IZVESTJE
ZA ŠOLSKO LETO 1934/35
DRŽAVNA UČITELJSKA ŠOLA V MARIBORU
V	MARIBORU 1935
DRŽAVNA UČITELJSKA ŠOLA V MARIBORU
IZVESTJE
ZA ŠOLSKO LETO 1934/35
V	MARIBORU 1935
'
TISK MARIBORSKE TISKARNE, MARIBOR — PREDSTAVNIK STANKO DETELA
f Viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj
FOTO WO NAY. BEOGRAD
Njegovo Veličanstvo kralj Peter II.
I.
Učiteljski zbor.
Učiteljska sola.
A. Izpremembe tekom šolskega leta 1934. 35.
1. Nameščena :
a) Zei Marija, zač. učit. vešč., urad. pripravnik z drž. real. gimn. v Koprivnici (Snbr. 8120 od 5. marca 1935).
2. PremeSčeni:
a) Schweiger Viktor, prof. V., na drž. učit. šolo v Ljubljani (Snbr. 26783 od 18. avgusta 1934).
b) Zacherl Marija, nast. mešč. šole VII., na II. dekl. mešč. šolo v Mariboru (Snbr. 267851 od 11. sept. 1934).
c) Roškar Draga, učit. vešč. VII., na drž. real. gimn. v Koprivnici (Snbr. 8120 od 15. marca 1955).
3. Dodeljena :
a) Palior Karl, prof. VIII., klas. gimn. v Mariboru (Snbr. 26321 od 1. avg. 1934).
b) Roškar Draga, učit.vešč. VII., real.gimn.vMariboru(Snbr.26327 od 17.avg.1934).
V
,fin Dajte mi
Qu q o $1 a o ifa!”
S temi besedami Si izdihnil Svojo blago dušo, naš Veliki Mučenik. Ne samo čuvali, složno jo bomo gradili, in delali, da postane močna in silna, da postane veličasten spomenik Tvojega nesmrtnega življenskega delu. Pred prestolom Tvojega Prvorojenega Sina se Ti zaklinjamo, da bo Tvoja nedolžno prelita kri maščevana.
Počivaj mirno v Svojem hladnem Domu, naš nepozabni Gospodar! Ne boj se, Tvojo oporoko bomo izvršili!
Jugoslavija živi in bo večno živela, kakor bo večno živelo med jugoslovanskim narodom ime Viteškega Kralja Aleksandra /., Zedinitelja.
Viteški Kralj Aleksander /., Zedinitelj, je mrtev, naj živi Kralj Peter II.!
V Ljubljani, na dan pogreba Njegovega Veličanstva, Viteškega Kralja Aleksandra /., Zedinitelja (18. oktobra 1934).
Dr. Drago Marušič
ban Dravske banovine
1. Učiteljski zbor koncem šolskega leta. (30. VI. 1935).
J? s
£> </)
00
co
>>
>>
|1
>>
Tl ~ >
.. >lü>«
>>
>>
>■5
>> E
J> GJ
> 3»
•=>
co
cö
Os
> ^
Cp
CO
CO
CN
OJ
00
\0
CO
CO
J2
a a
o* "TL
>u
oo
co
Nadaljevanje.
O »N cS
Q-. c
b£ O,
co
"öJ i>
>N
I> i—H
CD
co
O
co
CL C
ß- l*
CN
CO
00
CN
Kronika zavoda v šolskem letu 1934./35.
Po velikih počitnicah je hila dne 24. avg.	1934 seja	učiteljskega	zbora
radi	definitivne	določitve šolskih knjig, izpitov	in drugih	formalnosti,	ki	so
potrebne ol) začetku šolskega leta. Nato so se opravili dne 27. avg. popravni izpiti v posameznih letnikih, 28. in 29. avg. so bili popravni diplomski izpiti in s	tem je bilo	končano šolsko leto 1933/34.
Šolsko leto	1934/35 se je pričelo z vpisovanjem v letnike in sicer	od
III.	do V. letnika. I. in II. letnika ni bilo v tem šolskem letu. Vpisovanje se je vršilo 5. septembra, istega dne je hila otvoritvena konferenca učiteljskega zbora.
6. sept. se je udeležil direktor zavoda slavnostne službe božje v stolni cerkvi povodom proslave rojstnega dne Nj. Vis. prestolonaslednika.
10. sept.	je	hila otvoritvena sv. maša za ves zavod.
11. sept.	se	je začel redni pouk v vseh letnikih učiteljske šole in	razredih
vadnice.
15. sept. je bila proslava 16-letnice prebitja solunske fronte. Direktor zavoda se je udeležil hogoslužcuja, ki je bilo v frančiškanski cerkvi.
16. sept.	je	bil zavod zastopan na akademiji društva Rdečega križa,	ki	je
bila v unionski dvorani.
9.	okt. je bil umorjen od zločinske roke v Marseilleu naš viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj.
10. okt. so prisegli vsi nastavniki zavoda novemu kralju Nj. Vel. Petri; II.
12. okt. je bila spoved, 13. okt. pa sv. obhajilo za učence zavoda.
15. okt. je bila konferenca učiteljskega zbora o narodni vzgoji šolske mladine.
16. okt. je hila komemoracija za umrlega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Direktor zavoda je po uvodnih besedah prečital šolski mladini poslanico gosp. bana dravske banovine.
16. okt. popoldne je priredilo dijaštvo mariborskih srednjih šol v veliki unionski dvorani žalno zborovanje v čast umrlemu kralju.
18. okt. je imel zavod v cerkvi sv. Alojzija službo božjo za blagopo-kojnim kraljem z nagovorom duh. svetnika prof. Živortnika. Istega dne sta se udeležila v imenu zavoda pogrebnih svečanosti v Beogradu direktor zavoda in prof. Saršon. Tudi učenci zavoda so poslali ob tej priliki svoje zastopstvo v Beograd. — Popoldne tega dne je pa bilo v času pogreba na Oplencu tudi žalno zborovanje na mariborskem glavnem trgu, katerega se je udeležil ves Maribor.
0(1 20. do 24. okt. so poučili razredniki šolsko mladino o pomenu gesla »Svoji k svojim«.
24. okt. je začel poučevati učitelj g. Drly učence v češkem tečaju.
28.	okt. in v naslednjih šolskih dneh sta raztolmačila profesorja zgodovine Gruntar in Milač svojini učencem pomen 28. okt. za češkoslovaško republiko.
31. okt. so obiskali učenci predstavo v Grajskem kinu, kjer so videli na filmu pogrebne svečanosti pokojnega kralja.
31. okt. je predaval prof. Prijatelj Ivan učencem zavoda o pomenu šte-denja za posameznika in za narod in državo. — Tega dne se je opozorilo učence tudi na pomen tega dne, ko je pred 16. leti zavihrala jugoslovanska trobojnica na vojnih in trgovskih ladjah hivše avstro-ogrske monarhije. Popoldne pa sta predavala profesorja Trohej J. in Klopčič R. s pomočjo skiop-tičnih slik o našem Jadranu.
Od 6. do 12. nov. so bili na zavodu praktični učiteljski izpiti. Prijavilo se je k izpitu 12 kandidatov in ga napravilo 8.
9. nov. je bila v cerkvi sv. Alojzija žalna komemoracija za umrlim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem s primernim nagovorom duh. svetnika prof. Zivortnika.
10. nov. je bilo v slavnostni dvorani predavanje za vse letnike. 0 »Društvu narodov« in svetovnem miru je govoril prof. Prijatelj. Učenci so pisali ta teden naloge o kulturi in miru.
Od 12. do 17. nov. sta predavala v letnikih prof. Gruntar in Milač o An-glosaksoncih in njihovih zaslugah za svetovni napredek. Obenem sta zainteresirala v smislu zadevne kulturne konvencije s Poljaki šolsko mladež tudi za napredek tega severnega slovanskega naroda.
Praznik narodnega ujedinjenja — 1. december — smo proslavljali vsled kraljeve smrti tiho in skromno v cerkvi sv. Alojzija in v slavnostni dvorani.
V	dneh od 1. do 8. dec. sta seznanila šolsko mladino o velikem gospodarskem, kulturnem in socijalnem pomenu obrtniškega stanu prof. zgodovine Gruntar in Milač. Govorila sta v zgodovinskih in zemljepisnih urah o pomenu tega stanu, ki mora biti temelj narodnega blagostanja. V istih dneh sta govorila v letnikih tudi o naših izseljencih, katerih ne smemo nikdar pozabiti.
Dne 16. dec. je obdaroval zavod siromašno šolsko deco v Sv. Ožboltu z darili, ki so jih zbrali učenci vadnice in učiteljišča, in jim s tem pokazal, kako naj se udejstvujejo v bodočnosti pri karitativnem in nacijonalnem delu.
Od 23. dec. 1934 do 10. jan. 1935 so bile božične počitnice.
26.	jan. je bila na zavodu proslava sedemstoletnice smrti prosvetitelja Sv. Save. Slavnostni govor je imel učenec V. a letnika Kolar. Svetosavsko nagrado —■ 500 Din, — ki jo je dala Patrijarhija srp. cerkve v Sremskih Karlovcih za najboljšo svobodno temo o Sv. Savi, je dobil učenec IV. a letnika Gradišnik Ivan.
31. jan. je bil konec I. semestra.
Od začetka februarja do konca aprila je imel dr. Vrečko F. na zavodu tečaj Rdečega križa.
10. febr. je proslavljal zavod spomin mecena Strossmayerja v unionski dvorani skupaj s tukajšnjo Jadransko stražo.
10.	marca sc je zavod udeležil in sodeloval pri proslavi 85. rojstnega dne predsednika češkoslovaške republike Masaryka.
Od 5. do 11. apr. so bili na zavodu praktični učiteljski izpiti; prijavilo se je osem kandidatov in so izpit napravili vsi.
Od 7. do 9. apr. so bile na zavodu duhovne vaje s spovedjo in sv. obhajilom.
13. apr. je inspiciral pouk verouka na zavodu stolni kanonik g. dr. Žagar
Ivan.
13.	apr. je bila na zavodu	slavnostna	akademija	v	spomin Ilircev, ki so
nastopili v naših krajih pred sto	leti kot idealni borci	za	kulturno in politično
ujedinjenje J ugoslovanov.
Od 15. do 19. apr. je priredil zavod poklonitveno potovanje na Oplenac, katerega se je udeležilo tokrat 47 učenk zavoda v spremstvu profesorjev. Na grob pokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja smo položili v imenu zavoda lavorjev venec, okrašen z jugoslovansko trobojnico. Učenke so prižgale na grobu veliko svečo, okrašeno s simboličnimi narodnimi okraski. Ob grobu je imel direktor zavoda primeren nagovor o življenju in delu našega pokojnega nepozabnega kralja. Tiho ihtenje in vroče molitve učenk so bile dokaz njihove hvaležnosti do dobrotljivega pokojnika. Po ogledu cerkve in grobnice smo si ogledali okolico in videli lep kos plodovite, lepe Šuma-dije. V bližnji Topoli nas je sprejel prav bratski in prijateljski upravitelj topolske osnovne šole g. Kidiševič; tu smo si ogledali znamenito Karadordevo cerkev s prekrasno izdelanimi	ikonostasi,	Karadordev	konak in stolp, kjer
se nahaja sedaj Sokolski dom.	Po skoraj	peturnem	bivanju na Oplencu in
Topoli smo se odpeljali nazaj v Mladenovac in v Beograd, kjer smo si ogledali v dveh dneh vse znamenitosti naše prestolnice, ki smo jih mogli v tako kratkem času sploh videti. Ustavili smo se tudi v Zagrebu, obiskali grobnico Ilircev, stolno cerkev, zoološki vrt in druge znamenitosti ter se vrnili veliki petek, 19. aprila, domov v Maribor. Da je to potovanje tako lepo uspelo, moramo biti hvaležni za izkazano pomoč ministrstvu prosvete v Beogradu, kr. banski upravi v Ljubljani in našim prijateljem v Beogradu in Zagrebu, ki so nam vedno in povsod pokazali, da je »brat inio, koje vere bio«.
Od 18. aprila do 5. maja so bile velikonočne počitnice.
30. apr. se je udeležil direktor zavoda maše zadušnice, ki je bila v stolni cerkvi v spomin mučeniške smrti Petra Zrinjskega in Krste Frankopana.
11.	maja in v sledečih dneh so imeli profesorji slovenščine dr. Stupanova, Glinškova in Gorup v letnikih predavanje o materi, učenci so pisali primerne naloge. Isto so učinili učitelji vadnice v svojih razredih, ki so čitali s svojimi učenci primerne sestavke.
Od 12. do 18. maja sta imela prof. zgodovine Gruntar in Milač v letnikih predavanja o ulogi Rusije za osvohojenje južnih Slovanov.
18. maja so predavali prof. slovenščine dr. Stupan, Glinšek in Gorup v letnikih in učitelji	vadnice v svojih razredih	o varstvu otrok.
21. maja je bilo predavanje zavodskega	liastavnika za	higijeno	prof.
Prijatelja Ivana o tuberkulozi in narodnem zdravju. O isti temi so govorili tudi	vadniški učitelji	v svojih razredih.
28. in 29. maja	je bila spoved in sv. obhajilo za učence	učiteljske	šole
in vadnice.
29. maja je bil končan pouk v V. a, h, c, letniku.
4.	junija so bili popravni izpiti za V. letnik.
4. junija jc začel zavoil inspicirati ministrski odposlanec prosv. inšpektor v pokoju gosp. dr. Poljanec Leopold.
5. junija je imel pred učenci učiteljske šole prof. Prijatelj Ivan predavanje o prevzv. nadškofu dr. A. B. Jegliču povodom njegove 851etnice. Isto so učinili učitelji vadnice v svojili razredih.
Od 5. do 15. junija so predavali profesorji slovenščine	v	letnikih	o	franc,
pesniku Viktorju Hugo-u povodom SOletnice njegove smrti.
Od 5. do 8. junija so bili na zavodu pismeni diplomski izpiti, 11. maja pismena priprava za prakt. nastope v vadnici, od 12. do 15. maja prakt. nastopi v vadnici, na kar so sledili ustni diplomski izpiti od 17. do 25. junija. Na izpitu je bilo 87 kandidatov.
Od 13. do 15. junija je bila na zavodu razstava risarij	in	ročnih	del.
15. junija je bil konec pouka na učiteljski šoli.
27. junija je bil zadnji dan pouka na vadnici.
28. junija smo imeli na zavodu vidovdansko proslavo s slovesno službo božjo v cerkvi sv. Alojzija. Po akademiji v slavnostni dvorani so bila razdeljena letna izpričevala in diplome.
Popravni izpiti v juniju (za V. letnik) in avgustu (za ostale letnike) 1934:
Izdelali so: II. letnik: Majcen Karel, Močnik Matilda, Rebolj Marija, Vertič Zofka, Zupan Vinko. -—- V. letnik: Cotič Draga, Ercigoj Jožica, Kajfež Jelica, Štiglic Marija, Beloglavec Sabina, Junger Marija, Kavdek Marija, Kolenko Marija, Matuš Jožefa, Šajina Cvetka, Zorč Karmela.
Izdelal ni: Staubcr Josip (II. 1.).
Razredni izpiti (§ 44 zakona o učiteljskih šolah):
Izdelal je: III. letnik: Fijavž Franc.
Popravni učiteljski diplomski izpit v avgustu 1934:
Popravni učiteljski diplomski izpit se je vršil pod predsedstvom direktorja F. Kadunca.
Člani izpitnega odbora so bili: prof. Saršon R. (podpreds.), Fink F., Klopčič R., Tomšič J., dr. Stupan H., Gorup A., Šilih G., Glinšek D., Gruntar V., Milač S.
K izpitu se jc prijavilo 9 kandidatov, ki so bili odklonjeni v juniju 1934.
Pismeni izpit iz nemškega jezika in pismena priprava za praktičen nastop v vadnici sta se vršili dne 28. avgusta. Drugih pismenih izpitov ni bilo.
Naslov nemške pismene naloge je bil: Foerster: Lebenskunde str. 133 »Der Lehrer« — 25 vrstic prevoda.
Ustni izpit je bil 29. avgusta. Napravili so ga: Kincl Avgust, Kind Janko, Ratkai Lado, Stropnik Karl, Cotič Draga, Fekonja Marija, Lužar Marija, Pušenjak Alojzija, Zorč Karmela.
Ekskurzije in ogledi.
Tekom šolskega leta so l>ile opravljene sledeče ekskurzije in ogledi:
III. letnik: Kmetijska razstava v unionski dvorani, gcomorfološka ekskurzija na sv. Urbana, tovarna za čokolado »Mirim«, tekstilna tovarna Hutter in drug, razstava eksotičnih rib v lokalu Banovinske hranilnice, poklonitveno potovanje na Oplenac, ogled Beograda in Zagreba.
IV. a letnik: Ogled kmetijske razstave v Mariboru, ogled akvarijev eksotičnih rih v Mariboru, Kuše in Fala, ogled nar. šole in elektrarne, Varaždin, ogled tekstilne tovarne, Čakovec, ogled internata in ekonomije drž. učit. šole, Ormož, ogled visokofrekvenčnih naprav in Teslovih žarkov.
IV. h letnik: Vzorna živinoreja v Hočah, kmetijska razstava v unionski dvorani v Mariboru, muzej mesta Maribora (dvakrat), naprave za röntgeni-ziranje pri g. dr. Mili kovač-evi v Mariboru, električna pekarna Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev v Mariboru, Ptuj in njega zgodovinske znamenitosti, gledališka predstava v Mariboru, Mariborski otok, dečje zavetišče pri šolskih sestrah v Mariboru, falska centrala in nova ruška osnovna šola, gospodinjska in kmetijska šola v Sv. Juriju, kinoaparatura v Grajskem kinu v Mariboru, poklonitveno potovanje na Oplenac (štiridnevno) v zvezi z ogledom Beograda in Zagreba.
IV. c letnik: Vzorno moderno gospodarstvo v Hočah, banovinski dečji dom v Mariboru, Mladinski dom v Mariboru, razstava eksotičnih rib v Mariboru, Mariborski otok, elektrarna v Fali, pomožna šola v Mariboru, osnovna šola v Žitečki vasi, Vurberg, gospodinjska in kmetijska šola v Št. Juriju oh juž. žel., poklonitev na grobu hlagopokojnega kralja Ujedinitelja Aleksandra L, ogled Beograda in Zagreba.
V. a letnik: Osnovna šola pri Sv. Lovrencu na Pohorju, okrožni urad za zavarovanje delavcev, Mariborska tiskarna, geografska ekskurzija v mariborsko okolico.
V. h letnik: Graščina in veleposestvo Gornje Hoče pod Pohorjem, Banovinska vinarska in sadjarska šola v Mariboru, Tezno pri Mariboru, liospi-taciji (dvakrat) na ondotni šoli, Ruše, hospitacija in ogled ondotne šole, poklonitveno potovanje na grob pokojnega kralja Aleksandra I. na Oplencu, ogled Beograda in Zagreba.
V. c letnik: Ogled vzornega gospodarstva v Hočah, ogled vinarske šole v Mariboru, ogled mladinskega doma na Koroški cesti, poklonitveno potovanje na Oplenac, ogled Beograda in Zagreba.
III.
Seznam učnili knjig.
III.	letnik.
V	er o uk: Pečjak, Katoliški verouk, 111. del, druga izdaja.
Pedagogika: Bezjak-Prihil, \ zgojesovje z dušeslovjem.
Pedagogika: Bezjak-Prihil, Vzgojeslovje z dušeslovjem.
Grafenauer, Slovenska čitanka III.
Srbohrvaščina: Maretič, Gramatika lirv. ili srpskoga jezika.
Čukovic, Čitanka, V., VI.
Nemščina: Kangrga-Trifunac, Nemška čitanka, III.
Zgodovina: Stanojevič, Hist. atlas.
Melik, Zgodovina Jugoslavije.
Zemlje p i s: Šenoa, Zemljepisni atlas.
Novak, Zemljepisni atlas Jugoslavije (pomožna knjiga).
Melik, Zemljepis Jugoslavije.
Prirodopis: Dolžan, Mineralogija in geologija.
Fizika: Reisner, Fizika za višje razrede srednjih šol.
Matematika: Matek-Zupančič, Aritmetika za višje razrede gimnazije. Matek-Zupančič-Jeran, Geometrija za 6., 7. in 8. r. srednjih šol. Sodnik, Logaritem, tablice.
Gospodinjstvo: Maj, Vzorna gospodinja.
G o s 1 a n j e: Ševčik, op. 6/IV.-—VI. Kayser, op. 20/1. Maraš op. 38/1. in II.
Žirovnik: Narodne pesmi, II.—III.
G l a s o v i r: Leinoine, Etuden.
Cerny, Predšola spretnosti.
T e 1 o v a d h a: Pivko-Schaup, Telovadba I.—IV.
IV. letnik.
V	e r o u k: Medved, Zgodovina katoliške Cerkve. Pedagogika: Kakor v 111. letniku.
Metodika: Fink, Posebno ukoslovje v elem. razredu.
Fink, Posebno ukoslovje slovenskega učnega jezika. Slovenščina: Slovnica kakor v III. letniku.
Grafenauer, Slovenska čitanka, IV. Srbohrvaščina: Slovnica kakor v III. letniku.
Čitanka kakor v III. lcftniku.
N e m š č i n a: Kangrga-Trifunac, Nemška čitanka, IV.
Ristič, Domače čtivo iz nemškega jezika za VII. razred. Z g o <1 o v i n a: Hist. atlas kakor v III. letniku.
Melik, kakor v III. letniku.
Fizika: Kakor v III. letniku.
Prirodopis: Učne knjige prejšnjih letnikov. Matematika: Kakor v III. letniku.
G o s 1 a n j e: Vijolinska šola kakor v III. letniku.
Kaiser, Etuden.
G 1 a s o v i r: Cerny, kakor v III. letniku.
Behrens I. Etuden.
Telovadba: Kakor v III. letniku.
V. letnik.
Vero u k: Vreže, Metodika verouka.
Pedagogika: Bezjak, Obča zgodovina vzgoje in pouka.
Metodika: Lavtar, Posebno ukoslovje računskega pouka.
Fink, posebno ukoslovje zemljepisnega pouka.
Fink, Posebno ukoslovje zgodovinskega pouka.
Hauptman, Posebno ukoslovje prirodoslovnega pouka.
Druzovič, Posebno ukoslovje petja.
Šolska organizacija in administracija: Zakon o narod, šolali.
Zakon o uradnikih.
Slovenščina: Slovnica kakor v III. letniku.
Čitanka kakor v IV. letniku. — Izbrani teksti.
Srbohrvaščina: Slovnica kakor v III. letniku.
Andelič, Hist. jugosl. književnosti.
Nemščina: Kangrga, Päd. Lesebuch.
Zgodovina: Učne knjige prejšnjih letnikov.
H igijena: Pirc, Čitanka o higijeni.
T e 1 o v a d h a: Kakor v III. letniku.
IV.
Naslovi nalog.
A.	Iz slovenščine.
III. letnik.
1. Kar govori človek o sebi, je vedno poezija. (Renan.) — 2. a) Družba in samota, h) Naloga	po svobodnem izboru. — 3. Ljudje	s ceste. —	4. a) Knjiga
in prijatelj, h) Naš	Jadran.	— 5. Ali	je upravičeno	trditi, da	je današnja
mladina površna? — 6. a) Prešernova »Nova pisarija« kot odraz boja dveh nasprotnih literarnih stremljenj, b) Odmor v gledališču. — 7. Kaj si mali? Kje je skrbna roka, ki nam bele je kazala ceste — Polne upe, vzore jasne, zveste in morje ljubezni za otroka. (Griša Koritnik.)
IV. a letnik.
1. Kaj pospešuje, kaj ovira moj duševni razvoj? — 2. V miru se razvija narodna kultura. — 3. Zakaj je moral idealist Kočur omagati? — 4. a) Kakšne junake prikazuje Jurčič v svojih spisih? b) Kaj govori za šport, kaj proti njemu? — 5. Radi preteklosti našega naroda verujem v njegovo bodočnost. —
6.	a) Zorin in mladi	Stritar,	b) Film in	radio v službi	napredka,	c) »Ni je v
solncu, ni je v vetru	— ni v	valovih je	nemirnih, — v	krepkih dušah je uso-
da.« (O. Župančič.) — 7. Kaj dolgujem svoji materi?
IV.	b letnik.
1. Dne 9. X. 1934 je razglasil radio svetu črno vest. — 2. V miru se razvija narodna kultura. — 3. »Namenil sem sc, da živim in diham za svoj narod in ni je sile, ki bi me zmotila.« (Kačur-Cankar.) — 4. a) Karakterizirajte nekatere značilne Jurčičeve junake! b) Kaj mi nudi dobra knjiga? — 5. Radi
preteklosti našega naroda verujem v njegovo bodočnost. — 6. a) Zorin in mladi Stritar, h) Referat moje sošolke, c) »0, solnce je. Je, ker ga slutimo, ker ga v globini duše čutimo.» (0. Župančič.) 7. a) Kako sklenem in ohranili) prijateljstvo s tovarišico iz zavezniške države? 1») Kako je Gregorčič doživel in v poezijah upodobil svojo in narodovo usodo?
IV. c letnik.
1. Žalosti se znebi, preden dan ugasne, a spomin ohrani na trenutke jasne.
— 2. Spomenik ljubezni sem postavila v srcu blagopokojnemu kralju. — 3. a) Levstikov pomen za razvoj slovenskega leposlovja, h) Katere knjige čitain najraje in zakaj? — 4. a) Pomen »Slov. Glasnika« za razvoj našega pripovedništva. h) Pri otrocih v osnovni šoli. c) Kaj mislim o športu, posebej o zimskem športu. — 5. a) Vzporedite dva nasprotna značaja v katerikoli Jurčičevi povesti. h) Kaj ste dekliški dnovi? Narasli studenci, kipeči vrhovi, bele samote, temni lesovi? (S. Sardenko.) — 6. Vstala je narava ter se giblje živa. Znane čute kaže, kar nebo prikriva. In srce umeje čudne govorice, ki jih govorijo zvezde in cvetice. (S. Jenko.) — 7. Pesem slavilno zapojmo največjemu dobremu v nas! Pesem prve in zadnje lepote v nas! Prve in zadnje svetlobe v nas! Pesem vse odrešilne ljubezni, pesem nas vseh in za vse, pesem ene Skrivnosti: Matere . . . (Pregelj.)
V. a letnik.
1. Hvaležen dijak ob mrtvem Kralju-junaku, ki nas je ujedinil. — 2. V miru se razvija kultura. — 3. a) Pokrajinske tradicije kot zapreke jugoslovanske nacijonalne misli, b) »Čas je veter, ki pleve razpihava in le zrno pušča.« (Levstik.) — 4. a) Katerim vzgojnim nalogam hočem kot bodoči učitelj še posebno posvečati svoje sile? b) Na strani katerih Cankarjevih junakov zaslutimo avtorjeve simpatije? — 5. Ob koncu mojega šolanja na učiteljišču.
— 6. »Otresite zaduhlih se sanj! Po bliskovo gre vseh živih dan, kdor ga je zamudil, ves klic zaman.« (O. Župančič.)
V.	b letnik.
1. a) Eno je glavno: naša zemlja se nam ne sine vzeti, in naš narod mora stati kot večno drevo, kateremu korenine nikdar ne usahnejo. (Ivan Tavčar.)
b)	Vem, da ravno iz najbolj grenkih dni raste bogastvo, ki nikoli ne usahne in ki je pozneje kakor cvetoča njiva. (Cankar.) — 2. Kaj prinašaš, veter blodni, mi iz daljnih krajev južnih? (Misli ob oktoberskih dogodkih.) — 3. Aškerc —borec. — 4. List iz kronike mojega dijakovanja. — 5. Ne, ni mogoče, da bi bilo na svetu srce, ki je že hrepenenje umrlo v njem. (Ivan Cankar.)
— 6. a) Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti. (Župančič.) b) Pomen naravnega bogastva za razvoj gospodarstva v naši državi.
V.	c letnik.
1. a) Ali in zakaj je vzgojitelju potrebna samokritika? b) Kako je prikazal Tavčar ožjo domovino v svojih spisih. — 2. V miru se razvija narodna kultura. — 3. a) Učiteljica naj bo neumorna narodno-prosvetna delavka, b)
Javne knjižnice in čitalnice ter njih pomen za prosveto posameznikovo in narodovo. c) Važnost slovenskega protestantovskega pokreta za naš splošni kulturni razvoj. -—■ 4. a) Naši literarni listi do 1. 1890. h) Čas je veter, ki pleve razpihava in le zrnje pušča, c) Prosta tema. —- 5. a) Katere družabne sloje nam slikajo pisatelji v dobi nove romantike in realizma, h) Kaj je oviralo, kaj pospeševalo zedinjenje jugoslovenskega naroda, c) Popolnitev bodi moj edini vzor, luč, resnica moje delovanje. — 6. a) Mišljenje o umetnosti in umetniku v Cankarjevih delili »Tujci« in »Križ na gori«, b) Stremljenje naših kulturnih delavcev ob prehodu iz 18. v 19. vek.
B.	Iz srbohrvaščine.
III.	letnik.
1. a) Lica u narodnoj pesmi »Smrt Omera i Merime«. b) Jedan veseo do-gadaj iz moga života, c) Pre i posle kazališne pretstave. — 2. Jedan zadatak iz okvira naših tužnih dana. — 3. a) Pred zavesom zagrebačkoga kazališta.
b) Jugoslovenski narodni praznici. c) Zadatak po volji. —- 4. Jedan zadatak u vezi s epom »Smrt Smail-age Čengiča«. — 5. a) Jela i mali Rade u Šeuoinoj »Kuginoj kudi«. b) Školsko zvonce priča, c) Aprilske šale.
IV.	a letnik.
1. Jedan zadatak iz okvira naših črnih dana. — 2. a) Dve kazališne zavese. b) Naše hospitacije u vežbaonici. c) Zadatak po volji. — 3. a) Razvitak pojma domovine u deteta i naroda, b) Razgovor iza kazališne pretstave.
c) Zadatak po volji. — 4. a) Iz dnevnika jednoga učitelja, b) Aškerčeva pesina »Moja muza« in Dučičeva pesma »Moja poezija«, c) Prikaz i ocena ko-jega javnoga predavanja ili bilo koje priredbe. — 5. a) Znak »Jadranske straže« i naša narodna pesma. b) Moje prvo obučavanje. c) Uskrs u prirodi i u nama.
IV.	b letnik.
1. a) Rakičeve pesme »Dolap« i »U kvrgama«. b) Prvi put u vežbaonici. c) Najlepši moj dan u poslednjim velikim praznicima. — 2. Jedan zadatak iz okvira naših črnih dana. — 3. a) Karasova i Bukovčeva pozorišna zavesa.
b) Školske klupc pričaju. c) Zadatak po volji. — 4. a) Iz dnevnika jedne učiteljice, b) Aškerčeva pesma »Moja Muza« i Dučičeva »Moja poezija«.
c) Prikaz i ocena jednoga javnoga predavanja ili bilo koje priredbe. — 5 a) Proroštvo i oporuka Kraljeviča Marka, b) Novčanica od hiljadu dinara priča. c) Moje prvo obučavanje.
IV.	c 1 e t n ik.
1. a) Rakičeve misaone pesme. b) Prvi put u vežbaonici. c) Jedan list iz mojega dnevnika. — 2. Jedan zadatak iz okvira naših črnili dana. — 3. a) Sve za Jugoslaviji!, a Jugoslaviju ni za što. b) Iz Ahasverovih memoara. c) Zadatak po volji. — 4. a) Školske klupe pričaju. b) Novine pišu. c) Jedilo ili
više imena iz našega narodnega kalendara. — 5. a) Uskrs u prirodi i u nama. 1>) Dve majke. c) Aškerčeva i Dučičeva muza.
V.	a letnik.
1. Jedan zadatak o našem najnovijem Kosovu. — 2. a) Jedno pročitano ili videno literarno delo. 1>) Kinematograf i radio 11 služili nauke i propagande. c) Iz grmena velikoga lavu izač trudno nije, u velikim narodima geniju se gnijezdo vije (Njegoš). — 3. a) Čuvati jedinstvo narodno i celinu državnu, to je najviši cilj Moje vladavine, a to mora biti i najveei zakon za Mene i svakoga (Kralj Aleksandar I. Ujedinitelj). 1») Razgovor o mariborskim kulturnim ustanovama, c) Zadatak po volji. —	4. Uzgojna vrednost
našega narodnoga blaga. (Pokusna diplomska radnja).
V.	b letni k.
1. a) Blago onotn, koji navijek živi, imao se zašta i roditi. (Njegoš),
b)	Kino i radio u službi nauke i propagande, c) Jedno pročitano ili videno literarno delo. — 2. Jedan zadatak iz okvira naših tužnih dana. — 3. a) Do majke je najviše kakva su joj djeca: ona goji davola, a goji i sveča. (Sun-dečič). b) Jedan ili više datuma iz jugoslovenske historije. c) Zadatak po volji. — 4. Tragika žene u našoj narodnoj pesmi. (Pokusna diplomska radnja).
V.	c letnik.
1.	a) Jedno pročitano ili videno literarno delo. b) Gradska i seoska učiteljica, c) Iz mojega dnevnika. — 2. Jedan zadatak o našem najnovijem Kosovu. — 3. a) Ne poznajc pjesma zapovijedi, slobodna je, svome glasu slijedi (Petar Preradovic). b) Jedan ili više datuma iz jugoslovenske histo-rije. c) Zadatak po volji. — 4. Nekoliko portreta iz galerije narodnoga gusla-ra. (Pokusna diplomska radnja).
V.
Šola in dom.
Društvo želi ustvariti najtesnejše stike med šolo in domom ter podpirati mladino, starše in šolo pri vzgoji in pouku.
Predsednik mariborskega društva je prosv. inšpektor v p. dr. L. Poljanec, ki vodi vse društvene akcije energično in požrtvovalno. Starši učencev bi se morali za to društvo mnogo bolj interesirati in pristopiti vsi med članstvo društva.
Le poglejmo k našim bratom Srbom in Hrvatom in videli bomo, kaj vse premore složno delo v tem društvu. Koliko žrtvujejo li za to društvo; zato zadovoljujejo uspehi na polju vzajemnega dela med šolo in domom obe strani. Vzdramimo se tudi mi!
Odziv staršev in njih namestnikov na različna povabila je minimalen; v bodoče naj se stiki med domom in šolo bolj utrdijo in poglobc.
Dijaško društveno življenje.
Pod nadzorstvom naslavnikov so delovala v šolskem letu 1934/35 na ■zavodu sledeča društva: Pomladek Rdečega križa s 182 člani, Sokol s 114 člani, Ferijalni savez z 80 člani ter Pomladek Jadranske straže s 222 člani.
Podporno	društvo na	državni	učiteljski	šoli
je imelo v tem šolskem	letu sledeči	promet:	Dohodki:	Ostanek iz	šol-
skega leta 1933/34: 6519,64 Din; obresti 262.06 Din; darovi 1050 Din; vrnjeno 400 Din; a za prodane knjige 180 Din; razno 2,50 Din. — Stroški: podpore dijakom 948 Din; za ekskurzije 584 Din; razno 30,75 Din.
Ako odštejemo od skupnih dohodkov.......................... 8414,20	Din
skupne stroške ............................................ 1562,75	Diu
ostane v blagajni ......................................... 6851,45	Din
Društvo je prejelo od Mestnega načelstva v Mariboru 1000 Din in od g. Erniše Joška, učitelja v Prosenjakovcih. 50 Din. Srčna hvala darovalcema!
Hrano so dobivali revni dijaki v »Dijaški kuhinji«. Tudi razna druga društva, zavodi in zasebniki so podpirali siromašno dijaštvo. »Podporno društvo« je podpiralo potrebne dijake s šolskimi knjigami.
Dijaki so stanovali pri zasebnikih, v »Dijaškem domu« in v »Učiteljskem domu«, učenke pa tudi v »Vesni« in internatu šolskih sester.
Vsem plemenitim dobrotnikom se ravnateljstvo zahvaljuje.
Odlični in prav dobri revni dijaki so prejeli od ministrstva prosvete podpore. Isto je učinila tudi kr. banska uprava v Ljubljani. Ministrstvo prosvete je dalo v tem šolskem letu v te svrhe 4500 Din, kr. banska uprava v Ljubljani pa 6000 Din.
VI.
Stanje zbirk in knjižnic.
Zbirka učil za verouk: 59 kosov.
Zemljepisna in zgodovinska zbirka: 118 kart, 387 slik, 65 drugih učil.
P r i r o d o p i s n a in kmetijska zbirka: 2261 kosov.
Fizikalno-kemijska zbirka in zbirka geometrijskih m o d e 1 o v: 688 kosov.
Risarska zbirka: 153 kosov.
Pevska in glasbena zbirka: 237 kosov.
Zbirka za ročno delo: 139 kosov.
Zbirka učil vadnice: 280 kosov.
Učiteljska knjižnica: 3782 deli, 4623 zvezkov, a) pedagoška: 1745 del, 1848 zvezkov; b) slovenska: 285 del, 684 zvezkov; c) srbohrvatska: 340 del, 565 zvezkov; č) nemška: 275 del, 323 zvezkov; d) zgod.-zemljepisna: 562 del, 1143 zvezkov; e) prirodopisna: 399 del, 708 zvezkov; f) fiz.-kemijska: 129 del, 292 zvezkov; g) matematična: 47 del, 60 zvezkov.
Dijaška knjižnica: 860 del.
Knjižnica vadnice: 117 del.
Zl>irke in knjižnice so bile v mesecu aprilu in maju pregledane in sestavljeni so bili za vse novi inventari in seznami.
VII.
Zdravstveno stanje učencev
tekom šol. leta 1934/35.
Malarijo je imel 1 učenec, gripo 54, disenterijo 3, jetiko 1, razne poškodbe 7, razne kronične bolezni 9, očesne bolezni 1, ušesne bolezni 6, živčne bolezni 5, bolezni srca in krvnih organov 1, bolezni dihalnih organov 5, bolezni prebavil 14, bolezni žlez 3, bolezni kosti in mišic 5.
Zdravstveni fond.
Ravnateljstvo zavoda je poslalo začetkom šolskega leta v zdravstveni fond vsoto 3680 Din. Vsak učenec je plačal za ta fond 20 Din. 15 revnih učencev je bilo oproščenih plačanja. Šola ni dobila od te vsote dosedaj nobene direktne pomoči, radi tega zavod nima lastnega zdravstvenega fonda.
Prof. Josip Sclimoranzer f
Dne 2. novembra 1934. je umrl v Merami na Južnem Tirolskem bivši profesor državnega učiteljišča v Mariboru g. Josip Sclimoranzer. Rojen je bil 5. maja 1862. v Škofji Loki. Po skrbni vzgoji in temeljiti pripravi je učiteljeval v različnih krajih naše ožje domovine in prišel I. 1906. v Maribor kot okr. šolski nadzornik. Tu si je vzgojil celo vrsto požrtvovalnih, navdušenih učiteljev narodnih šol. Ko je prišel 1. 1910. najprej kot vadniški učitelj in pozneje kot profesor risanja na državno učiteljišče v Maribor, navduševal je našo mlado generacijo za vse dobro, lepo in koristno. Ko je šel I. 1918. po 36-letnem službovanju v pokoj, preselil sc je iz rodbinskih in zdravstvenih ozirov na Južno Tirolsko. Pa tudi tu ni počival, deloval je na znanstvenem polju neutrudljivo dalje, pečal se je zlasti z metodami znanstvenega določevanja različnih vrst gliv.
Kako je ljubil svojo ožjo domovino, vidi se iz oporoke, v kateri se je spomnil naše univerze v Ljubljani. Iti nekoliko tednov pred svojo smrtjo je pisal svojemu bivšemu kolegi, da si želi nazaj v Maribor. Toda tega ni dočakal, pokosila ga je nenadoma smrt.
Slava spominu odličnega vzgojitelja, znanstvenika in rodoljuba!
Vlil.
Klasifikacija učencev in učenk učiteljske šole na koncu šolskega leta 1934/35.
Z debelim
Aleš Erik Čarni K o 1 o 111 a 11 F u i s Martin Grudnik Kozina Hafner Lidija Heric Vera Jordan Valerija Jurič Irma Koren H r u n o
Arko Boris 13 o r k o Milan Brce Ivan Cipot Franc Čretnik Josip Docauer Josip
Brunoko Mira Dolinšek Viktorija Drofenik Dragica
Duša Teodora Hren A d a l h e r t a I v a n n š Helena Kos Vilma Košutnik Matilda Kovič Anica
tiskom so »odlični«, z razprtim »prav dobri«.
111.	letnik.
Razred so dovršili:
Križan Ivanka Lah Milena Leskošek Janko Lobnik Franc Marion G racija n M e j o v š e k Bogomil Mihelič Mirko Močnik Matilda Osterc Stanko P e n k o Ivo
P o p r a v n i izpit imajo:
Majcen Karl iz psihologije Studnička Boris iz psihologije Zupan Vinko iz petja
P e r t o t M i 1 a d a Rebolj Marija R i h i č Ida
Kus Ivan
Šajna Anica Verlič Zofka Werk Irma Zagorc Nada Z e n c o v i c h Lizika
IV.	a letnik.
Razred so «1 o v r š i Gradišnik Ivan Horvat Josip Kancler Anton Klemenc Franc Krajnc Vladimir Matkovič Ivan Ž u n e c Oton
Merdaus Josip Pratneker Ernest Seršen Rudolf Štern Oskar T u r z a Janez
V	e h e r Leopold
Po p ravni izpit imajo: Eržen Franc iz prirodopisa Herič Franc iz fizike Jošt Ivan iz matematike Kavšek Dušan iz nemščine Topolnik Ignac iz nemščine Žlahtič Franc iz nemščine
IV.	b letnik.
Razred so dovršil Kozar Franja Kresnik Hilarija Križaj Štefanija Lešnik Marta Lešnik Milka Letič Elizabeta Mažera Ivanka Lobnik Pavla Može Olga
Petrič Jelisava Pivko Cveta
Pliberšek Kristina Podgornik Ivana Regoršek Ernestina Rus Hilda Varga Mariju Wretzel Marija Žagar Frančiška
IV. c letnik.
Razred so dovršile:
Cigan Katarina Dekleva Marica Falta Erika Ferenčak Hilda Hreščak Savina Jaklič Jelka Jeral» ek Matilda Karha Marjeta Jevšovar Julijana
P
Masten Kornelija Mlakar Zofija Mravljak Draga Počkar Ana
Podgoršek Karolina Ravtar Ema
Senekovič Genovefa Sever Milica Šauperl Pavla
p r a v n i izpit ima Gorišek Bogomira iz fizike
V. a letnik.
Ra
ili:
Bakoš Ludvik Barbarič Karl Bella Norbert B i i» i a n k o Alfred Bibič Alfred Duh Ivan Duh Otmar Glavan Alojz G r o h m a n Franjo
Jerin Marjan Kocbek J a n k o Kolar Josip Kopriva Avgust Kos Karl Petrovič Boleslav Poredoš Evgen Praper Josip Schwarz Drago
Blagovič Gizela Blažič Dorica Domiter Amalija Fink Vida Hacin Anica Hodnik Jožica H o h n j e c Mira Hren Staša Jančič Frida Klun Olga
V. b letnik.
R
so
do
v r s i
š i 1
Koren Agica K ostric Olga Ko z od ere Neža Ličar Darinka L i p p a i Gabrijela Maro h Milka Mati Viktorija Mencin Roza Mohorko Marija Nachtigal Gizela Napast Neža
Popravni izpit i ni a t
Fabiani Marija iz zgodovine Pintar Julijana iz zgodovine
Obe sta popravni izpit napravili 4. junija t. 1. in
skenin diplomskemu izpitu
V. c letnik.
Razred so dovršile:
Bajec Adela	Filipič	Zinka
Butinar Vera	Florjančič	Marija
Š e r a k Sabina Škof Katarina Škof Marija T e k a v c Štefanija Trobec Olga T i n t a V e 1 i j a Zupančič Nada Ž 1 e g e 1 O t i 1 i j a
Schweiger Viktor Stožer Herman Šuen Niko T i t t 1 Julij
Učakar Ernest Vučak Štefan Zorko Karl Zornik Aristid
Novak Pavla Ornik Angela Paglavec Stanka Pernat Emilija Rogelj Pavla Simončič Bogo m i I a S o u k ii p A 1 d a Špindler Gizela Tomažič Amalija Zalezina Berta
a:
liili pripuščeni k učitelj-
G rej a n Simona H a n z 1 i Č e k Ana
1	g 1 a r Marija Kikcl Alojzija Klemenc Zora Kompara Lavra Kovačič A n d r i n a Krajnc Danica
Meterc Marta Petrovič Živami
Pihler Elfrida R i t o n j a Emilija Rj avec Marjeta Senčar Vekoslava
Tajnik Božena Tamše Ivanka Vesnaver Vitla Vodenik Zdenka Zakrajšek Rožen; Zimic Zlatka
P o p r a v n i izpit imajo:
Komel Cvetka iz zgodovine Kosi Gizela iz zgodovine Krolnik Vida iz zemljepisa
Vse so popravni izpit napravile dne 4. junija 1935 ter bile pripuščene k
učiteljskemu diplom, izpitu.
Učiteljski diplomski izpit
v junijskem roku 1935.
Učiteljski diplomski izpit se je vršil pod predsedstvom ministrskega odposlanca g. dr. Poljanca Leopolda, prosv. insp. v p. (Snbr. 19.773 od 28. maja 1935).
Člani izpitnega odbora so še bili: direktor Kadunec F. kot podpredsednik: za ped. skupino: prof. Šilili G., Tomšič J., Vedral L.; za slovenščino: prof. Gorup A., dr. Stupan H., Glinšek I).; za srbohrvaščino: prof. Saršon R.; za nemščino: prof. Fink F., Glinšek D., dr. Stupan H.; za nar. zgodovino, občo zgodovino in zemljepis Ttraljevine Jugoslavije: prof.: Grunlar V. in Mil ač Simon.
K izpitu se je prijavilo 87 kandidatov (27 in., 60 ž.) -— Pismeni izpit se je vršil 5., 6., 7. in 8. junija. Naslovi nalog so bili sledeči:
1. iz ped. skupine: Najvažnejša sodobna pedagoška načela. (Njih utemeljitev ter možnosti praktične izvedbe).
2. iz slovenščine: »Tamkaj v Ameriki, tamkaj v Vestfaliji so nam izginili, več ne doseže jih naše oko«. (O. Župančič).
3. iz srbohrvaščine: Nekoliko odahranih prikaza smrti iz naše lepe knjige.
4. iz nemščine: F. W. Foerster: »Der Maler«. (Prevod iz nemščine v slovenščino).
Pismena priprava za prakt. nastop v vadnici je hila dne 11. junija, praktični nastopi v vadnici so se vršili 12., 13., 14. in 15. junija.
Ustni izpit se je začel dne 17. junija in je trajal do 25. junija. Na ustnem izpitu je bilo 27 kandidatov in 60 kandidatinj.
Rezultat izpita je sledeči:
a) Izpit so napravili: Rakoš Ludvik, Rarbarič Karl, Bella Norbert, Bihi-anko Alfred, Bibič Alfred, Duh Ivan, Duh Otmar, Glavan Alojz, Grohmau Franjo, Jerin Marjan, Kocbek Janko, Kolar Josip, Kopriva Avgust, Kos Karl, Praper Jos:p, Sclnvarz Drago, Schweiger Viktor, Tittl Julij, Učakar Ernst,
Vučak Štefan, Zorko Karl, Veršič Konrad. — Blagovič Gizela, Blažič Dorica, Doiniter Amalija, Fabiani Marija, Fink Vida, Hacin Anica, Hodnik Jožica, Hohnjec Mira, Hren Staša, Jančič Frida, Klun Olga, Koren Agata, Koštrie Olga, K ozoderc Neža, Lippai Gabrijela, Maroli Milka, Mati Viktorija, Mencin Koza, Nachtigall Gizela, Napast Neža, Novak Pavla, Ornik Angela, Paglavec Stanka, Pernat Emilija, Pintar Julijana, Rogelj Pavla, Simončič Bogomila, Soukup Alda, Špindler Gizela, Tomažič Amalija, Zalezma Berta. — Bajec Adela, Butinar Vera, Filipič Zinka, Grejan Simona, Iglar Marija, Kikel Alojzija, Klemenc Zorka, Komel Cveta, Kompara Lavra, Kovačič Andrina, Krajnc Danica, Krolnik Vida, Meterc Marta, Petrovič Živa, Pihler F.lfrida, Ritonja Emilija, Rjavec Marjeta, Senčar Slavica, Tajnik Božena, Tamše Ivanka. Vodenik Zdenka, Zakrajšek Božena, Zimič Zlatka.
(22 pripravnikov in 54 pripravnic.)
h) Popravni izpit koncem avgusta imajo: Petrovič Boleslav (ozg, zp), Poredoš Evgen (slov), Stožer Herman (slov), Šucn Niko (nzg), Zornik Aristid (ped) — Ličar Darinka (ozg, zp), Mohorko Marija (nzg) — Florjančič Marija (nzg), Hanzliček Ana (nzg), Kosi Gizela (ne), Vesnaver Vida (nzg).
(Skupno 5 pripravnikov in 6 pripravnic.)
c)	Za leto dni ni odbil nihče.
I.	Stev.učencev in učenk učiteljske šole v šol. letu 1934/35.
Razred	Vpisanih v začetku šolskega leta			Naknadno vpisanih in prišel, z drugih šol	Sku- paj	So prenehali hiti učenci (-nke) te sole radi					Od skupnega števila vpisanih učencev (*nk) je ostalo
	novih	ponav- Ijalcev	skupaj			preselitve v drugo Solo	izklju- čitve	smrti	raznih drugih razlo- Kov	skupuj	
III.	14+16	1 + 0	15+16		15+16						15+16
IV. a	26		26		26		1			1	25
IV. b	27		27		27						27
IV. c	27		27		27	,					27
V. a	26		26		26						26
V.b	33		33		33						33
V. c	29		29		29	•			2	2	27
Skupaj	198	1	199		199		1	*	2 1 3		196
O p o m b a: l’rva številka pri III. razr. pomeni učence, druga učenke.
IV,	h. IV. c, V. 1>, V. c so ženski oddelki.
II.	Statistika ocenjenih učencev in učenk ob koncu
drugega polletja.
f Razred	Od skupnega številu vpisanih učencev (-nk) jili je bilo ostalo	Niso prihujuli do konca drugega polletja ter niso ocenjcni tekom leta po			Število occnjenili učencev (-nk) ob koncu drugega polletja
		§ 44	S 40	Skupaj	
III.	15 + 16				15 + 16
IV. a	25				25
IV. 1.	27				27
IV. c	27				27
V.a	26				26
V.b	33				33
V. c	27				27
Skupaj	196				196
III.	Statistika učencev in učenk po uspehu.
Razred
Oddelek
Odlični Prav dobri Dobri
111.
_1+_1_
2
8+3
16
34-7
10
IV.
2
6
11
4
18 20
3
V.
17
9
4
19
8
o
13
6
Število vneli učencev in učenk
3+14 '	17
31+78
lor-
234 32
°/(, od «kupnega Števila učencev
1*53+7'14 "^»•67^' 15-82+3978 “*55-60*^ 11-73-4-16-33 28 (Hi"*
1. So dovršili razred
2. Polagajo popr. izpit
3. Polagajo lazr. izpit (S 44)
4. Potacajo razr izpit (8 40)
5. Ponavljajo lazred
6. Izgube pravo do nadalj. šol
tf+16
28
3+0
3
19
6
27
26
1
26
31
2
24
3
57+121
181
9-1-6
15
29-08+63-25
92-33*“
4-59+3-08
7-67
J5+16
31
25! 27
27
26 33 127
66+130
"l96
33-67+66-33
"Too-oo^
Bach Franc Cvetko Branislav Feix Oton Jan Stanislav Kasper Leen Kolar Drag;o Kolšek Josip Kovič Pavel
Bojic Kostadin Bregant Slavko Horvat Stanko Hruby E 11 g e 1 1> e r Gomiščck Sergij Kager Pavel Klemenc Aljoša Krajnc Marjan K r i / 11 i k Edvard
Baš Angelos Benet Andrej B e r a n i č V 1 a d i 111 i Bojic Branko Curek Emil Čekič Miloslav Delovič Bajo I) o s t a 1 Sergej Eiletz Marijan Glumač Lazar
Deška vadnica.
1. razred.
Razred so dovršili
Kranjc Josip Lešnik Franc Lindtner Marko Mikluš Ivan Nedelko Ivan 0 b e r s n ü Anton Oset H r v o j Pinterič Beno Plemenitaš Mirko
Razreda ni izdelal:
Maček Herman
2. razred.
Razred so dovršili
Makovec Vid Malenšek Jurij Pavel Zmago t Pavešič Štefan Pivec DuŠan Pregelj Vladimir Pregrad Zlatki)
Prijatelj Ivan Both Maks Srnica Branislav
3. razred. Razred so dovršili
Gnus Miloš Grosek Ivan r	Hribernik	Vladimir
Kccmiit Ivan K o n j e d i č Marijan Kosi Franjo Košuta Miroslav Kralj Roman Krivec Hinko Lah Janko L o e b 1 Pavel Lekan Jože
Razreda nista izdela
Alt Pavel Dreo Ivan
Rakovec Josip Slokar Drago Š i š 11 1 Dušan Tcplak Ignacij
V	e v e r Marjan Viškanič Veljko Zupančič Boris Žitnik Norbert
Simončič Drago S t a m p a c h Hubert Stenovec Marjan Stcrger Saša Sušnik Jauke Šlajmer Marko Špenko Vladimir Tovornik Marjan Vasiljev Vsevolod
Lorenčič Peter Marini Alfred Pfeifer Maks Rebula Mirko Rode Vitja
S c h ö n b a u 111 Ego n Ser n ec Joško Sobotkiewicz Drago Škofič Bojan
2	e 1 e Milan
la:
4.	razred.
Razred so dovršili:
Bera Ivan	Košuta Harald	Pušenjak M	a	r j	a 11
B 1 a h a Pavel	Kuster Janko	S c h i» 11 1) a 11 111	Ivan
Fischer J o s i p	Lah Marjan	Sherhes Fjson
Homec Marjan	Lončarič Marjan	Skušek Rudolf
Ivančič Veljko	Močivnik Franc	Švagan Alherl
Jonas Kurt	Müller Edmund	Veljak Bogdan
Kckrl Marjan	N e k r e p Alojz	Welf’ Maks
Koren Vladimir	Pregrad Boris	Zupančič Vilko
Statistika učencev vadnice v šolskem letu 1934/35.
Razred	> u o a — t» r= >CO	v	C (1	e 11 j	e	Napredek						
		Od- lično (5)	I*rnv dobro <*>	Uohro (3)	Nepri- merno (2)	Kazred ho dovršili					Razreda niso dovršili	Neoce- | njeni
						Od- lično (5)	Fruv dohro (4)	Doliro <:»)	Sluho (2)	Skupno Število uč. ki ho razr. dovršili		
I.	26	26				12	12	1	1	25	1	
II.	28	28				11	15	2		28		
III.	34	30	4			13	14	5	2	32	2	
IV.	24	16	8			9	8	7	•	24		
Skupaj	112	100	12			45	49	15	3	109	3	
Šolski vrt.
Šola ima tik šolskega poslopja šolski vrt, ki ne more radi svoje lege in male površine ustrezati zahtevam prepotrebnega kmetijskega pouka.
Oznanilo
za šolsko leto 1935/36.
Vpisovanje v letnike učiteljske šole bo 5. septembra od 9.—12. ure v posameznih razredih. Vsi učenci morajo prinesti s seboj izpričevalo iz prejšnjega šolskega leta. Pri vpisu morajo učenci izročiti svojemu razredniku predpisane prijave, kolkovane s kolkom od 50 Din; plačati je treba obenem prispevek po 20 D i n za »Zdravstveni fond« in šolnin o.
Učenci učiteljske šole bodo morali plačati pri vpisu za šolsko leto 1935/36 tole šolnino:
Davek staršev in učencev na leto:	Za	1.	in	2.	letnik Za 3.—5. letnik
šolnine:	šolnine:
nad	300	do	1.000	Din	150	Din	200	Din
1.000 do 3.000 Din	200 Din	250	Din
3.000 do 5.000 Din	250 Din	300	Din
„	5.000	do	10.000	Din	400	Din	500	Din
„	10.000	do	20.000	Dill	600	Din	700	Din
„	20.000	do	50.000	Din	900	Din	1.000	Din
„	50.000	1.400	Din	1.500	Din
Osnova za plačevanje je seštevek vseh neposrednih davkov staršev in učenca.
Če je davčni zavezanec kakšne davčne oblike oproščen, se določi da>ek po čl. 3 zakona o neposrednih davkih.
Za učence, katerih starši imajo po več otrok v šolah, sc plačuje: a) za prvega otroka popolna šolnina, h) za ostale otroke polovica šolnine.
Vsi učenci naj si priskrbe v počitnicah od pristojnih davčnih uradov, odn. uradov, ki izplačujejo staršem plače, nova uradna potrdila, koliko plačujejo njihovi starši, odn. učenci sami, davka, odn. uslužbenskega davka. Popravni učiteljski diplomski izpiti bodo od 28. do 30. avgusta. Popravni in razredni izpiti za vse letnike se začno dne 31. avgusta ob 8. uri zjutraj.
Pravilno kolkovane prošnje za te izpite (za prošnjo 5 Din in za vsak predmet še 10 Din) je treba poslati ravnateljstvu zavoda od 15. do 20. avgusta.
Predpisi »Pravil o vedenju« veljajo za vse učence in učenke tudi med počitnicami. Vedenje vseh naj bo dostojno!
Dne 5. septembra naj se prijavijo od 8.—12. ure v svojih razredih tudi učenci vadnice. Dobili bodo pri svojih razrednih učiteljih vsa navodila za novo šolsko leto.
O sprejemanju v I. letnik učiteljske šole bo javljeno naknadno na oglasni deski v pritličju zavoda in v dnevnih časopisih.
Ravnateljstvo.
l