270
čistite seme!
Pritožbe o slabih dohodkih kmetijstva se čujejo vedno bolj pogosto, vzlic temu, da tožitelji sami morajo priznati, da so letine prav žTa prav ostale, kakor so bile nekdaj, ko je še kmetovalcu dobro šlo. Toraj, slabe letine niso vzrok propada kmetijstva, ampak spremenjene razmere:   od  leta  do  leta rastoči
stroški, a vedno eni in isti dohodki. Splošno se je jelo to tudi spoznavati, a žalibog ostane le pri spoznavanji; na katerokoli spremembo kmetovanja, pri katerem bi se dalo kaj več doseči, pa nihče niti ne misli ne. In koliko mora se pri našem kmetijstva spremeniti, zboljšati! Ne davno sem pisal v članka ;,Setev se strojem v vrste", da se pri nas greši zoper skušana pravila umnega pridelovaaja žita od prve brazde noter do poslednjega cepcevega poka. Taka je tudi res!
Večkrat sem v tem listu pisal o prevažni potrebi čistega semena. Najbolj zabiti kmet spozna škodo, ki mu jo dela plevel in vendar večina naših kmetovalcev, med njimi tudi bolj razamni, ne store skoraj nič za čistenje semena. Pa poglejmo tudi za to naš pridelek I Na domačih naših trgih dobimo rž, o kattri se niti ne ve, da je rž, ko bi dotični prodajalec nam tega sam ne zatrdil. To, kar on rž imenuje, je le zmes rži, ovsa, graha, grahore, goršice itd. in rženo zrno je pa bolj podobao kakemu travnemu semenu, kakor pa žitu. Potem se pa še prodajalec jezi, ker mu za njegovo rž nihče toliko ne da kot za ptujo. Poglejte si kmetovalci enkrat kraško pšenico, kako debelo-zr-nata je in brezplevelnega semena. Temu je ravno vzrok marljivost, s katero Krašovec svojo njivo pleve. Se ve da oa na svoji majhni njivi to lahko stori, ia jaz tudi ne bodem priporočal pletve žita, namen se pa ravno tako lahko doseže s skrbnim čistenjeai semena.
Prav očistiti se pa da seme le z izbiranjem z roka ali pa z žitočistilnem strojem ali trierjem. Prvo je skoraj nemogoče, kajti predno bi se hektoliter pšenice prebralo, bi bil uže čas za setev pri kraji, tem manje je pa mogoče, kdor rabi veliko hektolitrov semena. Žitočistilni stroj pa ne loči samo plevelovega semena od žita, ampak razdeli tudi žito p 3 velikosti zrna. Zi seme je pa dobro le veliko^rnato žito, tisto pa, ki ga veternica ven zažene ali katero skozi ploščevina^ta mrežo pade, ostane v zemlji glaho ali pa naredi le borne rastline, ki zopet naredijo žito, ki je popolnem za nič. Stroj za žito čistiti kupite si kmetovalci i Kdor ga sam ne more kupiti, kupi naj ga v dražbi z drugim. Dobro, čisto seme, da.je dober pridelek ia tega kmetovalci v zlajšnjiti časih krvavo potrebujejo. Za izgled, kako seme nahaja se pri naših gospodarjili, naj mi bode dovoljeno povedati, da je prišel te dni kmetovalec iz ljubljanske okolice na stroj kmetijske dražbe čistit svojo rž. Očistil je 25 mernikov ter dobil Smernikov rži in 17, reci: sedemnajst mernikov plevelovega semena.
Setev se bliža in še je čas si os'guriti dober pridelek. C. kr. kmetijska družba ima na svojem posestvu v Ljubljani na Poljanski cesti, to je, v živino-zdravnišnici žitočisfcilen stroj, kojega prepusti kmetovalcem v porabo proti prav nizki odško Inini. Kdor se ga hoče poslužiti, pripelje naj svoje žito tje doli ter naj se pri vrtnarji oglasi.