Starozgodovinski pomenki.
VOSEGO. SACRVM.
Muchar ex Grutero Gesch. d. Stei. I. pag. 409) Ra&lozil Davorin Terstenjak. Iz rokopisa: »Kdo so bili Noričani in Panonci, Kelti aH Slovenci ?«) Že smo rekli, da je podoba Vienuta bila voda. Vodo so stari narodi imeli za pervino, in vse organičke stvari so po njihovih mislih prišle iz vode *). Zato v V i snu to vem častju najdemo dve vodni avatari: Mat-sja-avataro, spremeno v ribo, in Kurma-ava-taro, spremeno v karmo, krmo, to je, želvo, Med vodnimi živali pa **e tudi najde kača, in od Višnuta se piše , da se na kači po morji pelja 2).
1) Creuzer Svmbol. I. pag;. 394. — 2) »Višnu deaster piše Paullin (System Bram. 178. in 288) per serpentem Sessen vel Vasughi   dictum  super  quo   requiescit adumbratur«*.
—   118   —
Gori navedeni napis se glasi: „Vosego s acru m", in brez dvombe Vosegus ni druga, kakor indička Va-eughi. Saj še je v slovenskem jezika ostala indička beseda „vož", poljski „vež", kar kačo pomeni. Ni sicer povsod poznana, ali s pridavkom slepi voz, pl ep o voz, die Blindschlange , jo pozna vsakdo. Oerko & je teško z latinskimi pismenkami izraziti, zato bo se gotovo brati moglo Vožego. Besede Vosegus kakor lastno ime nisem še dozdaj na rimskih kamnin nikjer na« čel; al besedo Sossius 3) večkrat, kar na indičko Sessen opominja.
Pa bo kdo morebiti vprašal: jeli se najde v se-verno-slovenskem basnoslovji častje kačje? Ne enkrat, temoč pogosto! V spominkih jutrebožjih CMonum.Intre-boc.pag.77.) se govori od nekega boga Potrimba, kte-rega vsi slavenski basnoslovci za Radegosta imajo, samo, da je to priime dobil, ker za potrebe ljudi skerbi. Že Nemec Ekhard je ime „Potrimbaa izpeljal iz „p o treba" 4).
Da je indički Vi snu od svoje perve mladosti do nar višje starosti za potrebe terpečega človečanstva sker-bel, uči nas indičko bogoslovje. Ravno tako njemu pri-lični Radegost. Visokoučeni Creuzer (Sgmbolik I.) reče, da je kača znamnje zraka, kteri svet obdaja in kteri je za rast vsega, kar človeku za živež služi, neobhodno potrebin. Od boga „Potrimbaa piše tudi Guagnini 5). Todi Višnu plava v mlečnem morju na kači sedeč 6), in Paull. (pag. 203) pjge: „Serpen-tibus sacris lac in vase apponunt". Narbut litvanski historik (h Taf. II Fig, 7.) navodi kačo s človečjo glavo in na glavi svetlo krono. Komu ne pridejo hitro na misel vse povesti od kronanih kač? Tako bi en rimsk napis razložili, kteri jasno priča naše indičko poko-lenje in starobilost v Noriku in Panonii. (Konec   sledi.)
— 3) Ankershofen IV. 505. — 4) Derivatur autem vox Po-trimbus a sorabico nomine potreba sive potrebnv ege-uus, indigens a vcrbo trebam, quod significategeo,indigeo (Monum. Intreboc. pag. 77). — 5) (Guagnini SarmatiaEu-ropea fol. 64.): »Ex altera parte erat collocatum Potrimbi idolum, cujus cultns erat in serpente vivo retinendo, (ker od življenja kače je po indickem mythu obderžanje sveta visilo), qui lacte se commodias viveret alebatur«. — 6)Creuzer Svmb. I. Taf, IV. N. 8.
—   122   —
Starozgodovinski pomenki.
Razložil Davorin Terstenjak. (Konec.*) Pa se najdemo drugo iudičko žensko ime na rim-skoslo venskih kamnih,   ktero tudi na kačje častje opominja in sicer sledeče:
CALLIGENAE.  FIL.   DVLCIS. SVAE AN  III. M. VI. DIE. XV.
(V Ptuju, po mojem izpisu, tudi pri Muharu  se najde  I. 412.)
„Višnu deaster etiam adumbratur per serpentem Ca I i ga quem interfecit", piše slavni Paollinus (Syst. 178. 288.) v sanskritu pomeni 53kali" toliko kot beli, primeri slovačko besedo kaliti (Bernolak slov. pod besedo kaliti) beliti *), in latinsko calx, apno, in ?5&a" ff^-da, kačo. V čast te kače, ktero je Višnu premagal, so staroslovenski stariši svoje hčerke radi imenovali in ime C al igena 2) se najde na austrianskih kamnih na mestu starega Laureaka po gornjem Sta-jeru in na tiroljskih spominkih, kar vse priča, da so Slovenci ob času Rimljanov in že pred njimi tam živeli, kakor ime slovensko Drave in dosto druzih slovenskih imen v Tir oljske m poterduje.
Zdaj zapopadem vse slovenske povesti od belih kač, zakaj da se bele kače med nar hujše štejejo. Vse te povesti še tekajo iz paganskih časov.
Tudi ime LITOGENA 3) se najde pogosto na kamnih okoli Gradca najdenih, ktero druzega ne pomeni kakor luti gad, ali luta guja, kakor Horvati in Serbli izgovarjajo in v narodnih pesmah svojih Turke imenujejo gute guje. Beseda „litoa se najde na hetruskih spominkih večkrat, kar je nov dokaz, da so H et ruski bili zrodno pleme vendičko. Tudi Lutomar 4) se najde večkrat  na  koroških  kamnih,  kar   pomeni   za-
  1) Tudi Staj ar s ki Slovenci poznajo besedo »kaliti« a pomenu beliti, ker pravijo; železo v ognju kaliti, to je: raz bel i ti. — 2) Obitelj Kaligar, Kaligarič se še najde v Ptuju in slovenjem Gradcu. — 3) Litiee je tudi mitologicko ime. VVacerad (IVI. V. casop. ceskeho Mus. 1827. pag. 27- et seq.) prestavlja Litiee z Eume-nidesj Furiae, deae infernales. —4) Ankershofen V. 622.
—   123   —
lostdi, lati, tožni svet. Iz besede lato (Ijuto) trauris:, schlimm, bose, so postale imena več vesi, kakor Lat breg na Horvatskem, to je , hadi breg, in Ljate Berda (Luttenvverde), kakor najdemo ime terga Luttenberg v listinah napisano, kar je pozneje ljudstvo, pomen izvirni pozabivsi, v Lotmerg in nemška kanclia v Luttenberg spreobemila. Lutomir pisati pa je celo nenaravno in ne filologičko.
Na rimskoslovenskih spominkih dozdaj se nisim našel Višnuta pod podobo kače, druge njegove ava-tare pa vse; al na kamnih v zid gornjo kangetske cerkve blizo Maribora sozidanih najdemo dva leva (na-rasinha-avatara Lavura) s kačjimi repi, tode dve avatari v eni podobi zjedinjeni.