev cest. Treba bo poskrbeti tudi za zabavo, ki dopolnjuje življenjsko počutje v ne- razumevanja; večini so prek kreditov omogočili nabavo moderne mehanizacije, traktorjev itd. Odkupna cena mleka ter živine je razmeroma visoka, znatno višja ko kor v občini. Ljubljana-Šiška, tako da tudi govedorejci iz Sore, Gorič in neposredne okolice Medvod raje 'kšeftajo' z Ločani.« In cesta? »Ja, cesta. Nedvomno predstavlja vir hude nejevolje, ki je zlepa ne bo mogoče potolažiti. Toda pol kilometra dodatnega asfalta, položenega skozi vas do na novo potegnjene meje, bi ne odpravilo nobenih bistvenih težav. Le prah bi izginil.« POGLED ZA KULISE V beležki nimam zapisanega nobenega podatka in imena več. Vseeno pa še ne mislim zaključiti. Nepošteno bi bilo. Pogled v ozadje, za kulise »afere«, namreč odkriva širše dimenzije spora in deloma razgalja težnje »separatistov«, težnje, ki koreninijo v skritih računih posameznikov. Nikakor nočem opravičevati Ločanov, ampak v prid resnici velja pristaviti, da prebivalci Drage ne prenesejo besedice »interni samoprispevek«. Tri leta že obstoja poseben odbor za popravilo in vzdrževanje lokalnega vodovoda, vendar samo na papirju. Člani /liso nikoli sedli skupaj. Menda so verna slika notranjega stanja v vasi, podoba neenotnosti, ki vnaprej preprečuje sleherno množično zbiralno ali delovno akcijo. Vaška blagajna ne premore niti dinarja »železne rezerve« in če bo lepega dne rezervoar podlegel zobu časa, bodo vrli Dražani prisiljeni krepko zmanjšati kupčke osebnih prihrankov. Nič bolje ni z gasilskim bazenom za slučaj požara. Trmasto fantazirajo o dotaciji, ki pa je ni in ni. Občina pač stoji na stališču, da je treba pomagati ljudem, ki so pripravljeni sodelovati in ki znajo pametno trošiti družbeni denar, medtem ko si tveganih naložb zagotovo ne bo privoščila. Poglavje zase je tudi tleče nezadovoljstvo nad strogo škofjeloško urbanistično politiko. Obstoječi plan v zaselkih vzdolž desnega brega Sore predvideva zgolj nadomestno gradnjo in ne dovoljuje odpiranja dodatnih zazidalnih okolišev. Strokovnjaki bi radi ohranili originalno, neskaženo podobo sveta ob vznožju Polhograjskih Dolomitov, toda vaščanom njihova logika ni pogodu. Ne odobravajo je. Želeli bi postaviti domove, saj otroci neusmiljeno rastejo. In sosednja občina bi jim to dovolila, kajti nobenega nadležnega predpisa niso potrdili šišenski odborniki. Odcepiti se ali ne odcepiti? Dilema je vredna temeljitega premisleka. I. Guzelj Le vztrajnemu delu sledi uspeh Pred nedavnim se je iz Tuniz'j* vrnila zvezna ekipa, ki je sodelova' na mednarodnem šolskem ProI?jg nem tekmovanju. V ekipi sta b". tudi učenca šole France Prešeren Kranja Zvone Švegelj in Igor Sil®" Mladi jugoslovanski predstavnikis v Tunisu dosegli tretje mesto, kar J nedvomno lep uspeh. Visoko mesf na tem mednarodnem tekmovanj pa je še posebej dragoceno za osno no šolo France Prešeren, saj so » njeni učenci prebili iz šolskih te*' movanj na občinska, republiška 1 nato še na zvezno tekmovanje. * ^ cejšnji del uspeha gre brez dvo^ mentorici družine pionirjev prome nikov Tei Marcijan. ' »Visoka uvrstitev na mednaro ^ nem tekmovanju je bila zarn vsekakor presenečenje, kljub usP hom na zveznem in republik tekmovanju. Najboljša mesta \ naše učence so vsekakor dolgotrajnega in kontinuirane? dela, uspehi nikakor ne pridejo c noč.« 2e več let se ukvarjate s prorn^ vzgojo na osnovnih šolah. Ali fl® ta predmet v šoli tako mesto kot m gre? )• j »Res se s prometno vzgojo v ukvarjam že deseto leto. Mor* reči, da je temu predmetu v učn^, načrtih preskopo odmerjen čas. analizi, ki sem jo pred krat*' ^ naredila, navajam, da je posebno višjih razredih prometna preskopa, v osmem razredu jo sp| ni, čeprav bi morala biti v okv> tehničnega pouka. Prometna vz pa bi bila učinkovita, če bi traja vseh osem let otrokovega šolanj Po končani osemletki bi šolaj" primer moral kot kolesar samos^ no voziti v mestnem prometu, pomeni, da bi moral P°zy prometne predpise, to pa je že ne* vozniški izpit.« . .j), Kljub pomanjkljivostim, ki > omenjate, je prometna vzgoja do j gla tudi že velike uspehe v P* j* če tako rečemo. Kako se to kaze vašo šolo? t„i »Naša šola stoji ob zelo promf a cesti. Kljub taki izpostavljenost a se lahko pohvalimo, da v vseh odkar šola obstaja, ni bilo ^ v učenci nobene smrtne žrtve prometu, niti ni bil nihče huje te' f no poškodovan. Brez dvoma j*11 j j* tem zasluge prav vzgoja v šoli. predmet končno tudi zanimiv( posebej zaradi tekmovanj, v kat ^ so zajeti prav vsi učenci. Na ta tudi lahko izberemo najpo'Lt najspretnejše, ki se lahko merijo. so pokazali, z najboljšimi v držav . tudi zunaj meja. Poudariti ^ moram še to, da so pri tekmovanj ki smo jih imeli dva zadnja m^ . sodelovali skoraj vsi učitelji na ^ vodstvo šole pa nam je kot že leta pri tem nudilo vso pomoč.« ^ kem kraju ter za nenehno vzgojo ljudi.« »Mojstrana je bila zibelka smučarjev. Kako je danes?« »Mojstrana je dala vrsto repre-zentantov, med drugimi tudi prvega državnega prvaka v tekih Janeza Hlebanja — Luksa. Mojstrana je bila tudi dom Janše, Jakopiča, Klančnika, Polda, Rakarjeve, Pečarja in dr-gih. V zadnjih nekaj letih pa je da. naše najboljše alpiniste: pokojnega Koflerja, Brojan a, Smo-leja, Dovžana, Mlekuža. Medtem ko je priliv med alpiniste še vedno močan, pa je na smučarskem področju nastal premor, ki ga lahko opravičujemo s pomanjkanjem potrebnih Športnih objektov. Naš smučarski klub, ki deluje v okviru SD Jesenice si intenzivno prizadeva, da bi vzgojili nekaj dobrih športnikov. Društvo ima precejšnje možnosti, saj ima na razpolago dober strokovni kader, ki redno sodeluje na vseh večjih smučarskih prireditvah. Obenem pa organizira društvo tudi vsakoletni Janšev memo-rial v tekih ter Zlatorogov veleslalom v Vratih, člani pa sodelujejo na vseh večjih tekmovanjih v Sloveniji, še posebno pa na tekmovanjih v kraju, saj ne mine sobota ali nedelja, da v Mojstrani pozimi ne bi bilo smučarskega tekmovanja.« D. Sedej EKONOMSKO ADMINISTRATIVNI ŠOLSKI CENTER V KRANJU Tomšičeva 7 objavlja razpis za sprejem novincev in novink v I. letnik za šolsko let0 - 1973/74 v naslednje šole: Ekonomska srednja šola — 90 učencev in učenk Pogoji za vpis: 1. dokončana osnovna šola (iz tujega jezika je obvezna pozitivni ocena) 2. starost do 18 let, 3. izpisek iz rojstne matične knjige, 4. izpolnjen obrazec DZS 1,20 s kolekom za 1 din 5. dopisnico z naslovom prijavljenca(-nke). Upravno administrativna šola — (štiriletna) — 30 učenk Pogoji za vpis: 1. dokončana osnovna šola (iz tujega jezika je obvezna pozitivna ocena) 2. starost do 18 let, 3. izpisek iz rojstne matične knjige, 4. zdravniško spričevalo o zdravih očeh in rokah, 5. izpolnjen obrazec DZS 1,20 s kolekom za 1 din, 6. dopisnico z naslovom prijavljenke. Administrativna šola — (dvoletna) — 30 učenk Pogoji za vpis: . 1. dokončana osnovna šola (tudi brez ocene iz tujega jezik®'' 2. starost do 18 let, 3. izpisek iz rojstne matične knjige, 4. zdravniško spričevalo o zdravih očeh in rokah, 5. izpolnjen obrazec DZS 1,20 s kolekom za 1 din, 6. dopisnico z naslovom prijavljenke. Posebno opozorilo 1. Prijave za vpis pošljite ali oddajte osebno do vključno 20. Ju nya 1973. jj 2. Ce bo prijavljencev več kot je razpisanih mest, bodo in11® prednost pri vpisu učenci oziroma učenke z boljšim uspeho1"' Ravnateljstvo ekonomsko administrativnega šolskega centra Kranj Razjeden makadam, ki pelje skozi vasico, je samo eden izmed vzrokov, zaradi katerih del Dražanov zahteva referendum o odcepitvi. Toda cesta še ni vse. — Foto: F. Perdan Šport, turizem, alpinizem Sandi Kotnik: »Mojstrana se vključuje v turistični razvojgornjesavske doline.« Za Sandija Kotnika iz Mojstrane bi težko našteli vse funkcije, ki jih je opravljal v preteklih letih bodisi v krajevni samoupravi bodisi v občinskem ali slovenskem merilu. Tudi zdaj je spisek vseh dolžnosti, ki jih opravlja, precej dolg in obširen. Poleg ostalega je predsednik ZRVS v Mojstrani, načelnik gospodarskega odseka Planinskega društva v kraju/ podpredsednik komisije za skoke pri smučarski zvezi Slovenije, predsednik sekcije za skoke pri SD Jesenice, predsednik občinske komisije za /zgojo in varnost v prometu, podpredsednik sveta za narodno obram-, , bo, mednarodni sodnik za skoke itd. Razumljivo je torej, da sodeluje na vseh večjih prireditvah v Mojstrani ali v sosednji Kranjski gori in dru-, tod. O turističnem razvoju Mojstrane meni takole: »Mojstrana ima'zaradi svoje zemljepisne lege in naravnih možnosti 6 W J% €Bi Sreda — 6. junija 1973 POGOVORI O STRAŽIŠČU pa še o Šmartnem, Gašteju, Laborah, Joštu, Šmarjetni gori in Gorenji Savi rvv venje Van Dolenc je rojen Ižanec, kjer leta 1924' prišel v Tržič' SlapuSevjf,.z?Poslil v papirnici na delat raga moja Iza g0t0VoV^ Je Pri njej. Ni je več vodil v kamro nad hlevom, na voe T Zahajal v Heisingerjevo hišo, saj je imel ključ, v sobo ga ne b k^er ie spala Karla. Najbrž gledata kres ... v takem A). ° Pustila na cesto, pa če bi moral ostati do jutra. zZHaj® 8 P»jatelji... drugip l. 80 se> sedaj pa poslušajo in ugibajo. Le kje naj bi bil »Prijatelji... če že ni pri Karli, ^ena s koraki, ki so se zagnali po stopnicah. 8e Hfljoj •Jim Je> Preskakovali so po dve hkrati, spotikali so se in pJaednJ.e opotekli v kamro. 8erti si oddahrf'l11 0C^0 z spoznal sem senco med vrati in ^ je Anton. *Mo7čU«Že baL--< ko so streljali?« "•on me znova zavrnil: »Molči!« Čez šipe na vratih je obesil zaveso, ki sva jo imela za zatemnitev, potem je prižgal luč. »Kakšen pa si?« Kriknil bi bil, pa mi je glas zagrgral kakor voda v odtočni cevi in odtekel. Ležišče pod menoj se je pogrezalo, čeljust se mi je nemočno povesila in v želodcu sem začutil slabost... kakor nekoč, ko so me spravili na vrtiljak ... ko sem bil še premajhen za take igre in je svet zaplesal okoli mene in se n,i hotel ustaviti in sem nemočen visel nad njim, pripet na tanki verigi. »Je kaj vode?« je vprašal Anton. »Nič.« Klešče strahu so popustile, toliko da sem se lahko premaknil, da sem se skopal izpod odeje in se ponudil: »Naj stopim ponjo?« Antona še nisem videl tako upadlega. Bil je pepelnat v obraz in zdel se je sključen, upognjen, kakor včasih v trgovini, ko si je zadel na hrbet pretežak zaboj. Ves je bil zgrbljen, ne samo v hrbtu, tudi v tilniku, v pasu, v kolkih in v kolenih. Obleko je imel blatno, roke opraskane, iz oči pa mu je gledal strah preganjanega. »Ni treba ...«je odkimal. Za nekaj trenutkov je okleval in nazadnje dejal: »... pa daj!« Preden sva odprla vrata, je ugasnil luč, potem je dolgo poslušal nad stopnicami in mi nazadnje pomignil. Še nikoli ni bila noč tako sovražna, še nikoli niso stopnice tako izdajalsko škripale in še nikoli ni voda iz pipe tako zahru-mela v korito pred hlevom. Med kostanji sem videl sence, plazile so se od debla do debla, bližale so se mi v širokih lokih in se mi obešale na pete, ko sem se yračal, prav čutil sem jih, kako so se lepile name in niso popustile. Bili so Kurtovi prsti, dolgi in spolzki kakor alge v stoječi vodi in lepljivi kakor testo. Ko je Anton zaprl vrata, so ostali zunaj, a so še tipali po šipah. ' »Kaj je bilo?« sem vprašal. Toda Anton ni hotel odgovarjati. Danes vem ... bežal je pred resnico ... manj ko je mislil nanjo, dlje je bil od nje. Slekel se je in se umil in poskušal skrtačiti blatno obleko, pa ga drhteče roke niso ubogale. »Naj jaz?« sem se ponudil. »Bolje, da jo skriješ ...« »Kam?« »... za tramom.« »Kjer je bila puška?« Anton me je izgubljeno pogledal. »Tja.« »Videl sem ogenj...« sem ga še enkrat skušal zaplesti v pogovor. »Pozabi na to!« »... večji kakor lani pri Okornu.« Ugasnil sem luč in odprl vrata, da sem pljusnil umazano vodo čez ograjo ... »Pozabi, kar si videl!« je rekel Anton. ... odmaknil sem desko in stlačil obleko za tram ... »Zame pa ... jaz sem bil ves čas doma,« je rekel Anton. ... pobrisal sem po tleh in postavil stol nazaj k mizi. »Skupaj sva šla v posteljo, vso noč sva spala,« je rekel Anton. Ne spominjam se, da bi bil njegov glas kdaj tako proseč. Anton je znal zahtevati, tokrat pa je beračil za obljubo: »Nikomur ne smeš povedati, Andrej!« Pa mu ne bi bilo treba prositi. Molčati sem znal. »Tudi če bi ti obljubljali ne vem kaj,« je rekel. »Kdo?« »Lahko da Kurt...« »Ta mi je že obljubljal. Maram za njegove letalce.« »Tudi če bi ti grozili...« Obljube mi ni bilo težko izpolniti, ker mi nihče ni grozil. Tudi ponujali mi niso ničesar. Se spraševali me niso. Hodili so mimo" mene, kakor da me ni, in če sem bil komu napoti, me je molče porinil stran. Prišli so zjutraj, komaj smo dobro vstali. Po vznemirjenju ponoči sem se pogreznil v težak spanec, a sem se predramil ob svitu, prej kakor druge dni. Antona sem našel budnega. Anton bržkone še zaspal ni. Izdajali so ga temni kolobarji pod očmi in utrujen pogled in upadla lica. Tudi očeta sem slišal, ko je stopil v hlev, potem so se njegovim korakom pridružili še drugi in me zvabili k vratom, da sem pogledal skozi šipe. Vojaki so se z naperjenim orožjem razpostavili okoli hiše, za drevjem in za vogali, kakor smo se s prijatelji včasih razvrščali na produ ob Bistrici, ko smo se igrali vojno. Takih stvari smo se naučili .* kinu. Ivan Dolenc iz Tržiča ob zboru gorenjskih aktivistov S sinom na skojevski sestanek Srna Srečka so Nemci leta 1942 odvlekli v taborišče, Ivan in Stane pa sta odšla v partizane, ivan se ni vrnil. Padel je na Opčinah dan pred odvoboditvijo Trsta ... tih favnah pri Tržiču živi mirno, jno in skoraj neopazno 73-letni an Dolenc, nekdanji sodelavec vobodilne fronte in partizanskega rir *uJa' terenec, član ZK ter povojni družbenopolitični delavec. Družba zaU Priznala sodelovanje s parti-nskim gibanjem in osvobodilno •ronto od leta 1942 dalje, ga »ankovala ter mu podelila številna {:Vranja. Ideja borbe za svobodo in tem xnOSt ni Prevzela le njega, u* Y . vso njegovo družino: ženo, DrCi in sin°ve. Srečko je postal že L? f lan Sk°ja in so 8a Nemci eca 1942 v veliki akciji proti Skoju Dar/- ter- P°slali v taborišče, Ivan, v Dan i a 80 mu Pravili Mirko, je On? nvavečer osvoboditve Trsta na znn 1 ' Stane, ki si je nadel parti-ran" ° *me Venček> Pa je bil hudo , je kot partizan srečno a°čakal konec vojne ... Odlomek iz romana Iva Zor-mana Draga moja Iza. ki ga ie izdal Zavod Borec. Delo je bilo letos nagrajeno s Kaju-hovo nagrado. ROGAŠKA SLATINA Podčetrtek" 2I6ANI MOST &ISTRICA 5IZEL35K0 STANICA NOVO MESTO O zlatem gradu in oranžni reki Letošnje Male Groharjeve slikarske kolonije v Škofji Loki se je udeležilo kar 450pionirjev- likovnikov iz vse Jugoslavije Ste vedeli, da ima loški grad zlato streho? Da so ozke ulice vijoličastih odtenkov in da globoko spodaj pod mostovi teče reka rdečerumene barve? Ste kdaj opazili, da je večina pročelij častitljivih srednjeveških poslopij živomodro prepleska-nih? Niste? Čudno. Očitno ne znate gledati. Manjka vam domišljije, manjka tiste duhovne gibkosti in neutesnjenosti, ki je dana samo otrokom in ki z leti, ko racionalni način dojemanja sveta izpodrine emocionalnega, človeku odvzame sposobnost poglabljanja v zabrisano notranjo nrav hiš, dreves, sonca, vode... Odraslim se mogočni, v skrivnostne legende oviti dvorec ne zdi več podoben zgrbljenemu kiklopu, ampak postane zgolj vsota skupaj zloženih kamnov določene zgodovinske in kultur-no-umetniške vrednosti. Pozabljajo, da so nekoč, kot kratko-hlačniki, tudi sany posamezne pojme povezovali z določeno vizuelno predstavo, da jim je ob besedici »cerkev« nemara stopil pred oči ogromen, svetlobo lomeči lestenec, da je bila v njihovih glavah sleherna trdnjava jeklenosiva, da so pri vhodu vanjo zaznali odmeve davnih bitk, zamolkel topot konjskih kopit... Zato me slika enega izmed štiri-stopetdesetih udeležencev letošnje VI. Male Groharjeve kolonije, ki je čepel sredi pločnika pod loško Namo ter impozantnemu gradu vrh hriba nadeval žolto pokrivalo, ni pustila neprizadetega. Pomislil sem, kako revni v svojem čutnem registriranju predmetov smo pravzaprav ljudje. S suhoparno logiko obremenjen razum nam ne dovoljuje sprehodov nazaj, v preteklost, temveč sprejema le obstoječa dejstva, le revnost današnjega trenutka. Če bi jo hoteli preseči, bi morali najprej zavestno odpreti zaprašeni predalček možgan, poln bolj ali manj urejenih historičnih podatkov, ter izvleči venkaj številke, datume, imena. Pri drobnem, dvanajstletnem fantiču pa sta minulost in sedanjost tesno prepleteni.'Družno mu ležeta v prste in čisto po svoje sukata čopič. Grad, dragi moji, niso samo marogasti, mrtvi zidovi in temačne, vlažne sobe, grad je obenem kraj, kjer so se nekoč sprehajale razkošno oblečene dvorne dame, je točka, od koder so pojezdili v boj vitezi, je prostor, kjer so hranili zaklade, kjer je plemič" z mečem in biblijo v rokah delil pravico, kjer so škofje krojili usodo podložnih tlačanov. Naredimo ga torej velikega, pretečega, grozeče vzvišenega in zagonetno mogočnega. Po-višajmo ga in dvignimo nad okolico, da ne bo zbujal vtisa začarane gmote skal, marveč živega, utripajočega organizma. Utrip, živahnost, pravljičnost in igrivost so poglavitne značilnosti neponovljivega vzdušja, ki vlada v muzejski galeriji. Notri je namreč razstavljenih prek 300 del mladih likovnikov, medtem ko so ostala zaradi pomanjkanja razpoložljivih površin organizatorji zložili kar na mize. Vse to bogastvo barv in oblik, vse te Škofje Loke, upodobljene iz ptičje in iz žabje perspektive, od spredaj in od zadaj, pričajo, da nekdanja prestolnica freisinške posesti premore najmanj tisoč obrazov. Armada pionirjev jih je deset dolgih sobotnih ur odkrivala in razgaljala, razčlenjevala in spreminjala — ter ustvarila čuda, ki so, združena v fantazijsko zbirko, bržkone eden najpopolnejših prikazov zmogljivosti vizuelnega izražanja osebnih dojmov in zapažanj. Celo prekaljen poznavalec Loke dobi v pre-natrpanem paviljonu občutek, da je popolna ničla. Nenadoma Komisija za razpis delovnih mest pri OBČINSKI KNJIŽNICI JESENICE razpisuje delovno mesto upravnika knjižnice Poleg splošnih mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: visoka, višja ali srednja izobrazba, strokovni izpit iz bibliotekarske stroke, 5 let prakse v knjižnici. Kandidati naj pošljejo ponudbe v 15 dneh po objavi razpisa. Ponudbi je treba priložiti kratek življenjepis, dokazila o izpolnjevanju pogojev in potrdilo o nekaznovanju. spozna, kako smešno nemočen je, kako reven v primerjavi s šolarji, ki so uspeli najti nešteto drobnih detajlov, mimo katerih je on hodil pol stoletja, a jih še ni videl. S Štajerskega, iz Beograda, iz Kragujevca in iz Banja Luke, iz bližnjega Kranja in iz daljne Makedonije so prišli pobi-či in dekliči, prišli, da bi Loča-nom odkrili Škofjo Loko. Morda zveni absurdno, vendar je res. Prodrli so v najbolj skrite kotičke mesta in prenesli na papir drobtinice, ki zaslužijo enako mero pozornosti kot ne- štetokrat prefotografirani kamniti most čez Selščico ali kužno znamenje sredi glavnega trga. Spričo zmeraj številnejšega odziva in spričo organizacijskih zagat je slišati, da bodo poslej Malo Groharjevo kolonijo pripravili vsako drugo leto. Postala bo bienale, pravijo, v vmesnih sezonah pa naj bi sorodna srečanja razpisali Tržičani, ki nameravajo vabiti v goste predvsem učence-risarje. Ideja ni slaba. Upajmo le, da ne bo kakorkoli vplivala na množičnost, ki je v tem primeru tudi osnovni pogoj zadostne kvalitete. Besedilo in foto: I. Guzelj Saško Novak (9 let) iz Trboj in Miha Zemlja (8 let) iz Kranja, člana likovne sekcije Centra za estetsko vzgojo Kranj, ki jo vodi slikar in grafik Štefaj1 Simonič, sta bila brez dvoma med najmlajšimi udeleženci letošnje Mwe Groharjeve kolonije. Tekstilna tovarna Sukno Zapuže p. Begunje na Gorenjskem razpisuje delovna mesta za novo prodajalno v Kranju, Koroška 21, in sicer: 1. poslovodjo prodajalne 2. prodajalke 3. vajenke Pogoji: pod tč. 1.: srednja komercialna šola ali poslovodska šola s 3-letno prakso ali kvalificirani prodaj aleč in 5 let prakse v stroki; pod tč. 2.: kvalificirana prodajalka pod toč. 3.: končana osemletka. Prednost imajo kandidati v manufakturni stroki. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD in opravljenem prometu. Interesenti naj vložijo pismene prošnje na gornji naslov čimprej. Prodajalno nameravamo odpreti do 20. junija. Svet delovne skupnosti upravnih organov skupščine občine Kranj razpisuje po sklepu 34. seje z dne 22/5-1973 javno dražbo za prodajo najdenih predmetov / (dvokolesa, mopedi, razne obleke, fotoaparati, ročne ure) in nerabljenega inventarja uprave skupščine občine Kranj (pisalni stroji, računski stroji, pisarniška oprema) in zarubljeni osebni avto AMI-6. Seznam predmetov je razobešen na oglasni deski uprave skupščine občine Kranj. Dražba bo, v sredo, 13/6-1973 z začetkom ob 9. uri v upravni stavbi skupščine občine Kranj v kletnem hodniku novega dela stavbe. Interesenti si lahko ogledajo predmete na dan dražbe, in sicer 1 uro pred začetkom. Prednost pri nakupu imajo družbeno politične organizacije. Dražbeni pogoji: 1. izpod začetne izklicne cene se predmeti ne prodajajo. 2. izdražitelj mora poravnati kupnino takoj po izdražitvi. c V V1 o -f-o o K.UMR0VEC ~ KLAN3EC &RNOVO &£l-A CERKEV^ oroctc Katere kraje bodo obiskali izžrebani naročniki Glasa na potovanju 16. junija? Iz Rogaške Slatine nas bo pot vodila v Podčetrtek. Tu bo naš drugi postanek. Nekoč je bil ta kraj zelo pomemben mejni trg, v katerem je bil sedež deželnega sodišča. Pozneje je Podčetrtek izgubljal svoj pomen; danes velja le za vas ... To je res! Toda Podčetrtek je postal v zadnjih letih na široko znan zaradi »atomskih toplic«, ki s svojo izjemno močno radioaktivnostjo bojda zdravijo vse bolezni. A preden pomočimo prste v to »čudežno« vodo, poglejmo nekoliko v zgodovino kraja. Vse drugače namreč doživljamo obisk tujih mest, trgov in vasi, če vnaprej vsaj površno zvemo za njihovo preteklost in znamenitosti. Najprej se bomo seve vprašali, le od kod to nenavadno krajevno ime — Podčetrtek? Ime razlagajo s tem, da sb bili tu ob četrtkih sejmi in je graščak ta dan izrekal obsodbe. Tlačanom, seveda ... • : Podčetrtek leži v ozki dolini pod visoko Rudnico (687 m). Nad krajem, ki je bil v 10. in 11. stoletju last koroške plemiške rodbine Breže-Seliških, so že pred letom 1162 postavili močan, utrjen grad, ki naj bi tod varoval deželo pred vpadi Ogrov. Gospoščina in graščina sta večkrat menjali lastnike. Potem, ko je vso posest pridobil krški škof, so si sledili še Habsburgovci, grofje Tattenbachi in Attemsi. V zgodovino je od-graščakov iz Podčetrtka stopil le Erazem Tatten-bach. Pridružil se je 1. 1671 zaroti proti Habsburžanom, bil pa je kmalu ujet in v hudih mukah javno usmrčen v Gradcu. Grofje Attemsi, ki so dobili grad in Podčetrtek z njim v last leta 1682 so stari grad opustili in sezidali novega, lepšega. Leta 1874 so grad potomci tega rodu ponovno obnovili. Graščino, ki kar premogočno preži nad dolino, bomo videli, ker je še dobro ohranjena. Ne Turki, ne uporni kmetje, ne vse vojne je niso bistveno poškodovale. Sicer pa so gradovi po slovenskih tleh pravzaprav le spomeniki našega tlačanstva, suženjstva tuji gospodi. Zato gradov res ne kaže preveč častiti, pač, če jih koristno uporabimo za muzeje, domove počitka in oddiha, kot zdravilišča in za turizem. V graščini je bil še v prejšnjem stoletju sedež deželnega sodišča. Cerkev v Podčetrtku je zelo stara, še iz leta 1347. V bližini, v Olimlju, je zgradila bi. Hema (iz rodu Breže-Seliških) že v prvi polovici 11. stoletja grad, kot .sedež svojim obširnim posestvom ob Sotli. Do danes se je ohranil le del 1. 1550 prenovljenega nekdanjega gradu z dvema stolpoma. Grad je bil pozneje spremenjen v pavlinski eremitski samostan. Znamenita je stara samostanska lekarna s freskami pa tudi bivša samostanska cerkev v razkošnem renesančnem slogu. No, sedaj pa je že čas za besedo o »atomskih toplicah« v Podčetrtku. Prvotno so slovele radioaktivne toplice brž onstran Sotle, v Harinih Zlakah. Voda je imela stalno temperaturo 32 stopinj Celzija. No, pa so še na naši strani, na desnem obrežjy Sotle, uredili prej neznatne izvire tople vode. Sprva so bile »atomske toplice« bolj mlakuža in znane le med domačini. Danes pa je tamkaj urejen celo plavalni bazen. Nad toplicami je razpeta streha — tako so možne kopeli tudi pozimi in v slabem vremenu. Seveda je obisk »atomskih toplic« v zadnjih letih močno porasel. Zato se kraj razvija v res pravo zdravilišče, dočim Harine Zlake onstran Sotle le še životarijo spričo toplic v Podčetrtku. Oba izvira pa imata isto osnovo v zemeljskih plasteh pa tudi iste kemične sestavine. Povedati je le treba, da zdravniki-strokov-njaki Še niso izrekli zadnje besede o zdravilni vrednosti teh vrelcev. »Atomske toplice« v Podčetrtku veljajo bolj kot ljudsko zdravilišče, kjer pomaga najbrž tudi močna vera v ozdravljenje. To pa spet ni nič narobe! Da le ljudje zdravi in zadovolnji odhajajo po kopelih na svoje domove in na delo. Seveda si bomo te slovite toplice dodobra ogledali. Za kopanje pa najbrž ne bo časa. Kajti čaka nas še pot do Kumrovca, po krajih kmečkih uporov in po vinorodnem Bizeljskem. C. Z. Uspel mladinski kviz v Šk. Loki Preteklo nedeljo, 3. junija zvečer je občinska konferenca ZMS Škofja Loka v dvorani loškega gledališča pripravila zanimiv kviz z naslovom »Spoznavaj svoj domači kraj«, ki je bil leveda posvečen zgodovini tisoč -letnega ozemlja. Tričlanske eki- ge mladinskih aktivov Lubnik v. Duh, poklicne lesne šole Trata, osnovne šole Ivan Tavčar Gorenja vas, osnovne šole Cvetko Golar Trata, gimnazije Škofja z Loka, čevljarskega šolskega centra Ziri in garnizona Jožeta Gregorčiča Škofja Loka so odgovarjale na vprašanje o NOB, o razvoju gospodarstva, o šolstvu in o pomembnih rojakih Poljanske doline. Zmagalo je moštvo garnizije Jože Gregorčič pred ekipami gimnazije, osemletke Ivan Tavčar in MA Sv. Duh. Olani omenjenih štirih vrst so prejeli bogate knjižne nagrade, vsakih osvojenih 5 točk, ki jih je %JI jLtf A 331 Sreda —/ 6. junija 1973 ocenjevalna komisija podeljevala za stoodstotno pravilne odgovore, pa je nastopajočim prineslo 50,00 novih dinarjev. V vmesnih odmorih so poslušalce zabavali vojaški ansambel Veseli planinci, kvartet podjetja Peks in člani angleškega krožka osnovne šole Trata. Naj povemo še, da je program zelo uspešno vodila predsednica občinskega komiteja ZMS Škofja Loka Olga Štucin. (-ig) Sklepna prireditev meseca mladosti Na Jesenicah je bila v soboto, 2. junija, sklepna prireditev meseca mladosti. Pred polno dvorano gledališča Tone Cufar so v kulturnem programu nastopili folkloristi iz Tarcenta v Italiji, folklorna skupina s Hrušice, pevski zbor Blaž Arnič z Jesenic in pevski zbor Višarski zvon iz Trbiža. Po uvodnih besedah Ljuba Jasniča so podelili letošnja priznanja ZM mentorjem pa srednjih in osnovnih šolah, mladim družbenopolitičnim delavcem, aktivom in društvom. D. S. zaija 10 DNI ZA POTROŠNIKA v času od 11. do 21. 6. vam nudimo na vse tekstilne izdelke in pletenine v naših poslovalnicah Zarja 67, Kranjska gora Konfekcija, Titova 40, Jesenice Zarja 1, Titova 36, Jesenice Novost, Titova 18 a, Jesenice Tekstilka, Titova 21, Jesenice Galanterija, Kejžarjeva 7, Jesenice Zarja je založena z izdelki renomiranih podjetij kot so: Kroj Škofja Loka, Novost Tržič, Svilanit Kamnik, Universale Domžale, Rašica Ljubljana, Tekstil Ljubljana, Zarja Žalec, Lisca Sevnica, Beti Metlika, RIO Rek a in drugimi izdelki velikih imen. Zarja vam, dragi potrošniki, želi prijeten dopust v izdelkih, ki čakajo na vas v njenih poslovalnicah in nasvidenje v dneh ZA POTROŠNIKA. S kranjskimi jamarji v manj znane kraje Med vrvež so se pomešali jamarji z vso svojo »bojno opremo«. Krenili smo sončni Notranjski naproti. Pritegnil nas je Predjamski grad, ki očarljivo mežika- iz preluknjanega hriba. Kako prav je, da so ga po vojni obnovili in spremenili v muzej. Kar precej časa smo se tu zadržali, zato smo morali črtati iz programa botanični vrt v Sežani. Ustavili smo se na kraških travnikih pri Lipici. Sprejelo nas je opojno dišeče cvetje in nakazalo pot proti jami Vilenici. Tam so nas čakali jamarji iz Sežane. Zagrmel je generator, spremljevalci so oblekli svoje uniforme, prižgali karbidovke, odprla so se železna vrata in stoglava kolona se je spustila v globoko podzemlje. Na varnih in širših mestih smo se ustav-- ljali in občudovali stvaritve velike umetnice narave. Koliko je teh lepot in vse premalo jih poznamo! Nekaj velikih stalaktitov je bilo odbitih. Uničevalčevim"rokam ne uide niti ta svet. Obrniti smo se morali, ker so se začeli še neobdelani prepadi. Po krajšem odmoru v Lipici sta nas avtobusa potegnila v smer Hrpe-lje—Kozina. Tam blizu je vas Mar-kovščina, okoli nje pa obširni kameniti pašniki z brinjem in borovimi obrobnimi gozdiči. Niti slutiti ne moremo, kaj vse skriva ta pokrajina pod sabo. Jamarski vodje so nas že čakali. Zavarovana pot v Dimnico se je spuščala strmo navzdol v 45 m globoko brezno. Jama je dobila ime od vlažnih plasti zraka, ki se kot dim prikradejo iz njenih votlin. Prvo pot v globine so tu vklesali že pred prvo svetovno vojno člani slovenskega planinskega društva iz Trsta. Nato je italijanska fašistična oblast ustavila začetni razmah turizma na zunaj revnem Krasu. Sedaj si marljivi jamarji društva Dimnica« prizadevajo, da bi svoj neizkoriščen zaklad odkrili najširšemu krogu ljudi. Presenečeni smo bili nad izrednimi apnenčastimi tvorbami, ki jih je tu vklesalo neutrudno dleto naših podzemnih voda. Ko smo se zopet dvignili na plan, se je dan že nagibal v mrak. Pohiteli smo proti Gorenjski, polni novih doživetij. ' M. Brudar Zanimiva »sanacija« Ceste talcev Že nekaj mesecev so se občani, ki stanujejo vzdolž Ceste talcev v Kranju pritoževali, da je potrebno asfaltno oblogo te ceste obnoviti.. Kljub sorazmerno mili zimi je asfalt ob krajeh popolnoma uničen, tako da je hoja ali vožnja za pešce in kolesarje po tej cesti nevarna, znani so tudi primeri poškodb. V teh dneh so na obeh straneh ceste nasuli gramoz.,S tem naj bi bila cesta sanirana, kar pa še zdaleč ni res! Vsem je znano, da je ta del Ceste talcev zelo prometen: že zaradi pokopališča, obremenjujejo pa jo še težke tatre. ki vozijo beton na gradbišča v bližnji soseski na Planini. Zadnje čase cesto uporabljajo celo avtobusi, ki vozijo delavce v kran jske tovarne. Vprašanje je, Če je vožnja omenjenih vozil po tako ozki in siabi cesti primerna Cesto talcev bo čimprej potrebno razširiti, asfalt pa obnositi. Morda bi kazalo to storiti tudi zaradi novega stanovanjskega naselja na Planini. A. Boc Obveščamo vse obiskovalce rekre-acijsko-turističnega centra Krvavec, da je zaradi gradbenih del občasno ogrožen dostop na celotno območje Krvavca. Miniranje bo dnevno od 11. do 14. ure in od 17. do 19. ure. Prosimo, da obvestilo z razumevanjem upoštevate! Izvajalec SGP Projekt Kranj Dejavnost društva upokojencev v Radovljici Pri radovljiškem društvu upokojencev že nekaj časa uspešno deluje pevsko društvo LIPA. Pod vodstvom profesorja Boštiančiča je zbor že večkrat nastopil na različnih proslavah. Radovljiško društvo upokojencev ima svoj dom. Za 1120 članov bo v njem v kratkem odprt bife in dvostezno kegljišče. Radovljiško društvo upokojencev je znano po tem, da vsako leto priredi za svoje člane številne izlete. Maja so imeli člani skupaj s člani borcev za severno mejo tri izlete: na Koroško v Globasnico, v Dolenjske Toplice in tridnevni izlet na slapove Krke pri Šibeniku. 14. junija bodo organizirali izlet v Beneško Slovenijo, 12. julija pa prek Mokronoga, Novega mesta na Gorjance do Žum-berga. 14. avgusta si bodo ogledali izkopanine v Šempetru, muzej v Celju, Laške Toplice, Trbovlje, Zagorje in" Litijo. Prve dni septembra bodo organizirali izlet na Dunaj in v Prago, 4. oktobra pa v Beograd, kjer si bodo med drugim ogledali muzej. Društvo vsako leto razen tega pripravlja tudi različna predavanja. Nenehno pa si odbor društva prizadeva, da . bi za svoje člane pridobil ustrezna st anovanja. Z. E. Podbrežani so glasovali Referendum, ki ga je razpisala Krajevna skupnost za nedeljo, dne 3. junija, je uspel. Uspel celo boljše, kot je bilo pričakovati. Podbrežani so s svojim odločnim »DA« ponovno dokazali, da hočejo lepšo vas, da so dokaj enotni in da se strinjajo s politiko, ki jo vodi Svet krajevne skupnosti. Referenduma se je udeležilo 78,12 odstotka volilnih upravičencev. Od skupno vpisanih v volilni imenik, jih je 67,77 odstotka potrdilo svoj »ZA«, le na 49 glasovnicah so obkrožili »PROTI«. Cestno podjetje iz Kranja pa je medtem že položilo tudi vrhnjo plast asfalta, tako da je dobršen del vasi rešen prahu, pred'katerim so vaščani morali zapirati okna. Kljub vsemu je še nekaj poti. ki peljejo skozi dokaj strnjeno naselje, ostalo neasfaltiranih. Tudi za te je sedaj bližji dan, ko bodo rešene prahu. Krajevna skupnost želi začeto politiko samo nadaljevati. Res ta nima drugih virov sredstev, kot onih iz občinskega proračuna, in onih, ki jih prispevajo vaščani. Toda s pametnim gospodarjenjem se da narediti marsikaj. Tako so Podbrežani doslej uredili poleg rednega vzdrževanja poti, razsvetljave itd. pred nekaj leti tudi že mrliško vežico, stanovanje za hišnika v Kulturnem domu, v lanskem letu pa so zgradili nov gasilski dom. Upamo, da s tem še ni izčrpana njihova dobra volja in da bodo naleteli v bodoče pri onih, ki jim pri tem lahko pomagajo, na ugoden odziv. Upajo pa tudi, da bodo tudi tisti vaščani, ki so doslej le opazovali, spoznali, da se velja pridružiti onim, ki delajo, ker bodo sicer vse bolj osamljeni. S. T. Izdaja CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1. Stavek: CP »Gorenjski tisk« Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju št. 51500-601-10152 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in upr.ava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malooglasni in naročniški oddelek 21-194. - Naročnina: letna 60 din, polletna 30 din, cena za 1 številko 70 par. Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; naročniki imajo 25 r< popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. rarciil Kranj CENTER 6. junija amer. barv. film BOTER ob 17. uri, premiera amer. barv. filma PRIJATELJI SATANE ob 20. uri 7. junija amer. barv. film PRIJATELJI SATANE ob 16., 18. in 20. uri 8. junija amer. barv. film ŠERIF" NA DIVJEM ZAHODU ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽI C 7. junija nemški barvni CS film OSCEOLA ob 16. uri, jug. barv. film ŽIVETI VSEMU NAVKLJUB ob 18. uri, amer. barv. film BOTER ob 20. uri H. junija amer. barv. film PRIJATELJI SATANE ob 16. in 18. uri, amer. barv. film BOTER ob 20. uri Tržič 8. junija amer. barv. film DIVJI ČLOVEK ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 8. junija dan. barv. film PREGREŠNI VIKAR ob 18. in 20. uri , Radovljica 6. junija amer. barv. film RANCE RJI NAPADAJO ob 20. uri 7. junija franc. barv. film NEZNANEC JE PRIŠEL Z DEŽJEM ob 20. uri 8. junija amer. barv. film RAN-CERJI NAPADAJO ob 20. uri Jesenice RADIO 6. junija angl.-ital.-franc. barv. CS film TI SI NA VRSTI, DA UMREŠ 8. junija franc. barv. film VESELI LOV NA DIAMANTE .Jesenice PLAVŽ 7. junija amer. barvni CS film ZBOGOM, GOSPOD CHIPS 8. junija angl.-ital.-franc. barv. CS film TI SI NA VRSTI, DA UMREŠ Kranjska gora 6. junija angl.-ital. barv. film NEKAJ SE ŠUŠLJA V MRAKU 7. junija angl.-ital.-franc. barv. CS film TI ŠI NA VRSTI, DA UMREŠ Javornik DELAVSKI DOM 6. junija dan. barv. film V PEKLU MAMIL Škofja Loka SORA 6. junija angl. barv. film TAJNE SLUŽBE ob 18. in 20. uri 7. junija ital. barv. film SACCO IN VANŽETTI ob20. uri 8. junija ital. barv. film SACCO IN VANŽETTI ob 17.30 in 20. uri Železniki OBZORJE 6. junija ameriški barvni film V SLUŽBI NJENEGA VELIČANSTVA ob 20. uri 8. junija ameriški barvni film V SLUŽBI NJENEGA VELIČANSTVA ob 20. uri ISO-SIlSffl lipgtybled LESNA INDUSTRIJA BLED — Ljubljanska c. 32 — telefon 77-384 — telex 34525 niu m'nu'em letu so jamarji v Kra-in . Ustar>ovili samostojno društvo Plarr tak° organizacijsko ločili od finskega društva, čigar odsek so več let. Toda njihova naklonje-Skl ?,.an'nski mladini ni popustila. ttilaH ' S0' da ^ didJe sodelujejo z naS,!tekim odsekom in te svoje yrte tudi izvajajo, v v |)reteklih letih so nas popeljali ZokT sl°venskih jam: pod Babjim Me p, nad B1edom. v Kočevske ja-tav 3,aninsko in Križno jamo, Raciji . 0cjan, letos pa so označili za juJ Jamo Vilenico in Dimnico na ^anjskem. nan lo' maja, je pred Creino »°'nila mladina dva avtobusa. Tekmovanje najmlajših T tabornikov njev^i.iz odreda Stražnih og-°rpani/j 'anju so v nedeljo, 3. junija \n čebel- mnoK,oboj za medvedke Modelov i za gorenjsko področje. Seskih J* kar enaintrideset pet-' 'raniI, P z Jesenic, Mojstrane, ^eleznil hkofje Loke, Trate. Tržiča, °Hent°.v, "i Žirov. Tekmovali so v kuri - f,oh()du> lovu na hsi-un JU °Knjev- lokostrelstvu, ovir, igri med dvema Kanj/ i/n ^ *a,jivem tekmovanju. °Sfi0v .avl°rjj so postavili proge ob nihi, i!j:oU Staneta Žagarja na Pla-lM\ Jr. odred Stražnih ognjev ;V i 0 Četo ter v bližnjem gozdi-V°l VTeme ter dobra priprav- .lev s tekmovalcev in organ izator-e|k'nov„t,0rnoFot'il1 solidno izvedbo V veliki mer. pa Te to ,lfn jt. uua vodstva osnovne šole. ki |)f)tW pn organizaciji nudila vso Prv !Jjah Somesta v Posameznih katego-1 ek,ru' 17 Železnikov. v. ,rov ter se bodo konec toboja udeležile republiškega mno-v Tolminu. S. Trošt prodam Prodam več SAMOKOLNIC. V oglje 6, Šenčur 3351 Prodam brejo KRAVO, ki bo če/ e»i mesec teletila. Brezje 29, Tržič 3383 Poceni prodam zelo dobro obranjen glof->k OTROŠKI VOZIČEK zelene barve. Gregoričeva 24, Kranj (Cirče) 3384 Poceni prodam 120 kv. metrov fasadnega KLINKERJA opečne barve, I. kvalitete, premera 25x5 cm. Prodam tudi manjše količine. Ogled vsak dan od 15. ure dalje v Ljubljani, Podlim barskega 27 ' 3385 Prodam kombinirano'OMARO in KNJIŽNO OMARO za dnevno sobo. Pševska 2 h, telefon 21-203 Kranj 3386 Prodam 15.000 kosov STREŠNE OPEKE bobrovec in motorno GNOJNICNO ČRPALKO. Huje 23, Kranj * 3387 Prodam rabljen TELEVIZOR pod garancijo za 15(X) din. Cernilec, Naklo 20 3388 Prodam novo samonakladalno PRIKOLICO (ladevvagen potinger 10 ccm). Demšar Janez, Vincarje 15, Škofja Loka 3389 Prodam CEMENT. Naslov v ogl. oddelku 3390 Prodam domače ŽGANJE — sli-vovko. Žirovnica 81 3391 Prodam PUHALNIK za seno in dva betonska STOŽN1KA. Jan Antonija, Sp. Gorje 12, p. Zg. Gorje 3327 nesreče vozila Prodam osebni avto NSU 1200 C letnik 1969. Dorfarje 26, Zabnica Ugodno prodam AUSTIN 1100. Naslov v oglasnem oddelku 3313 Prodam dobro ohranjen FIAT 750, letnik 1968 po ugodni ceni. Du-jovič, Moša Pijade 13,'Kranj 3314 Prodam NSU 1200, rdeč, letnik 1969. Ogled vsak dan. Gros, Milje 2, Šenčur 3315 Prodam FIAT 124, letnik 1968, bele barve, prevoženih 60.000 km z mischelin 2 X gumami. Dr. Janez Pevc, Škofja Loka, Cesta talcev 6, telefon 85-663 3393 Prodam dobro ohranjen fiat ZASTAVA 750, letnik 1970. Ogled v soboto, 9. junija od 16. ure dalje in v nedeljo, 10. junija. Vodnik, Kranj, Mlakarjeva 2 .(pri Vodovodnem stolpu), telefon 22-358 3394 Ugodno prodam novi tip RELLY VESPO 181 ccm. Janez Košir, Kovor 74, Tržič 3395 Po ugodni ceni prodam AUSTIN 1300 z. radiom, letnik 1971, prevoženih 29.O0O km. Simič Srba, Titova 37, Jesenice V 3396 Ugodno prodam SPAČKA 2 C V, letnik 1970, prevoženih 35.000 km. Pintar, Godešič 46, Škofja Loka Poceni prodam FIAT 750, letnik 1967 in dobro ohranjeni MOPED na štiri prestave. Plestenjak Ivo, Trata *24, Škofja Loka 3398 Ugodno prodam osebni avto MO-SKVlC, generalno popravljen za 4000 din.- Ogled vsak dan popoldne. Jenkova 2, Kranj 3399 Ugodno prodam AMI 8 break, star 2no leto in pol, prevoženih 29.000 km. M. Kenda, Radovljica, Ljubljanska 3 3400 stanovanja Dva fanta iščeta SOBO v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 3401 Oddam SOBO dvema moškima. Naslov v oglasnem oddelku 3402 zaposlitve VAJENCE za SLIKOPLESKAR-SKO STROKO sprejmeta brata FLER1N, Kranj, Kidričeva 36, telefon 21-820 ' 2832 Sprejmem VAJENCA ali FANTA za priučitev SLIKOPLESKARSKE STROKE. Kočnik Stane, Štefetova 34, Šenčur 3324 Iščem starejšo ali mlajšo ŽENSKO za varstvo 8 mesecev starega otroka za 4 do 5 ur na cjan v dopoldanskem času. Jezerska cesta 93 a, Kranj 3325 BASISTA — bariton in bas kitara, išče narodnozabavni ansambel na Gorenjskem. Ponudbe poslati pod »Bas — 7« 3326 Zdravniška dežurna služba v Poljanski dolini Od 8. junija do 14. junija od 19. do 6. ure zjutraj bo dežurni dr. Bojan Gregorič, tel. 89060, v nujnih primerih pa kličite Zdravstveni dom Škofja Loka, telefon 85440. Nezgoda tovornjaka V petek, 1. junija, dopoldne je voznik tovornega avtomobila Peter Remic (roj. 1950) iz Vasce vozil po Smledniški cesti v Kranju proti Cirčam. Pri srečanju z drugim tovornjakom je voznik Remic zapeljal na skrajno desno stran, kjer pa se ju vozilu na neutrjeni bankini udrlo in se je prevrnil kakih 13 metrov globoko na Savsko cesto. Voznika Remica so huje ranjenega prepeljali • v ljubljansko bolnišnico, kjer je naslednji dan umrl. Izsiljevanje prednosti V soboto, 2. junija, ob 6.30 se je na Gregorčičevi ulici v Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Marija Hudobivnik (roj. 1947) iz Kranja je vozila proti središču mesta. V križišču Gregorčičeve ceste in ceste, ki vodi iz središča mesta, je voznica začela zavijati preko neprekinjene črte v levo in pri tem izsilila prednost pred voznikom kolesa s pomožnim motorjem Jožetom Gašperlinom (roj. 1953) iz Kranja. V trčenju je bil Gašperlin huje ranjen in so ga prepeljali k zdravniku. Neprimerna hitrost Na cesti prvega reda v Mojstrani se je v nedeljo, 3. junija, nekaj minut po polnoči pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Štefan Udrih (roj. 1954) z Bleda je pripeljal v levi blagi ovinek z neprimerno hitrostjo, v ovinku pa se je srečal z neznanim vozilom, ki ni zasenčilo luči. Voznika je to zmedlo, zavil je v levo, nato pa ostro desno. Zaradi tega je avtomobil začelo zanašati in se je prevrnil na streho. V nesreči ni bil nihče ranjen, škode pa je za 20.000 din. Otrok skočil pred avto V ponedeljek, 4. junija, popoldne je pri gostilni Lakner na Kokrici nenadoma skočil pred avtomobil, ki ga je vozila Zdenka Roblek, (roj. 1953) s Sp. Bele, osemletni Marko Podobnik iz Naklega. Kljub zaviranju je avtomobil otroka zadel. Lažje ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Zaneslo iz ovinka V nedeljo, 3. junija, ob 3.50 se je na cesti drugega reda na Sp. Beli pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Drago Gortnar (roj. 1953) iz Podlonka je vozil proti Kranju. Na Sp. Beli se je v ostrem ovinku srečeval z nekim osebnim avtomobilom, ki' ni zasenčil luči. Voznik Gortnar je močno zavrl, pri tem pa je njegov avtomobil zaneslo v levo s ceste, kjer je po 35 metrih vožnje trčil v telefonski drog. V nesreči sta bila huje ranjena sopotnika Leopold Nastran iz Studena in Milena Mišmaš iz Hraš. Prepeljali soju v ljubljansko bolnišnico. Škode je za 10.000 din. Vožnja po sredini V nedeljo, 3. junija, ob 7.30 se je na cesti tretjega reda med Cerkljami in žičnico Krvavec pripetila huda prometna nesreča. Voznik mopeda Anton Gubane (roj. 1927) iz Grada pri Cerkljah je vozil proti žičnici po sredini ceste. Ko je vozil iz levega nepreglednega ovinka v desni pregledni ovinek, je čelno trčil v avtobus, ki ga je vozil Janez Zupan (roj. 1931) iz Cerkelj tudi po sredini ceste. Trčenje je bilo tako hudo, da je Anton Gubane umrl na kraju nesreče. Zapeljal s ceste Na cesti tretjega reda med Tržičem in Begunjami v Bistrici pri Tržiču je v nedeljo, 3. junija, popoldne voznik osebnega avtomobila Janez Markelj (roj. 1951) z Jesenic zapeljal s ceste v levo, zadel obcestni kamen, nato pa se je avtomobil prevrnil po pobočju kakih 30 metrov globoko in obstal ob električnem drogu. V nesreči je bila lažje ranjena sopotnica Dragica Kocjan iz Križev. Škode na avtomobilu je za 6000 din. Zajec skočil pred moped V nedeljo, 3. junija, ob 23. uri se je na cesti tretjega reda v vasi Pungert pri Škofji Loki pripetila prometna nezgoda. Voznik mopeda Rajko Kušar (roj. 1952) je peljal od Sore proti Škofji Loki. V vasi Pungert je pred moped skočil zajec, ki ga je voznik povozil. Zaradi tega je moped spodneslo, voznik in sopotnik Vinko Lukančič pa sta padla. V nesreči je bil voznik Kušar huje ranjen in so ga prepeljali v bolnišnico. Nezgoda otroka Na Ljubljanski cesti v Kranju se je'v ponedeljek, 4. junija, dopoldne pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila Ivan Kem-perle (roj. 1936) iz Kranja je peljal ,na prikolici od mesta proti Laboram buldožer, ki pa je presegal predpisano širino. V bližini skladišča Žito se je na pločniku prerivala skupina otrok. Ko je tovornjak vozil mimo, se je z glavo zaletela v klin buldožerja Jožica Geč, stara 12 let, iz Raven pri Tržiču. Hudo poškodovano so prepeljali k zdravniku. Neprimerna hitrost na mokri cesti V ponedeljek, 4. junijas popoldne je voznik osebnega avtomobila Stanko Pangerc (roj. 1951) s Sela pri Bledu pripeljal do križišča Ceste svobode s Kidričevo cesto. Tedaj pa je na cesti opazil ročaj lopate dolg kak meter, zato je zaviral in se umikal na levo stran. Pri tem je zadnji del njegovega avtomobila zaneslo, drsel je naprej in na parkirnem prostoru zadel stoječi avtobus. Ranjen ni bil nihče, škode na vozilih pa je za 15.000 din. Znana peta žrtev dirk Postaja milice je ugotovila identiteto neznanega moškega, ki je bil hudo poškodovan na loških dirkah in je kasneje v bolnišnici umrl. To je Esad Aleševič, roj. 1952, z Verdnikove ulice na Jesenicah, delavec GP Sava. ________L. M. s sod i sc a Nagovoril k požigu 1(1 W J% igg; Sreda — 6. junija 1973 Na Kokrškem bregu v Kranju je 17. februarja letos pogorela stanovanjska baraka last Anice Stern in Asima Kajtazoviča. Domneve, da seje baraka vnela zaradi slabe dimne napeljave: je bila kaj kmalu ovržena in kriminalisti so posumili v požig. Lastnika sta barako kupila v maju 1970 za 3900 din. Popravila sta jo in usposobila za stanovanje. Kajtazovič je stanovanjsko barako zavaroval proti požaru za 80.000 din na svoje ime. Do aprila lani sta lastnika živela skupaj, kasneje pa je Kajtazovič pripeljal v stanovanje svojo prvo ženo, s katero je bil tže razvezan. Šternova seje morala preseliti s hčerko v drvarnico. Tu je živela do konca oktobra lani, nato pa se je nasilno vselila nazaj, ko ji je sodišče priznalo solastništvo. Dva dni pred tem se je Kajtazovič r nekdanjo ženo odselil v Vodnjan. Kajtazovič ni pozabil, da je sodišče določilo, da je tudi Šternova lastnica barake in da ima pravico stanovati v njej. Mislil je na maščevanje. Za požig je nagovoril Ismeta Mušiča, starega 18 let, iz Koliša pri Cazinu. Za požig mu je obljubil plačilo — 2 milijona starih din-. Z avtobusom sta 17. februarja odpotovala v Kranj. Med postankom v Kopru je Kajtazovič srečal znanca Antona Štagra (roj. 1934) iz Borovnice in tudi njega za plačilo pol milijona starih din nagovoril za sodelovanje pri požigu. V neki gostilni v Šenčurju so se dokončno dogovorili. Kajtazovič se je vrnil v Ljubljano, kjer naj bi oba počakal na avtobusni postaji. Mušič in Štager sta se odpeljala v Kranj. Na bencinski črpalki na Cesti Staneta Žagarja sta kupila bencin. Do barake na Kokrškem bregu je šel Mušič'sam, Štager pa je stal na straži pri hiši št. 89. Ko je Mušič ugotovil, da Šternove ni doma, je stopil v drvarnico, ki je na barako naslonjena. Po tleh je polil bencin in zažgal. Baraka je pogorela, ostali so le zidovi. Mušič in Štager sta se v Ljubljani sešla s Kajtazovićem in še istega večera so skupaj odpotovali v Vodnjan. Čez teden dni so prišli do njih glasovi, da policija preiskuje požar, zato sta Mušič in Štager odpotovala domov. Kajtazovič jima obljubljene nagrade za požig ni izplačal, obljubil pa jima je denar takrat, ko naj bi prejel zavarovalnino. Kajtazovič, ki je sedaj v preiskovalnem priporu, je preiskovalnemu sodniku priznal, daje Mušiča nagovoril k po$\gu. ... . . Zahvala Ob boleči izgubi moža in očeta Janeza Kozine Kodranovega očeta se najtopleje zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so počastili njegov spomin, ga zasuli z venci in cvetjem, nam izrekli sožalje in ga spremili na zadnji poti. Toplo se zahvaljujemo pevcem, g. župniku za pogrebni obred. Prav tako prisrčna hvala tistim sosedom, ki so nam v žalostnih urah priskočili na pomoč. Žalujoča družina Kozina Cirče, 1. junija 1973 Zahvala Ob boleči izgubi naše drage nepozabne žene, mame, stare mame, sestre in tete Doroteje Hafner se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, vsem sodelavcem, pevcem ter vsem, ki so darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje in jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Iskrena hvala tudi zdravstvenemu osebju z Golnika, dr. Bajžlju za dolgoletno zdravljenje ter gospodu župniku iz Šmartnega. Žalujoči: mož Franc, hči Anica in sinovp Edo in Franci z družinami, brat Franc in drugo sorodstvo Kranj, 4. junija 1973 Zahvala Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi ljubljenih otrok Mojce in Marka Peternelja iz Preddvora št. 21 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znanim in neznanim, ki ste ju spremili na njuni zadnji poti, zasuli njun prerani grob s cvetjem ter nam pismeno ali ustno izrekli sožalje, nam stali ob strani in nas tolažili. Posebno se zahvaljujemo dobrini sosedom in vsem vaščanom, ki so nam kakorkoli pomagali. Zahvaljujemo se tudi kolektivu in sodelavcem iz tovarne Sava in Zdravstvenega doma, učiteljem in učencem osnovne šole ter g. župniku za obred in poslovilne besede. Vsem še enkrat naša prisrčna hvala. Žalujoči: mamica Milena in očka Hari, teta, stric in drugi sorodniki Preddvor, 1. junija 1973 Zahvala Ob bridki izgubi naše drage sestre, svakinje in tete Cilke Sedej se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob njeni težki bolezni stali ob strani, nam ob smrti izrazili sožalje, vsem-darovalcem vencev, vsem, ki so pokojnico v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti ter vsem sosedom. Iskrena hvala zdravniku dr. Bajžlju za vso pomoč, kolektivu Iskre za spremstvo. Iskreno se zahvaljujemo č. g. kaplanu Mihu Žnidarju za poslovilni govor in obred ter pevcem za ganljive žalostinke. Prav posebno zahvalo pa dolgujemo družini Šifrer za vso nesebično pomoč. Žalujoči bratje in sestra Zahvala Ob boleči izgubi naše drage mame Ivane Jenko Razpotnikove mame iz Trboj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrom in častiti duhovščini, osnovni šoli Trboje, družbenopolitičnim organizacijam in vsem, ki so našo mamo spremili k zadnjemu počitku, z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje ter podarili vence in cvetje. Vsi njeni sinovi in hčerke ščuki urara industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Kadrovska služba "Oglaša za potrebe posameznih TOZD naslednja prosta ael°vna mesta: V tovarni pnevmatike 1. SEKRETARJA TOVARNE Pogoj: diplomirani pravnik ali pravnik z ustrezno prakso v delovni organizaciji; 2. ASISTENTA RAZVOJNEGA TEHNOLOGA Pogoj: diplomiiani inženir kemijske tehnologije; prednost pri izbiri bo imel kandidat z odsluženim vojaškim rokom; 3. VODJO ODDELKA ZA PRODAJNE ANALIZE IN PLAN Pogoj: diplomirani ekonomist z daljšo uspešno ustrezno prakso, aktivno znanje nemškega jezika, organizacijske in vodstvene sposobnosti ter sposobnosti za vodenje in urejanje samoupravnih odnosov; 4. KOMERCIALISTA Pogoj: zaključena visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske, organizacijske ali tehnične smeri, po možnosti s prakso; 5- TEHNIČNO SVETOVALNEGA SODELAVCA Pogoj: zaključena visoka ali višja strokovna izobrazba kemijske, gumarske ali strojne smeri z ustrezno daljšo prakso na Področju uporabe pnevmatike. v t°varni tehničnih izdelkov SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA 2a delo v izvoznem oddelku Pogoj: diplomirani ekonomist ali komercialist, po možnosti s Prakso, aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika REFERENTA 2a delo v izvoznem oddelku Pogoj: ekonomski tehnik z ustrezno prakso in znanjem nemega jezika v 0rganizaciji skupnih služb 1. INDUSTRIJSKEGA PSIHOLOGA Pogoj: zaključena filozofska fakulteta, oddelek za psihologijo, P° niožnosti s prakso v industrijskem podjetju. VODJO PREVZEMA IN SKLADIŠČ Pogoj: zaključena višja strokovna izobrazba z najmanj 3-let-n? Ustrezno prakso, poznavanje tehnike poslovapja ter skladiščenja surovin in pomožnega materiala, organizacijske in vodstvene sposobnosti ter sposobnosti za vodenje in urejanje samoupravnih odnosov. Pole8 tega vabimo k sodelovanju še: VEČ DIPLOMIRANIH INŽENIRJEV KEMIJSKE TEHNOLOGIJE «ai delo v razvojno tehnološkem inštitutu VEC DIPLOMIRANIH INŽENIRJEV STROJNIŠTVA «a delo v inženiringu VEC STROJNIH TEHNIKOV a delo v tehnološki pripravi proizvodnje •J££J?KON°MSKIH IN UPRAVNO ADMINISTRATIVNIH TEHNIKOV za delo v strokovnih službah podjetja nastop dela takoj ali po dogovoru. Rodnosti: organizirano uvajanje v poskusnem roku, povrnitev prevoznih stroškov v višini nad 40,00 din, primerni osebni dohodki. onudbe za zaposlitev sprejema kadrovska služba podjetja do 15.6.1973,64000 Kranj, Škofjeloška 6. rri v* v Trzic gorenjski prvak Nogometaši v gorenjski članski ligi so v soboto odigrali zadnje kolo. Prvak je postal Tržič, ki bo tako v prihodnji sezoni nastopal v zahodni conski nogometni ligi. Tekme so se končale takole: Alples : Šenčur 3:1, Britof : Korotan 5:1, Naklo : Bohinj 3:4, Lesce : Jesenice0:4. V I. razredu so člani odigrali predzadnje kolo. Rezultati: Reteče : Podbrezje 4:2, Kondor : Preddvor 0:0, Primskovo : Sava B 7:2, Trboje : Plamen 3:3. V vodstvu je Preddvor s 15 točkami, na drugem mestu je trenutno Plamen, ki ima 14 točk. Tudi v mladinski ligi so v nedeljo odigrali zadnje kolo. Rezultati: Triglav : Bohinj 4:2, Sava : LTH 6:0, Alples : Tržič 3:2, Jesenice : Lesce 7:0. Lestvica: Triglav 14 11 2 1 61:13 24 Sava 14 11 0 3 53:23 22 Jesenice 14 8 1 5 54:23 17 Lesce 14 6 3 5 25:32 15 Bohinj 14 5 1 8 37:44 11 Tržič 14 5 1 8 31:46 11 Alples 14 2 4 8 16:46 8 LTH 14 2 0 12 14:64 4 P. Novak Sava pionirski prvak Najboljše gorenjske pionirske ekipe so odigrale finalne tejtme za razvrstitev od 1. do 4. mesta. V boju za prvo mesto je Sava premagala Lesce s 3:1, Alples pa je v borbi za tretje mesto odpravil Primskovo s 4:3. P. P. N. Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ IZDELUJE NAČRTE ZA STA-NOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ Radovljica vodi Po štirih kolih v gorenjski košarkarski ligi je ostala neporažena le še Radovljica. Rezultati zadnjih dveh kol: 3. kblo: Sava B : Radovljica 45:79, Šenčur : Kladivar B 72:67, Trhle veje : Triglav B 51:72, Gotik : Beksl 57:46; 4. kolo: Triglav B : Gotik 63:59, Kladivar B : Trhle veje 90:61, Radovljica : Šenčur 59:45, Gorenja vas : Sava B 55:50. KAVA ŽIVILA Naš komentar Jeseniški odbojkarji v borbi za obstanek Z zmago nad ekipo Karlovca s 3:2 so si jeseniški odbojkarji zagotovili udeležbo na kvalifikacijskem turnirju treh ekip, ki se bodo borile za obstanek v II. zvezni ligi — zahod. Turnir bo prihodnjo nedeljo v Sisku, torej na nevtralnem terenu. Poleg Jesenic bosta sodelovali še ekipi Save in Čajevca. Zmagovalec bo igral tudi v prihodnji sezoni v II. zvezni ligi. V zaostali tekmi so Jesenice po hudi borbi šele po petih setih odpravile ekipo Karlovca, ki je na lestvici zasedla četrto mesto. Odbojkarji Jesenic: Kavčič, Berger, Bogataj, Divjak, Pogačar, Pristov, Strnad in Kovač so v odločilnem srečanju prikazali zvrhano mero požrtvovalnosti in zasluženo izbojevali dVe odločilni točki. Drugi gorenjski predstavnik Kamnik je v omenjeni ligi varno pristal na sedmem mestu. Tekmovanja v košarkarskih ligah potekajo v glavnem po predvidevanjih. Kakšnih posebnih presenečenj v zadnjih treh kolih ni bilo. Vodilne ekipe v SKL I-A so tudi v sobotnem kolu brez težav osvojile točke in ostale na vrhu. Triglav je spet zmagal, čeprav je igral pod poprečjem. Fructal je bil zanj trd oreh, tako da so se morali igralci kranjske ekipe v drugem polčasu precej preznojiti, da so ugnali žilave Ajdovce. Jesenice so tudi po sedmem kolu na dnu lestvice brez točke. V I-B moški republiški ligi so morali Škofjeločani kloniti doma pred ekipo Beti. Metli-čani nezadržno korakajo proti prvemu mestu, saj so po šestem kolu na vrhu lestvice še vedno brez poraza. V ženski SKL — zahod se izredno dobro držijo igralke Kroja, saj so trenutno brez poraza na drugem mestu. Ekipa Etikete iz Žirov je spet izgubila, a dasi igra iz tekme v tekmo bolje, ni upati, da bi se obdržala v ligi. J. Javornik Obisk pri telesno vzgojnih organizacijah Težave v Preddvoru in na Primskovem Tokrat smo izbrali za našo rubriko nogometaše Preddvora in novoustanovljeni nogometni klub Primskovo. Z organiziranim nogometom so v Preddvoru začeli pred dvanajstimi leti, ko so se vključili v gorenjsko ligo s člansko in pionirsko ekipo. V prvih letih je preddvorskim nogometašem veliko pomagal Bojan Jan, znani nogometaš, ki je v prostem času mladino navduševal in vključeval v nogometno življenje. Po njegovem odhodu iz Preddvora pa je zanimanje na osnovni šoli za nogomet nekoliko upadlo in poslej ni bilo več toliko dotoka mladih nogometašev v vrste TVD Partizan. Preddvorski nogometaši so ves čas , čutili pomanjkanje vaditeljskega kadra. Trenutno imajo registriranih 42 igralcev. Na skromnem igrišču nameravajo v prihodnje urediti garderobe, ker sedanje vidno propadajo. Upajo, da bodo dobili nekaj sredstev, da bi si izboljšali materialne pogoje in da bi nogomet v Preddvoru zopet zaživel kot je v prvih letih po ustanpvitvi nogometne sekcije. Bivši igralci Triglava Andrej Jerman, Stane Tepina in Stane Kodele pa so pred dvema letoma ustanovili nogometni klub Primskovo. Ze pred leti so se aktivno ukvarjali z nogometom, vendar se niso takoj vključili s svojimi ekipami v redno tekmovanje gorenjske podzveze. Lani so začeli z organiziranim delom in se prvič pojavili kot samostojni klub v gorenjski ligi. Klub ima sedaj 34 registriranih igralcev in okoli sto podpornih članov. V novi sezoni bodo v gorenjski ligi tekmovali tudi z mladinsko ekipo. Ker klub nima lastnega igrišča, so jeseni leta 1972 vse tekme igrali v gosteh, med tem pa so si s prostovoljnim delom gradili nogometno igrišče. Igrišče sicer še ni popolnoma usposobljeno, zato so spomladi tekme morali igrati še na stadionu Stanka Mlakarja. Pri gradnji so jim pomagala tudi nekatera kranjska podjetja: Elektro, Cestno podjetje, IBI in nekaj obrtnikov ter krajevna skupnost. Pričakujejo, da jih bo finančno podprla tudi občinska zveza za telesno kulturo Kranj. Marljivi funkcionarji Jože Petek, Slavko Juršak, Joško Beguš in Janez Štumberger menijo, da je sedaj njihova prva naloga dokončno urediti nogometno igrišče, ki naj bi bilo usposobljeno za nogometne tekme že v jesenski sezoni. V svoje vrste pa bodo pritegnili Čim več mladine iz tega predela Kranja. P. Novak Šport med vikendom Le še zadnje kolo nas loči do zaključka v slovenski nogometni in rokometni ligi. Gorenjski ligaši so v tem predzadnjem kolu osvojili Sest točk. NOGOMET — Za slovo od republiške lige so nogometaši Triglava doma visoko premagali Aluminij. V ZCNL pa sta oba gorenjska predstavnika LTH in Sava morala priznati premoč Zagorju oziroma Vozilom. Rezultati: Triglav : Aluminij 5:1 (g:l), Zagorje : LTH 3:2 (0:1), Vozila : Sava 2:1 (2:1). Pari zadnjega kola: Ilirija : Triglav, LTH : Piran, Sava : Zagorje. ROKOMET — Tržiški ligaš je v predzadnjem kolu izgubil,tekmo v Ribnici, v ženski ligi pa je letošnji republiški prvak Alples dobil tekmo s kranjsko Savo brez borbe. Rezultata: Ribnica : Tržič 26:20 (14:10), Sava : Alples 0:10 bi b. V naslednjem kolu Tržičani doma gostijo rokometaše Poleta KOŠARKA — V SKL I-A je Triglav v najslabši tekmi letošnje sezone doma težko odpravil FructaL V SKL I-B je bil loški Kroj doma poražen, v ženski ligi je Vrhnika premagala Etiketo, igralke Kroja pa so bile uspešne v igri s Slovanom. Rezultati: moiki: Triglav : Fructal 80:68 (44:40), Kroj : Beti 81:83 (42:48); ženske: Vrhnika : Etiketa 45:40 (18:20), Slovan : Kroj 59:66 (25:30)i Pari prihodnjega kola: moftki: Jesenice : Radenska, Marles : Triglav, Postojna : Kroj; ženske: Kroj : Ježica, Etiketa : Postojna ODBOJKA — V zaostali tekmi zadnjega kola II. ZOL — zahod so jeseniški odbojkarji doma premagali Karlovac in si z zmago zagotovili sodelovanje na nedeljskem turnirju na nevtralnem terenu v Sisku, ki bo odločal, katera ekipa bo ostala v II. ligi. Rezultat srečanja: Jesenice : Karlovac 3:2. STRELSTVO — V Tolminu so se na brigadnem tekmovanju planinskih enot JLA v streljanju z vojaško puško in pištolo pomerili vojaki Bovca, Kranja, Bohinjske Bele, Škofje Loke in Tolmina. Rezultati — puška: 1. Brezovnik (Kranj) 222, ekipno: 1. Kranj 733; ptttola: 1. Duran (Sk. Loka) 458, 2. Brezovnik (Kranj) 442, 3. Jakovljevič (Sk. Loka) 411, ekipnB: 1. Kranj 1548,2. Škofja Loka 1535. Skupni vrstni red: 1. Kranj 2317,2. Škofja Loka 2186. -dh Najboljše Žirovke in Strašani V okviru pionirskega košarkarskega festivala je bilo v soboto na igrišču osnovne šole Lucijan Seljak v Kranju področno prvenstvo Gorenjske v košarki za mlajše pionirke in mlajše pionirje. Mladi košarkarji in košarkarice so prikazali dokajšnjo mero tehničnega znanja, predvsem pa so s svojo borbenostjo in kolektivno igro dokazali, da raste po gorenjskih osnovnih šolah pod vodstvom marljivih trenerjev nov košarkarski rod. Rezultati — pionirji: L. Seljak : Ziri 55:33, L. Seljak : S. Jenko 36:35, Ziri : S. Jenko 37:21. Vrstni red: 1. OŠ Lucijan Seljak Kranj 4, 2. OŠ Padlih prvoborcev Ziri 2, 3. OŠ Simon Jenko Kranj brez točke. Pionirke: Ziri" : L. Seljak 55:33, Cerklje : Kr. gora 25:18, L. Seljak : Kr. gora 19:8, Ziri : Cerklje 48:18, L. Seljak : Cerklje 26:18, Ziri : Kr. gora 39:14. Vrstni red: 1. OŠ Padlih prvoborcev Ziri 6, 2. OŠ Lucijan Seljak Kranj 4, 3. OŠ Davorin Jenko Cerklje 2, 4. OŠ Kranjska gora brez točke. P. Mohorčič Ji Lestvica: Tržič 16 11 4 1 50:14 26 Jesenice 16 11 2 3 54:25 24 Šenčur 16 8 3 5 42:30 19 Britof 16 7 2 7 42:38 16 Korotan 16 7 2 7 26:31 16 Alples 16 6 3 7 33:38 15 Lesce 16 4 2 10 23:41 10 Bohinj 16 4 2 10 24:58 10 Naklo 16 3 2 11 27:45 8 Lestvica: Radovljica 3 3 0 193:134 6 Kladivar B 4 2 2 294:251 4 Beksl 3 2 1 138:123 4 Šenčur 4 2 2 223:214 4 Gorenja vas 3 2 1 160:161 4 Triglav B • 4 2 2 211:241 4 Gotik 2 1 1 116:109 2 Sava B 4 1 3 208:253 2 Trhle veje 3 0 3 137:204 0 J. Ažman osnoPetk°Vem finalnem atletskem tekmovanju slovenskih srednješolcev in tekm*1 °^Cev so na Radionu Stanka Mlakarja v Kranju v ekipnem ien*2VwVu mladincev imeli največ uspeha atleti gimnazije Koper, med So D^amt P.a gimnazija Nova Gorica. V konkurenci osnovnošolskih ekip pa Pa oV«0'1'^ zmagali učenci osnovne šole Grm Novo mesto, pri pionirkah Kum h medela. V posamični konkurenci je edino zmago za Kranj dosegla discinr a (EA&C) v metu krogle, medtem ko je bila Kladnikova (TŠC) v isti — FntlJretia- Na sliki od leve proti desni: Kladnik, Kurnik, Pesjak, (dh) oto: F. Perdan NASVET — Bližajo se dopusti. Bodimo previdni! Zlata plaketa SZJ Glasu Smučarska zveza Jugoslavije letos praznuje zlati jubilej. Ob tej priliki so za 50-letnico nagradili z zlatimi plaketami dolgoletne smučarske delavce. Od gorenjskih predstavnikov so priznanja dobili: Jože Ahačič, Majda Ankele, Slavan Berlisk, Branko Ban, Franc Cvenkelj, Aleks Cebulj, Rudi Finžgar, Zdravko Hlebanja, Blaž Jakopič, Gustl Jamnik, Jože Javornik, Jože Knific, Jože Košir, Aleksander Kotnik, Janez Kališnik, Gašper Kordež, Matevž Kordež, Pavel Kobilica, Peter Lakota, Janez Ludina, Jože Langus, Matevž Lukanc, Tine Mulej, Franc Mencinger, Franc Medja, Albin Novšak, Štefan Ošina, Ciril Praček, Franc Pesjak, Marjan Pečar, Tone Pogačnik, Franc Primožič, Maks Rabič, Mara Rekar, Franc Smolej, Roman Seljak, Janez Stefe, Rafael Soberl, Peter Štefančič, Maks Završnik, Gašper Zakotnik, Ludvik Zaje, Slavica Zupančič, Jože Zidar in Lovro Zemva. Zlate plakete pa so dobila tudi športna uredništva časopisov ter radio in televizija. Med dobitniki zlatih plaket je tudi naše športno uredništvo. -dh Odkrili varovalni stolp Pred kratkim so v Kamniku odprli preurejen Malograjski dvor, prvi hotel v Kamniku. Te dni delavci komunalnega podjetja Kamnik urejajo Malograjski trg, napeljali so kanalizacijo in zdaj se pripravljajo za asfaltiranje trga. Pri kopanju so odkrili temelje stolpa, ki je nekoč služil čuvarjem, ki so stražili dohod k mestu. Ta stražnji stolp je zaznamovan že v Valvasorjevih slikah. Poklicali so arheologe iz Ljubljane, ki so okrog stolpa našli več človeških kosti in ostanke lončarskih izdelkov. Stolp je točno sredi ceste, ki pelje z Malograjskega trga proti dijaškemu domu. Ker bodo trg in cesto asfaltirali, so se Kamničani zami- Regres za socialno šibke člane sindikata Občinski sindikalni svet v Radovljici je na zadnji seji sprejel sklep, da bo z ostankom sredstev po zaključnem računu regresiral stroške za letovanja za okrog 70 do 100 socialno šibkih članov — upravičencem povišanega otroškega dodatka z najmanj dvema otrokoma (samo-hranilcev). Regres bo znašal 300 dinarjev, kar pomeni približno polovico stroškov za desetdnevno letovanje. Preostali del stroškov pa naj bi pokrile posamezne delovne organizacije v občini. Socialno šibke člane bodo izbrali na podlagi podatkov Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Kranj — enote v Radovljici. Regres bodo izplačali le tistim upravičencem, ki bodo predložili napotnico ali račun za letovanje. JR Predsednik sveta za turizem in blagovni promet radovljiške občinske skupščine je na zadnji seji, ko so razpravljali o rezultatih letošnje zimske sezone in o izgledih za bližnjo glavno letno sezono, opozoril, da trenutno pri nas vsaj kar zadeva oskrbe, na sezono nismo pripravljeni. »Preskrba z mesom je trenutno neurejena. Pozivi, naj hotelska in druga gostinska podjetja pravočasno sklenejo pogodbe z mesarskimi podjetji zaradi preskrbe mesa v sezoni» niso dali rezultatov in takšne pogodbe nimajo nobene vrednosti. Tako je položaj trenutno približno takle: neko hotelsko podjetje iz Portoroža kupuje meso v Kamniku, neki hotel na Bledu pa v Postojni.« slili, kako naj ohranijo ostanke drevnega mesta. Nekateri so predlagali, da bi cesto speljali tri do pet metrov stran. Pri tem bi morali porušiti betonski zid sosednje hiše in cesto speljati čez zasebni vrt. Mestni arhitekt Bojan Šlegl je povedal, da bodo cesto asfaltirali, da trase ne bodo spreminjali, da pa stolpa ne bodo zalili z asfaltom. Ko to poročamo, arheologi še vedno raziskujejo okolico stolpa. Jo?e Vidic Uspeh jeseniškega gledališča Na XVI. srečanju gledaliških skupin Slovenije v Kočevju je sodeloval tudi igralski ansambel jeseniškega gledališča z dramo Snaha. Jeseniški gledališčniki so z odlično uprizoritvijo poželi vse priznanje in pohvalo, žirija pa je sklenila, da amatersko gledališče Tone Cufar z Jesenic z dramo Snaha predstavlja slovenske gledališke amaterje na jugoslovanskem dramskem festivalu amaterjev v Trebinju. D. S. Razprava z boroveljskimi sindikati Tržiški občinski sindikaln* svet sodeluje že nekaj let s sin' dikati iz Borovelj na Koroškem-Sindikalisti z obeh strani Kar®' vank se redno obiskujejo in debatnih sestankih izmenjujej0 izkušnje. Eno takšnih srečanj v petek, 8. junija zvečer. TržiS*1 in boroveljski sindikalisti bo<£? razpravljali o naši novi delava"^ zakonodaji v luči ustavnih dO' polnil ter o novih delavskih konih, ki jih pripravljajo v Av' striji. -jk Naročniki žrebajo naročnike za nagradno potovanje Objavljamo imena izžrebanih tretjih dvajset Glasovih naročnikov spomladanskega žrebanja Lotrič Marija, Dol. Vas 29, Selca Potočnik Janko, Rovte 9, Podnart Istenič Jelka, Tekstilna 18, Kranj Pretnar Janez, Poljšica 6, Zg. Gorje Hodnik Franc, Javor, nabrež. 5, Jesenice Jurgele Janez, Brezje 32 Prešeren Rezka, Titova 18, Jesenice Jerič Metka, Sr. vas 83, Šenčur Žepič Franc, Delavska c. 1, Šenčur Fojkar Jože, Hosta 1, Šk. Loka Zupančič Albin, Zapuže 2, Begunje, je izžrebal naslednje naročnike: Jože ŠTULAR, uslužbenec, doma iz Kovorja: »Glas prebiram odkar izhaja in sicer vsega, od prve do zadnje strani, na kateri se najprej ustavim. Tako sem se navadil. Včasih je Glasova kvaliteta šepala. Premalo je bilo kvalitetnih in zanimivih sestavkov, reportaž in zgodovinskih zapisov, kar je za ljudi še posebno zanimivo. Novi Glas je številne od omenjenih pomanjkljivosti odpravil. Veliko boljši je, kvalitetnejši in za oči privlačnejši. Pohvaliti moram slikovno gradivo in časopisno »glavo«. Prav tako s posebnim zanimanjem preberem nesreče in rubriko eno vprašanje — trije odgovori. Ko sem novi Glas prvič prejel, ga skoraj nisem piogel spoznati. Seveda še ni popoln. Morali bi konkretneje pisati o napakah v gospodarstvu in žigosati ljudi, ki so jih zakrivili, o vzrokih, zakaj začeta dela ne dokončamo itd.« Milka VRTACNIK, šivilja, doma iz Kranja: »Glas si že vrsto let izposojam pri sosedu, ker ga rada prebiram, saj prinaša veliko, domačih novic, za katere iz drugih časopisov, radia in V sredo, 11. aprila so dobili bralci in naročniki GLAS v novi, sodobnejši in lepši podobi. Glasilo gorenjskih delovnih ljudi je dobilo sodoben format, postavljeno je na modernih fotostavnih aparatih, tiskano pa v kvalitetni offset tehniki. GLAS je stopil s tem v novo obdobje, smo zapisali v uvodniku prve redne številke v »novi obleki«. Vzporedno s tem pa se člani uredništva in uprave trudimo, da bo dobra in aktualna,tudi vsebina na Gorenjskem najbolj branega časnika. Trudimo se, da bo šla vsebina v korak z obliko in da bosta druga drugo vzpodbujali in se dopolnjevali. V kolikšni meri nam je to uspelo, ne moremo reči kaj določnega. Doslej je izšlo že 15 številk novega in sodobnejšega GLASA. Ker ustvarjalci težko presodimo, ali smo zastavljeni cilj dosegli ali ne in izpolnili pričakovanja in obljube, ki smo jih dali v začetku izhajanja novega GLASA, smo za mnenje o dobrih in slabih straneh našega glasila povprašali tri zveste bralce. Marjan GRADIŠAR, komercialist, doma iz Nakla: »Na Glas sem bil že naročen, vendar sem ga predvsem zaradi suhoparne vsebine odpovedal. Ker se je z boljšim tiskom in večjim formatom oblikovno izboljšal in ker se je tudi kvalitetno in vsebinsko popravil, ga zadnje čase spet redno kupujem. Predvsem ga popestrijo barvne fotografije. Vendar pa bi morali po moje objavljati še več zanimivosti z Gorenjske, za kar bi morali pritegniti k sodelovanju dopisnike, ki bi poročali iz posameznih krajev. Ker so naše krajevne skupnosti izredno aktivne, bi morali več pisati o njihovem delu, težavah in uspehih. Kljub temu pa trdim, da se je Glas z novo tehniko oblikovno in vsebinsko zbolj-šal.« J. Košnjek televizije ne zveš. Sedaj je Glas veliko lepši. Tiskan je na boljšem papirju, objavljene so lepše fotografije, med katerimi so še posebno zanimive barvne. Kratko bi lahko rekla, da je sedaj Glas vsaj ostalim časopisom enak, med katerimi je bil prej tako neopazen. Z novo obliko in boljšim tiskom se je po moje popravila tudi vsebina. V prihodnje bi morali še več pisati o delu gorenjskih organizacij in društev. Lepo so opisani tudi zunanjepolitični dogodki, kar je posebno pomembno za ljudi, ki drugih časopisov nimajo. Všeč mi je roman in sestavki Črtomira Zorca ... « Akcija za obnovo spomenika v Mostah Pred dvema mesecema so na pobudo občinskega odbora ZZB NOV Jesenice in krajevne organizacije ZB Žirovnica začeli z zbiranjem denarja za obnovo spomenika padlih talcev v Mostah pri Žirovnici. Najprej so začeli z akcijo po krajih žirov-niškega območja in zbrali okoli 20 tisoč dinarjev. Odzvale pa so «e že tudi delovne organizacije jes>. "ške in radovljiške občine ter skupaj prispevale okoli 40 tisoč dinarjev. Z obnovo spomenika so že začeli, vendar zbranih sredstev še ni dovolj. Člani odbora upajo, da se bodo odzvale tudi druge delovne organizacije jeseniške in radovljiške občine ter tudi' delovne organizacije iz Kranja, saj je bilo med 29 ustreljenimi talci precej talcev doma iz kranjske občine. D. S. Rozman Franc, Voglje 102, Šenčur, je' izžrebal naslednje naročnike: Žagar Lovro, Valvazorjeva 10, Ra" dovljica Tušek Vencelj, Jelenčeva 9, Kranj Cuderman Milena, Tupaliče 23a» Preddvor Blažič Franc, Verje 28a, Medvode Kralj Jože, Rupa 32, Kranj Potočnik Jože, Kutinova 13a, Kranj Žirovnik Terezija, Britof 40, Kranj Rakovec Pavla, Struževo 7, Kranj Mu bi Jože, Pipan ova 23, Šenčur Hribernik Stane, Puštal 84, Šk. Loka V naslednji številki bomo obj®' vili še ostalih 20 izžrebancev- Potovanje bo v soboto, 16. junij8' Opis poti, po kateri bomo V°\0'. vali preberite v Glasovih ljevanjih. Vsem izžrebancem y°' mo poslali še posebna obvestU4-