OFFICE: 1951 W. 22nd PUe* Chicago, 111. OF THE GRANIX CARNIOLIA Entered m Second-Clew Matter January 18, 1915, at the 24, 1912. mamm Štev. 2. Leto IV. Volume IV. — Naznanjam vsem članicam dr. Marije Pomagaj, et. 78 Chicago, 111., da se bo vršila prihodnja redna mesečna seja v soboto dne 19. januarja t. 1., točno ob 7. uri zvečer. Ta seja se bo vršila dan preje radi tega, ker ne bo dvorane dne 20. januarja na frazipola-go. Ta dan bo priredila postaja št. 19211 M. W. of A. kino-gie dališko predstavo v naši dvorani. Prcwtm torej vse cenj. članice našega društva, da se v obilnem številu vdeležite te seje, ker bomo imele nekaj zelo važnih točk na dnevnem redu. Posebno bi morale biti pri tej seji navzoče vse one članice, ki spadajo v bolniški oddelek našega društva. S so-sesterskim pozdravom Marija K obal, 2040 W. 22. Place. , —^Minulo nedeljo zjutraj pri prvi osmi maši je iprvič nastopilo pr: skupnem sv. Obhajilu v naši slovenski cerkvi šele nedavno ustanovljeno društvo Najsv. Imena Jezusovega. Navzlic slabemu vremenu smo videli v vrstah pred obhajilno mizo 86 slovenskih mož in mladeničev. Zanimanje za to ' društvo postaja med našimi katoliškimi Slovenci v Chicagu vedno večje, kar je tudi častno, prav in lepo. — Po vzgledu naših slovenskih naselbin v državi Ohio in našega sosednega Jolieta ter LaBalle, 111. se je minulo nedeljo dopoldne u- 3 stanovila tudi v Cfiicagu podružnica Slovenske Narodne* Zveze. Ta podružnica je pravzaprav že tukaj obstojala, a ni bila popolna. ker so se razni odborniki zadnji čas preselili iz Chicaga. Točno, kakor napovedano se je zbralo v nedeljo dop. v cerkveni dvorani po 10. sv. maši lepo število naših zavednih in domoljubnih rojakov. Shod podružnice S. N. Z. je otvoril rojak Ivan Kušar, nakar je bil izvoljen predsedni-v kom zborovanja rojak Ivan Zupan. Po primernem pozdravu na navzoče je g. Ivan Zupan naznanil, da dveh povabljenih govornikov j iz Clevelanda, O. ne bo na tem shodu, ker imajo vsi vlaki vsled viharnega snežnega vremena veliko zamudo; nakar je predstavil poslušalcem kot glavnega govornika g. Rude Trošta. Da je g. Trošt izboren govornik smo že večkrat ču-li; sedaj smo se pa o tem prepričali na lastna • ušesa. Govor g. Trošta je trajal poldrugo uro in smo slišali iz njegovih ust dokaj lepih in pomenljivih besed, osObito v političnem položaju ameriških in tiKli starokraj-skih Slovencev. G. Trošt je navzočim najbolj razlagal 13. točko znane krfske deklaracije tako jasno in tako prepričevalno, da mu je navzoče občinstvo burno ploskalo. Izmed navzočih poslušalcev sostavili g. Troštu razna vprašanja gg. Stefclaj. Vesel in Zaje in so dobili $d njega tudi potrebna pojasnila. V imenu slovenske fare sv. Štefana se je glavnemu govoi^ffcu zahvalil naš g. župnik Rev. A. So-jar z malo pripombo, da naj g. Trošt ne udriha preveč po kraljih, ker so živeli že tudi dobri in ljudomili kralji na svetu. Pred zaključkom shoda je bile sprejeta resolucija, da naj se pošlje v imenu eborovalcev pred sedniku Wilsonn vdanostno izjavo. V odbor podružnice S. N. Z. za Chicago so bili izvoljeni sledeči: Ivan Zupan preds.; Anton Malesič podpreds.; Ivan Kušar. tajnikom; Ivan Zefran blagajnikom; nadzorniki: Frank Šonta, Viljem Lavrich in Ivan čemažar. Odboru se je dalo pooblastilo, da naj sestavi primeren odbor za sprejem srbske misije, ki pride dne 27. t. m. v Cihcago. Pri vpisovanju se je prijavilo 20 članov in članic, kar je >po naši sodbi lep začetek. Prihodnja odborova seja te podružnice se vrši dne 24. jan. zvečer v uradu Glasila K. S. K. Jednote. Da bi pač stoipile na noge po vzgledu Jolieta in LaSalle še o-stale naše večje naselbine široni Amerike! — Tudi v našem mestu se delajo velike predpriprave za dostojen sprejem srbske misije, ki se mudi sedaj v Združenih državah, in ki se in dospe dne 27. januarja v Chicago. < Oficijelni in slovesni .sprejem te misije se bo vršil dne 27. januarja popoldne v Auditorium dvorani. To misijo ibo pozdravil v imenu vseh tu živečih Jugoslovanov naš znani narodni veljak, ve-leugledni Rev. Frančišek Jager. iprofesor na državni univerzi v St. Paul, Minn, in zastopnik a-mer. Rdečega križa. — Začetka 1. 1918 ne bomo pozabili iz lepa vsled hude in neznosne zime. Kakor po raznih drugih krajih.tfcko je silen snežni zamet zajel tudi naše mesto Chicago. Od Sv. Treh kraljev dalje do minulega pondeljka je neprestano snežilo tako, da take zime sploh še ne pomnimo. Listi poročajo, da ni bilo v Ameriki že od .1 1863 tako hude zime. Najnižja temperatura v našem mestu je bila neki dan 12 sto-pinj pod nič lo. Promet v našem mestu je bii# minuli teden naravno do'cela u-stavljen in oviran. Od nedelje do pondeljka ni došel v Chicago ni jeden vlak, tako tudi niso obratovale poulične in nadulične kare. Vlaki iz iztoka so imeli po 2 dni zamudo. Glavno vprašanje je sedaj, kako in kedaj se bo spravilo z dhikaških cest ogromne sklade in žamete snega. Upajmo, da bomo imeli čez 6 mesecev že boljše vreme? Ameriške vesti. Ženska volilna pravica sprejeta. Washington, D. C., 10. jan. — — Kongresna zbornica je danes sprejela in * odobrila federalno predlogo k ustavi za splošno žensko volilno pravico, ki se ozira na 50 milijonov v Ameriki živečih žensk. Za splošno žensko volilno pravico je bilo oddanih 274 glasov, nasprotnih pa 136. Senatska zbornica se bo bavila s to predlogo teko&n te$a tedna in sploh ni dvoma, da iste ne sprejme, ker jo je sam predsednik Wilson nedavno priporočal. Ko bo ta predlaga sprejeta še v senatu in^podpisana po predsedniku, bode stopilo ameriško žen-stvo zmagonosno na površje. Večletna borba za dosego splošne ženske volilne pravice bo končana s sijajno zmago. To novo predlogo bo moralo o-dobriti 36 držav, nakar še le bo stopila ta postava v veljavo. Termina, ali dobe za to ni nič dolo-« «ene; ta amendment lahko sprejmejo različne države t'ekom poljubnih let. Ko se je vršilo v kongresu glasovanje za to vaižno predlogo, je bila galerija .v kongresu nabito polna; osobito so čakale ženske z vso pozornostjo na izid volitev. Ko je bila ta točka četudi z le 7. malo večino glasov sprejeta, je zavladalo na galeriji tako veselje in tak šum, da se kaj takega še sploh ne^ pomni v kongresni zbornici. Ženske so dajale duška nad to zmago s tpet jem kričanjem in celo jokom. Poljufbovale in objemale so se. veselja med seboj, tako so tudi poljuhovale in objemale iz hvaležnosti one kongres- NA PRODAJ JE UW® K. S: K. i. V JOLOSTU, ILL. Po zaključku XIII. konvencija v Bveleth, Minn, ja glavni predsednik K. S. K. J. sobr. Pavel Schneller nedavno imenoval odbor za prodajo tega urada. Ta odbor obalo j! iz sledečih članov: Jakob Stonich, Chicago, 111 John Zulich, Cleveland, Ohio Jakob Petrich, Chisholm, Minn. Naloga tega odbora je, da proda Jednotin urad. Torej stopite kupci sa noge, ker bo označeni urad sedaj za sigurno prodan! Jednotina hiša in lota se nahaja na 1004 N. Chicago St. v sredini slovenske naselbine v Joliet, 111. Lota na kateri stoji hiša zavzema skupaj 41x165 čevljev, hiša sama pa obsega 80x100 čevljev. Hiša je zidana; obsega pritličje (basement) in eno nadstropje; spredaj so pisarniški prostori, zadej je pa precej obširna dvorana. Pročelje hiše je zidano iz kamena, drugo pa iz opeke. Ulica pred hišo je tlakovana. V pritličju je vsa potrebna naprava za parno kurjavo (Steam heat.) Označena hiša je zelo pripravna za vsako trgovino. Ta zgradba je veljala nad $10,000, kar bi ne bilo nikakor mogoče slične danes za ta denar postaviti. Proda se pod lastno, ali sa primerno ceno. Zatorej se nudi sedaj pravemu kupcu ugodna prifika. Vse ponudbe, pisma ali vprašanja glede nakupa tega posestva naj se blagovolijo pošiljati na predsednika tozadevnega prodajnega odbora: . JACOB STONICH, 7 WEST MADISON ST., CHICAGO, ILL. vlada bo nadzorovala kurivno olje. Washington, D. 0., 14. jan. — Kurivni upravitelj Garfield je naznanil, da vlada kmalu pod-: vzame važne korake v oljni industriji. l)r. Garfield je dejal, da jc hotel še pridržati to naznanilo, toda oseba, ki je bila zbrana, tla reprezentira kurivno upravo v zadevi oljnega vprašanja, je delala proti načrtom uprave. Vlado bo prevzela nadzorstvo nad kurivnim oljem, kot jc to storila s premogom. Kurivna uprava 'bo ustanovila posebni oljni biro. ki bo pod vodstvom oljnega izvedenca. Naloga tega urada bo da kontrolira produkcijo in razpeča vanje kurivnega olja. Vpraša!«je o ceni se reši kasneje. sko solnce. Pametni ljudje se smejejo taki logiki, ker se pijanosti ravnotako ne more odpraviti s postavami, kot ne morejo z ječami odpravki tatov. Pijan vanje se da odpraviti le s podukom in s spremembo družabnih razmer. nike, ki so glasovali za to predlogo. Od oddanih glasov za to predlogo je bilo 171 republikanskih, in 103 demokratskih; proti $ej predlogi je glasovalo 33 repn-bli-kancev in 103 demokratov. Po državah se je glasovalo za to predlogo po kougresnikiih sledeče: Arkansas 7, California Colorado 4, Kan^s Ill i u ob i Indians- 13, Maine 4, Minnesota 10, Nebraska 8. New Hampshire 2, N. Dakota 3. Oklahoma 8, Oregon 3, Rhode Island 3, S. Dakota 2, Utah 2, Washington 4, West Virginia 4, Wyoming 1. Država •New York je oddala za to predlogo 21 republikanskih, II demokratskih in en neodvisni glas. V koliko državah zdaj volijo ženske. Do sedaj je osemnajst držav uvedlo popolno ali delno volilno pravico. Popolna volilna pravica jc v sledečih državah: Arizona, Nevada, California, _ ... - Oregon, Colorado, New York, . VeUk pozar' Kansas, Utah, Idaho, Washing- Indianapolis, Ind., 13. jan. — ton, Montana, Wyoming. , Sinoči je nastal na nepoznan na- V državah Illinois; Arkansas, v Industrial poslopju ogenj. North Dakota, Nebraska Miehi- jki Je povzročil nad $1.000,000 gan in Rhode Island imajo delno škode. V tem poslopju je^bilo ^ žensko volilno pravico. V desetih državah so legislatu- časopisi tiskati pod pritiskom k a jze rje ve vlade. Najbrže bo priredilo na stotine ameriških zrakoplovcev, ki se' /daj vadijo v Francijo, prvi "zračni napa«!' na Nemčijo ter both) pri tem metali kopije govora. Storjeno je bilo tudi vse po- iirebao, da se raztrosi Wilsonovo - i-ilnnico no Avstro-Ogrski. k.;er je na tisoče in tisoče nepoučenih ljudi, ki 'bi takoj začeli revolucijo za dosego miru na podlagi predsednikovih pogojev. Trije Slovenci zmrznili. Pueblo, Colo., 13. jan. — Minulo sredo, dne 9. t. m. so zmrznile tri milje oddaljeno od Eads, (Kolorado, tri osebe in sicer: 62 let stari Frank Skul, 36 let stara Neža Pernic in njen 11-letni sin Frank Perme, vsi živeči v Pueblo, Colo. Njih trupla so našli šele včeraj. Ponesrečence je zadela smrt na prostem, ko so se mudili na nekem obisku. Healey, bivši policijski načelnik oproščen. Chicago, BI. — Porotniki so izrekli, da Charles C. Healey, bivši policajski načelnik, ni kriv 'grafts. Porotniki so glasovali trikrat in pri tretjem glasovanju so se zedinili na oprostilni praporek. Ko je državni pravnik Hoy ne izvedel za oprostilni pravorek, je izjavil, da Healeyja še enkrat sipravi pred porotnike. Obravnava je trajala trinajst tednov. Pričela je 15. oktobra 1917 in je končala 12. januarja 1918. Vzelo je skoraj pet tednov, da so bili izfbrani porotniki. Obravnava je napravila okraju Cook, v katerem se nahaja Chicago, približno $67,000 stroškov. Mesarski trust v škripcih. Philadelphia, Pa., 14. jan. — Francis J. Heney, pravni, svetovalec zvezne obrtne komisije, je zagrozil, da pojdejo gospodje v jeoo, ki imajo iprvo besedo pri živilskem trustu. Ilenej je podal to izjavo po končanem zaslišanju i Avtomobili izpodrivajo konje, prvega dne. Kakor po mnogih krajih, tako Komisija preiskuje tukaj obto-jse je tudi v okraju Los Angeles. «bo. da je neka trustovska sekei-iCal.. zadnja leta močno opusti-ja prevzela nalogo, da spravi me- h, konjerejo, ker nadomestnjejo hoo industrijo popolnoma pod l{(>nje avtomobili. Leta 1900 jc kontrolo na ta način, da uniči j bilo ondi samo f> avtomobilov in konkurente na račun konzumen- 47,000 konj. Konji so zavzemali tov in mesarjev, ki .prodajaj., me- vrednost 5 miljonov dolarjev, so na drobno. Leta 1910 je padlo število konj "Iz tehtnih vzrokov ne morem fc na 31.000. dandanes pa znaša vsskHtl iedfcj ki je-vodile' to Številu koma i par tU«*. Av- to ogromno kombinacijo', jc rekel Mr. Heney. nt('e to storim, hi tbili oprezni. Ako pride ca? in so dokazi tukaj, tedaj ne bo za nikogar prilike, da zleze pod ode- tormabilov je dandanes v Los Angeles okrog 80.000 ki so veljali do 100 milijonov dolarjev. re sprejete predloge za žensko raznih podjetij, ki so izdelovale potrebščine za vlado Združenih držav. Načelnik ognjegasne volilno pravico, ki gredo na splo-f brambe zatrjuje^ da je ta ogenj šno glasovanje. Države so: Iowa, Ohio, Pennsylvania, Massachusetts, West Virginia. Wisconsin, New Jersey, Tennesse, in South Dakota. Missouri Wilsonova mirovna pogodba. Washington, D. C., 9. januarja. Oficielna Nemčija ve danes na tančne pogoje, na podlagi katerih lahko sklenejo centralni zavezniki mir. Zelo dvomljivo je, če je tudi nemški narod izvedel za Wilsonovo poslanico, toda izvršilo saje vse potrebno, da bo prijel govor tudi v roke misleče nem&a mase. Nemška vlada ter militarisiie • na pruska kasta sta doibilj kopije predsednikovega ' govora * potom oficielne Wolfove agenture. Tej agenturi so jo poslali ameriški uradniki iz Haaga. Nizozemsko in iz Berna, Švica, takoj zatem, ko je bila predložena včeraj pred skupnim zasedanjem kongresa. Zrakoplovi bodo vrgli na tisoče irt tisoče izvodov predsednikove poslanicjL prevedene v perfek-tno nemščino, v nemške strefoc jarke zato, da'bodo čifcali vojaki originalno poslanico, ne pa ponarejenih in ipotvorjenih verzij, katere bodo morali najbrže nemški zanetila kaka zlobna (nenrajkai)! roka. Smrt na vešalih. v Concord, N. H., 15. jan. — Danes zjutraj so v tukajšnji državni ječi obesili Frederick A. Small-a bivšega bankirja, ker je leta 1916 ' v Ossipee umoril svojo ženo Florence. Vojni proračun. Washington, D. C., 14. jan. — Pri sedanjem kongresnem zasedanju bodo morali rešiti poslanci zelo važno točko glede vojnega proračuna. Dosedaj je proraču-uano, da bo znašal letošnji vojni kredit 25 bilijonov dolarjev. Ema Goldman in A. Berkman. Washington, D. C., 14. jan. — Najvišje državno sodišče je danes potrdilo in odobrilo obsodbo znanih anarhistov Eme Goldman in Aleksander Berkman-a. Označena sta.'bila lansko leto obsojena na $10.000. denarne globe ia na 2 letno ječo, ker sta delovala F naipram naborni postavi. Ker se je zdela obema kazen previsoka sta "uložila pri najvišjem sodišču priziv. Ta priziv je pa sedaj sodišče zadnje instance zavrglo in v polnem obsegu potrdilo obsodbo teh anarhistov. jo." Prvi dan so odkrili pri izpra-' sevanju, kakšnih bizniškili metod se poslužuje American Chemical Co. Družba kontrolira tri in trideset podrejenih korporacij v Združenih državah. Produkte dobivajo iz maščobe, kosti in mesne gošče, ki vržejo vsako leto več miljonov. * Vlada hoče dokazati. "Mesarski trust" je bil pri Volji izgubiti #1(50,000, da spravi neodvisnega mesarja iz biznisa. Trustovi agent je so plačali nekemu članu * 'Kosher Retail ^leat Dealers" družbe 14000. da vpliva na druge člane in očrni neod -visne mesarje. Trustove podružnice niso hotelo kupovati kož od neodvisnih mesarjev, ko je vlada potrebovala usnje za armado. Trust yklada svoje produkte za mesece v hladne shrambe, da nažene cene navzgor. Državna smodnišnica. Washington, D. C., 14. jan. — Vojni department zgradi muni-eijsko tovarno blizo Nashvilla, Tenn., ki bo stala $60,000.000 in v kateri bo delalo 15,000 delavcev. Generalni major Crzoier, načelnik oskrbniškega urada, je naznanil, da je svet za tovarno izbran ol> reki Cumberland, dvanajst milj od Nashvilla. Sadovi prohibicije. Denver Colo., 14. jan. — V državi Colorado je tudi uvedena prohibicija. Ko je država postala suha, so proftiibicionisti proroko-vali, da bodo ječe postale prazne. In kaj se je zgodilo v letu 1917? V Cornelia Str. Rid-gewood; zastopnica Agnes ČV-šarek 42 Ha i leek Ave. Ridge-wood; nadzornice: Maria » Mar-kič, Terezia in Ror-ie Jurkas. bolniški nadzorni oddelek: za New York Fany Keržmane, za Brooklyn, Alojzija Gačnik. Vsi dopisi, tikajoči se goriome-njenega društva naj se pošiljajo na druStveno tajnieo na gorio-menjeni naslov. Torej apeliram na vas cenjene članice društva sv. Ane št. 105, da greste novoizvoljenemu od -boru povsod na roke, naj si bo že pri društvenih sejah ali pri drn-g?h društvenih zadevah, kadar je treba kaj dobrega in pametnega ukreniti v prid društva ali Jed note, da bo delovanje odboru na ta način bolj olajšano in tako tudi članstvu samemu bolj v korist. S sosestrskim pozdravom Ivanka Šubelj, 'bivša tajnica. NAZNANILO. •Na zadnji seji društva sv. Gc novefe St. 108 v Jolietu, 111., se je izvolilo sledeče uradnice za leto 1918: (Predsednica Antonla Struna: Podpredsednica Marija Dunda; tajnica Marija Golobidh; zapis-nikarica Antonia Stukel; blagaj ničarka Elizabeth Grahek; dele-gatinja Marija Golobitsch; nadzornice : Mary' Trlep, Ivana Težak 'in Marija Zalar; bolniške od-bornice: Marijana Groinik, Marija Kralj, Frances Kraus; cedi-teljiea Marija Šetina; duhovni vodja Rev. John Plevnik; drust veni zdravnik Dr. M. J. Ivec. K sklepu pozdravljam vse članice tega društva in članstvo K. S. K. J. Marija Plajnik, bivša tajnica. NAZNANILO. Tem potom se naznanja članom društva sv. Roka št. 113 v Denver, Colo., da se je vršila glavna seja dne 16. decembra 1917 pri kateri so bili izvoljeni fsledeei uradniki za leto 1918: Josip Lesar, predsednik; Štefan Prelesnik, podpredsednik Louis Andolšek I. tajnik, stanujoč na 5173 Clarkson Ave, Denver, Colo; Frank Tanko ml. II tajnik, John Baudek, iblagajnik John Turk zastopnik; nadzorni ki: Bo»t jan Znidaršič, Frank Baudek in JoHwi Arko. Bolniška nadzornika: Ainton Kumar, John (Škerjanc; zastavonoša: John Tanko za ameriško zastavo Louis Silk, Frank Silk, Frank Krašovec za drust. zastavo; marša! Frank Tanko star. vratarja Josip Laurich in Frank Ovar. Seja se je vršila v prav lepem redu in miru. Dragu mi bratje Zavedajmo se onih besed m obljub, katere smo javno izrazili da bo naša skrb, da bo društvo rastlo v finančnem in družabnem oziru. Dragi mi sobratje, (zaviha.>m o torej rokave in hajd na delo, da pridoibimo vsak vsaj po enega novega "lana in da bomo tudi mi enikrat deležni Jednoti-ne nagrade! 'Pozdrav vsemu članstvu K. S K. .!. Louis Andolšek, tajnik. NAZNANILO. 'Druitvo sv. Jožefa št. 112 v Ely, Minn., je imelo svoje glavno Zborovanje dne 23. decembra m. 1. Na tem zborovanju smo med drugim razmotrivali tudi glede NAZNANILO. Iz urada dr. sv. Jožefa št. 146, K. S. K. Jednote, Cleveland, 0„ se naznanja, da so bili na zadnji glavni seji izvoljeni sledeči u-radniki za leto 1918: Predsednik Anton Kovach, podpredsednik Domen Ifciatnik I. tajnik Anton Miklaučič; H tajnik Ignac Vidmar; blagajnik Joe Bradač; zastopnik Ivan Nose; nadzorniki: Franc Smrekar; .Toe Glivar in Anton Škerlj;. vratar Franc Godec. 01) sklepu se prav lepo zahvaljujem, kot odstopivši tajnik, vsem sobratom, souradnikom in tudi celemu društvu, ker so me vedno v vsem podpirali tekom 6 letnega mojega tajništva, da smo šli tako bratsko naprej. S sobratskim pozdravom. Math Zakrajšek, bivši tajnik. NAZNANILO. Celoletni račun društva sv. Ane it. 156, K. S. K. J. v Chisholmu, Mitin Preostanek v blagajni 1. jan. 1917..........$ 228,52 Skupnih dohodkov v letu 1917 je bilo...... 1,552.46 Izdatki, Jednoti za redni asesment ...............076.47 Za društveno zastavo... 150.00 Plača delegatu in tajnici ter razni stroški............95.3/5 Bolniška podpora ............193.80 Pittsburgh, Pa. (Cenjeni sobrat urednik: Poročam vam žalostno vest, da smo te dni izgubili zopet enega vestnega in dobrega člana našega društva sv. Jožefa št. 41. in sicer sobTat Alojzij Strah. Bolehal je dalj časa; sedaj ga je pa smrt rešila nadaljnega trpljenja. Pokojnik je bil star 30 let, doma iz vasi Gabrovčič, fara Krka na Dolenjskem. V stari domovini zapušča st ariše, dva brata in dve sestri; v Ameriki pa enega brata. {Naše društvo mu je dna 7. t. m. priredilo dostojen cerkveni pogreb. Pokojnega sobrata priporočam v molitev in blag spomin. (Naše društvo je bilo ustanovljeno pred 20 leti in je imelo dosedaj še samo 7 sedem) smrtnih slučajev. Sledeči člani in članice našega društva so ulmrli v tem času: Frank Gašper, Frank Sever, Jernej Božič, Josip Lukmah, Alojz Strah, Ana Burja in Katarina Kos. Iz tega se razvidi, da so smrtni slučaji pri našem društvu hvala Bogu redki. bolne člane. Član Anton Fabee je bil danes, dne 7. jan. na pogrebu gorioznačenega sobrata, in se je pri tem prehladil, da se bori sedaj doma s pljučnico. Želimo mu da bi kmalu okreval. Za odbor: John Bojane, tajnik. je smo, a. Medtem maše. Na-nau- v a. XM'aii nasprotniki se med tem marljivo trudijo, da bi ljudi med se zvabili, in res so jih že nekaj Zvabili in če ne bode pomoči, ec bodo ta stvar trajala*še nadalje, jih bodo, če ne vse pa vsaj dosti še zvabili. To je resnica. Niso samo domnevanja. Naše ljudstvo je sicgr splošno dobro, ali če ne vidi cerkve od znotraj na leta in leta, in ne sliši pridige, se polagoma odtmje cerkvi. Se odtuji veri. In kdo je tega kriv T Zakaj je toliko naših duhovnikov pri tujerodcihf Medtem ko jih nam manjka? Zakaj gredo naši duhovniki misijonarit med Indijance in ne med svoje ljudstvo? To so vprašanja, ki se bodo morda komu zdela žaljiva in nepremišljena. Napisal pa jih nisem zato, da bi koga 'hotel žaliti ampak h ljubezni do našega naroda in tudi zato, da se ne bode morda pozneje krivdo zavračalo na nas. in iz nobenega drugega nagiba ne. Kaj nam koristijo katoliški časniki in knjige v naši naselbini, če se pa nam ne da kar se bi lahko dalo — najpotrebnejše Stvari duhovnika. Res je, da nismo vsi ljudje dobri v naši naselbini da je mnogo nasprotnikov cerkve in vere. Res je, da bode tu težavno za vsakega duhovnika, posebno od začetka. Ali pa smo zato manj upravičeni da bi ga i-meli! Saj vendar ve, vsak, še tako pripro8t kmet, da:uTam je treba čistiti osat in plevel, kjer je slaba zemlja." Slovenski duhovniki! Pomagajte nam, posebno oni v bližini, če kaj ljubite svoj narod. Če se bode pa vse v nOmar pustilo, če bode prepozno, koga naj se dolži za posledice \ Ali nas?? In še nekaj, zakaj nam g. škof ne pusti, da bi mi sami dobili duhovnika iz druge škofije? Treba bi bilo podregati na kako višje mesto. Zato Še en- Imamo pač vedno po 2 aK /krat apelirani na slovenske du- Skupni izdatki ........$1,415.63 Preostanek v blagajni.. 226.5(2 Skupni dohodki čez leto 1,592.46 Skupaj .............$1,780.98 Skupni stroški ........ 1,415.63 Preostanek v blagajni 1. jan. 1918..........$ 366.35 ^Cenjene sosestre, to je račun zadnjega leta in z veseljem lahko rečemo, da napredujemo v finan- Barberton, Ohio. Pravijo, da je potrpljenje bož j a mast. — Ljudje pa brž radi tudi pristavijo: Gorje pa tiste mu, kateri jo rabi. In to gorje ob čultimo v polni meri tudi mi Slo venci v Barbertonu. Naslednje moje besede so morda malo trpke? Ali ker se gre tukaj za pri hodnjost nas Slovencev v tem mestu, bi bila molčečnost na ne pravem mestu. Spomnil sem se tudi hrvaškega pregovora "Svaka sila do vremena.' Torej stvari. i Lansko leto se je nekoč čitalo na prvi strani Glasila K. S. K. J Ustanovila se je nova Slovenska fara v Barbertpnu, Ohio. i. t. d Veseli smo bili, ker smo mislili, da se nam ne bode treba več potikati po tujih cerkva/h. Da bomo slišali v cerkvi milo našo govorico. Da se bode naša deca učila našega jezika in ljubezni do svo je slovenske matere — in naroda. Ljudje so velikodušno darovali denar za bodočo zgradbo cerkve in šole. Kupilo se je zemljišče in plačalo. Nabrala se je svota ki bode kmalu narasla do ipet tisoč dolarjev. iPrirejale so se gledališke igre in druge zabave v korist bodoče zgradbe. Naš nakratni župnik itev. A. Berk se je trudil noč in dan z nami vred, da bi prej prišli do svojega cilja, "čil je kot pravi duhovnik — na rodnjak naše male otroke poleg krščanskega naulka tudi slovenski jezik. Kako ginljivo je bilo videti naše malčke ki komaj da so odrasli detinskim lotom Že so nas zabavali na odru. Že smo z veseljem zrli v prihodnjost. Naenkrat pa smo izgubili našega dobrega župnika, ker je bil prestavljen v Lorain, Qhio. Naš žup nik je šel takoj do škofa, pa prosil, da naj ga Vsaj pusti v Barbertonu. Pojasnil mu je razmere ki bodo nastale Če on odide. Ali škof se ni dal preprositi. Šli so hovnike, ker le oni nam morejo s svojim vplivom pomagati; sicer ne dosti, vendar imam malo u-panja, da moj glas ne bode glas Upijočega v puščavi. A. Okoliš, tajnik cerkvenega odbora. P. O Box 68. Barberton, Ohio. Kansas City, Kans. Cen j. sobrat urednik: V začetku mojega dopisa želim vsem našim cenj. bratom in sestram srečno leto 1918, da bi Bog dal naši K. S. K. J., uspeh in na predek v tem letu! Moj namen je posvetiti ta dopis našemu društvu sv. Petra in Pavla št. 38. ker je v začetku leta tako bratsko nastopilo. Pokazalo se je namreč to pri volitvi meseca decembra m. 1. ko je br. P. Sterk predlagal, da naj osta ne ves stari odbor tudi za bodoče leto; ta predlog je bil enoglasno sprejet. To je bil sad bratstva ki je bil zasejan od našega cenj. in čast. brata Fr. Ažbe-ta, duhovnega vodje naše K. S. K. J., kateri nas je tako lepo poučil v slogi in ljubez ni. V čast si štejemo, da smo bili tako srečni, imeti ga kot vnetega misijonarja v naši sredini. Pozdravljeni torej cenj. in čast. nam g. Aižbe! Društvo sv. Petra in Pavla Vam kliče: Živeli še mnoga leta! Ko bi Vi brat Ažbe videli, kako lepo nas je bilo videti na Novega leta dan pri deseti sv. maši! Tedaj je naš g. župnik pripel 60 možem in fantom na prsa znak. društva Najsvetejšega Imena. To cenj. in čast. brat Ažbe je bilo delo Vašega blagega uma in vdanosti do nas, za vero, dom in narod. Društvo Najsvetejšega Imena Vam kliče torej: Živeli! !Naj omenim še nekaj o bratstvu našega dr. sv. Petra in Pav-a. Dne 6. januarja, ali pri prvi seji v tem letu omislilo si je društvo lepo in hvale vredno stvar za napredek in sicer: 1) Društvo sv. Petra in Pav-a St. 38. K. S. K. J., nlača iz svoje blagajne en doišf ($1.) vsa-temu članu, ki dobi ta to društvo kakega novega člana; To nagrado dobi dotičnik, ko novi clan plača dva asefcmenta. Za- na se-t. 1. i žreba-našifh članov, bo dobil $1. — ne iblagajne , da je isti pričujoč cenj. mi sobrat-vsi na sejo; borao vi-o bo najbolj srečen? Ti dve nagradi veljajo do 1. julija 1918. K sejam redno vsi hodimo, Složno delajmo naprej; Društvo iz srca ljubimo, Srečni bodfcmo vselej! Iskreno« pozdravljam vse cenj. brate delegate zadnje konvencije, kakor tudi vse drage člane in članice naše K. S. K. J. John Bižal, zastopnik dr. št. 38, in maršal dr. Najsv. Imena. Forest City, Pa. Cenjeni soforat urednik:— Prosim vas, da mi odmerite nekoliko prostora v vašem -cenjenem listu. Ker se le malo kedaj sliši iz naše slovenske naselbine, sem se jaz namenil napisati par vrstic iz našega nazadnjaškega mesta (tako se namreč par tukajšnjih kri-čačev izraža). Dan 7. januarja 1918 ne bode nikdar pozabljen v naši naselbini-ostal bode v vednem spominu tukajšnjim Slovencem, oziroma Slovanom. Omenjenega dne je bil u-stoličen novoizvoljeni župan, ro -dom Slovak, Mr. John J. Franko. Prvikrat v zgodovini mesta je prišel v ta Urad tujec, kakor nas imenujejo ; obenem sta nastopila urad »mestnih odbornikov en Slovenec in en Poljak; na tej seji je bil imenovan Slovenec za mestnega blagajnika in Poljak za policij skega načelnika. Tako da imamo Slovani sedaj v različnih mestnih odborih: mirovnega sodnika, žu pana, tri "councilmane", enega šolskega direktorja, enega nad zornika mestnih llnjig, dva porno žna asesorja in tri nadzornike pri volitvah. Imena Slovencev v mestnem od boru so: Jofon Dečman, mirovni sodnik, Martin Muhič, Matija Ko min, councilmana, Jofhn TeLban šolski ravnatelj, Martin Gereh-man, mestni blagajnik, John Oso-lin, pomožni asesor, Frank S us man nadzornik ipri volitvah. Vsem želimo obilo uspeha in lipam,da bodo storili kolikor v njih moči vse najboljše za tukajšnjo naselbino.Vsi tukajšnji rojaki ste proseni, da jim greste na roko in jim pomagate, kadar je potreba ter ostanete edini, kakor ste tbfli pri zadnjih mestnih volitvah. Poročevalec. moramo ameriški Slovenci kot ameriaki državljani ali nedržav-ljani čutiti in se zavedati, da smo sinovi Slovenije, katera bas sedaj na \T80 moč deluje za zedinjene s poseatrimo Hrvatsko in pose-strimo Sribijo v obrambo jugoslovanskih pravic do svobode in samostojnosti. Zatorej na plan, jo-lietski Slovenci, da se v podružnici Slovenske Narodne Zveze ze-dinimo v skupno delovanje na korist naan samim, vsem ameriškim Slovencem in naši nepozabni stari -domovini materi Sloveniji. " delom začnimo takoj, s praktičnim delom/' je g. Dunda za vrši l svoj lepi igovor, sprejet z .burnim ploskanjem. — Potem je prečital svoj govor dr. M. J. Ivec in žel gromko pohvalo. — Nato je sledilo sprejemanje novih članov. Pristopilo jih je 22, tako da jih šteje joliets&a podružnica S. N. Z. že 62. Njih imena priobčimo ob priliki. — Govoril je še g. Frank Zavržnik, "jolietski Caruso", ki je povedal nekaj pretresljivimi primerov iz trpljenja starokraj -skih Slovencev med vojno. — In govoril je tudi še g. John Težak, ki je med drugim rekel, da bomo ameriški Slovenci prezirani toliko časa, dokler bodo prezirani Starokrajski Slovenci, in da mo -rajo zadnji dobiti vsaj isto pra -vico, kakor jo uživamo mi tukaj. — Končno se je vršila volitev stalnega odbora jolietske podružnice S. N. Z. Izvoljeni so bili gg.: Joseph Zalar, predsednik; Joseph Sitar, I. podpredsednik; John Težak, II. podpredsednik; Filip Gorup, I. tajnik; Franc Za-vnšnik, II. tajnik; dr. M. J. Ivec, blagajnik; Anton Bolte, Michael Ursidh in Joseph Pasdertz, nadzorniki; Frank Bani/bič, Aaiton Lilek, Joseph Dunda, finančni odsek; Martin Rakar, Anton Turkovič, Frank Lavrič, veselični odsek; Math. Lavrič, Frank Struna, Frank D^ša, kulturni odsek. — Potem je bil sprejet predlog, da se pošlje predsedniku Wilso -nu udanostna brzojavka, katero je prečital dr. Ivec. — Za glasila jolietske podružnice S. N. Z. so bili predla^gani Amerikanski Slovenec, Glasilo K. S. K. J. in Jugoslovenski Svijet ter sprejeti vsi trije listi. Prihodnja seja l>o prvo nedeljo meseca februarja. Natančni kraj in čas se naznani o pravem času. A. S. { Glavni shod S. N. P. Z. v JoUeto, IU. 'V kljub snežnemu viharju, ki je razsajal predzadnjo nedeljo, dne 6. januarja popoldne, se je zbralo lepo število jolietskih rodoljubov na glavnem zborova nju jolietske podružnice Slovenske Narodne Zveze ob 3. uri zgornji dvorani naše stare šole sv. Jožefa. Da bi bila dvorana na razpolago zborovaleem, se je zahvaliti g. župniku, Rev. J. Plev-oiku, ki jo je prepustil drage volje v rodoljubno svrho. Zborovanje je vodil začasni predsednik Jos. Zalar, ki je imel lep daljši nagovor v katerem je pojasnil namen shoda in podružnice S. N. Z. Za njim je g. Fil. Gorup prečital govora dr. Vladimir Ravnikarja in dr. Lovra Pogačnika v dunajskem parlamentu dne 2. oktobra odnosno 28. sept. 1917. -Nato je na prošnjo predsednikovo govoril še g. Jas. Dunda, iban čni uradnik in nadzornik K. S. K. Jednote. Njegovega govora jedro je bilo: Svaka sila do vremena. Hvala Bogu, da so se tudi a-meriški Slovenei začeli zavedati. Kdor se ne (zaveda svoje narodne dolžnosti, je pomilovanja vreden suženj. Mi ameriški Slovenci smo se edini izmed bivših avstrijskih podanikov postavljali z avstri-jansčino, predstavljajoč se o'b vsaki priliki kot 4'Austrians". modro8lavje in svetov. taka jedila tudi jako draga in v svojo škodo potrati marsikdo za nje mnogo denarja. Tudi tukaj velja: Če hočeš biti zdrav in si veliko prihraniti, zmanjšuj svoje potrebe, živi priprosto pri zdrav? hrani, in to te bo ohranilo krepkega in zdravega. Posebno pa veljajo besede: Zmanjšuj svoje potrebe v tem, kar zadene pijačo. Naj zadostuje, če povemo, kar'učijo vsi zdravniki 4. Zmanjšuj svoje potrebe. Kdor kruha vbranega ne je, Ni skusil sirotenja, Kaj je trpljenje on ne ve, On ne pozna življenja. Sim. Gregorčič. Slavni francoski škof Fenelom piše: "Ko bi ljudje hoteli le priprosto živeti, bi bilo kmalu povsod blagostanje, veselje, edinost in mil*" Prav resnične so te" besede, a mnogi jim ne bodo hoteli verjeti. Znano je, da posebno razni no* votarji begajo sebe in ljudstvo, češ, premalo imate potreb, prepo-hlevni ste, preveč priprosto živite, naredil. Ali na novega leta dan Q^vidno je, da se mora s tem slišim v cerkvi pridigo o varčnosti. množiti nezadovoljnost in pri ta- ^Tode in nobene dm-e teko- ni,a Kaxou8Ke ce bilo je to pred 10 leti. Od tega;kih zapeljanihijudeh je jako tež^ DunajfiM proW Tiothna- Poletij^gje časa plavam vse takoj; nič slab-!ko govoriti o priprostem življe- , pravi: <reden se je mogoče zatopiti v irščanske umotvore prejšnjih dob. Krščanska umetnost je apologe-tična indirektno, ker dokazuje, da krščanstvo ne nasprotuje človeški naravi in njenim najpleme-nitejšim svojstom, ampak jo še očiščujc, podpira in povzdiguje, vrščanstvo je za Človeštvo velika dobrota, ker poispešujc pravo o -miko, vedo fn uinetr.ost. Umetnost je pa naravnost (direktno) apoJogetična. Vera je obseg onega, kar odgovarja naj -višjimi težnjam človeškega duha in srca: težnji po resnrci, dobroti in lepoti. Vera, ki popolnoma u-teši te težnje, je prava in sicer e-dino prava in resnična. Človeški duh išče utehe tudi v umetnosti. Če je torej kje kaka umetnost ki zares uteši človeško srce, je to dokaz, da v tisti umetnosti diha edino prava vera. (Umetnds: sama po sebi pač ne more popolnoma utešiti človeka; to mor* storiti le zato, ker je po svoji naravi tesno združena z vero in ker iz vere rada povzema svoje najvišje ideje.) Klasična umetnost pa popolnoma uteši le čutno stran človeško; duh pa zraven lahko še ginc v zmotah, duša tone v strasteh. Krščanska umetnost pa onega, ki se res vanjo utopi, in uživa njeno lepoto, popolnoma zadovolji in uteši tudi najvišje težnje njegovega srca. To uteho najde človeški duh in človeško srce le v krščanski umetnosti, kar je najlepši dokaz, da je vera, ki je navdahnilo to umet -nost, edino prava. Ako 'preudarimo pogoje umetniškega stvarjanja, vidimo, da krščanstvo blaigodejno vpliva na lini etnost. Krščanstvo vzgaja velike umetnike m jim daje. tudi ide- J k , ' j je, dostojne velike umetnsti čanska resnica opira na razoeteto «» , . __________^ _ božjo resnico, in v zgodovini katoliške cerkve se kaže božji vipliv, ker ta zgodovina je zidana na skali — Kristusu. Celoten značaj krščanstva se javlja tudi v umetnosti, dasi bolj nedoločno in le posredno. Zakaj Poglejmo nekoliko, koliko se po- umetnost je zgolj človeško delo- .....Vanje in ima svoj vir v globini človeške narave. Božječloveški značaj krčanstva torej prehaja v. trati denarja posebno za najhujši strup, ki razjeda človeško telo, za žganje. (Dalje prihodnjič.) ■■■■■■^■ J i •Ko je zavladalo lansko leto v državi Washington veliko pomanjkanje tiskarskega papirja, je izdal nekega dne lastnik nekega lista 5000 številk tiskanih ha finih ploščicah iz skrije vine. Škrlja je namreč v Washingtonu toliko, kot v nobeni drugi državi. Blizu naselbine Bezorros, v državici PemaWmoco, Brazilija je padel nedavno 20 ton težak meteor iz neba. Leta 1913 se je na Angleškem nakopalo 287,000.000 ton premoga, ali za 22,000,000 manj kot leta 1914. Zgodovina umetnosti nas uci. da je v najsijajnejših dobah krščanstva umetnost cvetela. V takih dobah je umetnost res pote -kla iiz duše naroda in spet blago-. dejno nanj vpliva. Nahajajo se pa tudi konkretni dokazi, da je krščanska umetno-^ res delovala apologetično. Možje, ki so bili posebno občutljivi za vtiske umetnosti in ki so se uri-vadili resnico gledati v podobi le- umetnost le skozi življenje naro- ^ ^^ da niore umet- dov; krščanstvo more le P0tevm,^kft duša najti popolno uteho le umetnosti vtisniti svoj značaj, ce ^ krv-flnski umetnosti. Oni moSje. v srcih narodov ne najde preveli- ^ 1)ilo njih glavno teženje, svo- kih ovir. Krščanska umetnost . •> . „ , ....... prospeva med narodi le takrat, ko krščanska vera res prešinja človeška srca in vodi vse javno in zasebno življenje. One dobe, ko krščanska umetnost ne cvete in ne prospeva, ne dokazujejo, da je krščanstvo za umetnost brez pomena ali škodljivo, ampak dokazujejo le, d-a takrat narodi niso brli sposobni, da bi mogli sprejeti vso lepoto in resnico krščanstva. Take razmere kažejo le toliko, da narodi ali še niso dovolj izobraženi — kakor je bilo v začetku srednjega veka, ko je cerkev, še širila kul- jega duha utešiti v umetniškem užitku, so spoznali, da je vera, ki je navdihnila krščansko umetnost, edino prava. Umetnost jih je pripeljala do resnice v krščanstvu. II. Značilno je za našo dobo, da je treba še dokazovati nujno in tesno zvezo med vero in umetnostjo. Saj vendar to tesno zvezo dokazujejo najstarejše tradicije starih narodov. Zgodovina nam kaže, da umetnost najprej vzklije v topli •luči vere. Od najstarejših lasov že so frfli naroefi prepričani o nebeškem in božjem izvoru umetnosti. Platftn pravi, da so pesniki "tolmači boigov" (Jon. c. V ). Homer na več mestih govori, da so pesniki le "od Boga prejeli ta dar petja"; "Muze so naklonjene pesnikom", in le "boženstvene Muze so jim podarile dar petja" (Odis. VIII. spev). "Vera in u-metnost sta tesno združeni v življenju starih narodov. Vera in umetnost dihata v Istem zraku, obe sta ožarjeni od tistih daljnih refleksov." Tesna zveza u.ed vero in umetnostjo poteka iz bistva umetnosti. Umetnost poteka i* nagona, posnemati lepe stvari v stvarstvu. Umetniški nagon spada k uajple-menitejšim in najglobljim nagonom človeške narave. Če torej priznamo, da je Človek in človeška narava delo božjih rok, moramo tudi priznati božji izvor umetnosti. Umetnost ne služi praktičnim človekovim potrebam, ampak je prost in naraven izliv človeške duše. Človeška du&a pa zo po svoji naravi v sebi čuti neko razmerje, nekak odnos k neskončnosti; to razmerje do neskončnosti pa pojasnuje in uravnava vera. Umetnost prikazuje idealno lepo v čutni obliki; nadčutnim idejam daje čutno obliko. Zato u-mejne idej izkusa vkleniti v me-likim; nadsvetne, nebeške, brezmejne ideej izkuša vkleniti v meje zemskiih oblik. Tega pa umetnost ne more doseči, če je ne pod pira vera. — Umetnost združena z vero hrepeni kvišku v j*sne višave verskega in umetniškega gledanja : od relativne harmonije in lepote teži k absolutni. Bre2 vere je pa zaprto kraljestvo "nodzeui-skih cvetov in form" (Bezina), ki po njih vzdihuje umetnikova dn-aš. Vera splosh podpira in pospešuje umetnost. Dokazati pa hočemo, da med vsemi verami krščanstvo najbolj ugodno vpliva na umetnost. Torej je krščanstvo najprimerneje še človeški naravi, ker najbolj podpira njene najlepše zmožnosti. * Krščanstvo naravnost (formak no) vpliva na umetnost, ker oči-ščuje in podpira človeško naravo. Krščanstvo namreč nikakor ne zatira ali razdira Človeške narave, ampak jo le "dviga in blaži, posvečuje in usovršuje", kar je izraženo v starem krščanskem principu. Umetnost poteka iz najgloblje in najplemenitejše človeške narave. Čim čistejša in popolnejša jo človeška narava, tem lepša in popolnejša je umetnost. "V krščanstvu je pa vsa čista človečnost, le lepša, le višja, le bogoobrazna!1' Krščanstvo pa tudi varuje, da plemenitejše človeške težnje ne u-tonejo v strasteh. Nizke strasti namreč slabe občutljivost srca, more dušo in umetniško čuvstvo. Krščanstvo podpira človeka, da ne poeaibi pravelga razmerja med telesom in duhom; in če človek pade, dobi v krščanstvu sredstva, da spet vstane. Tako krščanstvo ohranja in goji vse, kar je v resnici pravega, lepega in velikega v človeku. S tem podpira umetnike in tudi v občinstvu ohranja umetniški čut. Navdušenje, verski ogenj, misel na nebo in nadčiitnost sploh, notranja zbranost in sveta tišina — vse to je potrebnoza umetnost. To se pa'najlepše in najčistejše nahaja v krščanstvu. Umetnosti so se vedno zbirale okoli oltarja; ni -kjer pa ni bilo za umetnost tako ugodno kakor pri krščanskih oltarjih. "Umetnost izražuje ideje po znaku, čutom pristopnem. Pa idejo je mogoče izraziti le pod gotc-vorn pogojem, in ta pogoj je lju-metnosti. Ljubezen poteka iz spo-metnosti. Ljubezen poteak iz spoznanja. Da resnico ljubite, jo morate videti. Gledate jo, razmišljate jo: je lepa. Lepota vas kliče; pojdite k nji, in če so vaše noge počasne, vas krila, ki jih *c Platon uzrl, sama ponesejo. Ljube -zen, to je zreli plod, ki padn. Ali bi ljubili, ko bi ne verovali? Za-trite vero inr arom, in uničili ste navdušenje . . . . . . Umetnik, ki ne ljubi, je smešen . . . Lepota je forma, ki jo ljubezen daje stvarem. Bog je največji pesnik; je tudi ljubezen sploh." (Dalje prihodnji*.) •Prebivalstvo Indije govori okrog 150 jezikov. Po narodnosti se Indijci delijo v 43 plemen, ali vrst. mmmH* kmSmmem., v. - •s— —. Telefon: Canal 2487, , V-" i ■ , $0.96 . 1.50 . 2.00 OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the _UNITED STATE8 OF AMERICA Issued every Wednesday. Owned by the Grand Carnioliaa Slovenian Catholic Union of the United States of America. 1B61 West 22nd Place, OFFICE: Phone: Canal 2487. CHICAGO, ILL. Subscription rate: For Members, per year.......................................$0.96 For Nonmembers............................................ 1.50 For Foreign Countries........................................2.00 81 ' v' ■ " Listnica uredništva. Tajniku društva št 90, Omaha, Neb. — Vtwe naznanilo sledi v prihodnji številki, ker je došlo za to številko prepozno. Prejeli smo namreč vaše pismo dele jaiinuli ponedeljek popoldne. Tajnici društva it 157, Sheboygan, Wis. — Imenik članic vašega društva prejeli ter ga bomo primerjali z adresarjera, za prihodnjo izdajo lista bodo vse poprave naslov urejene. (Kar se pa tiče vašega zadnjega naznanila, so pa nekatere članice vašega društva popolnoma ne -opravičene,ker trdijo, da niste vi glavna tajnica društva. Prva ali glavna tajnica je vseeno. Saj vendar nismo poročali v onem naznanilu, da ste bila izvoljena giavni tajnici K. 6. K. J. Pri društvih so sa, dokler bo še vojna trajala. Kaj je pravzaprav 'borna desetioa za člana in članico na mesec za Pa-trijotičen sklad? — Malenkost, ki ni vredna niti vpoštevanja. Pri tem je potreba pomisliti sledeče: iVsak član, ki gre k vojakom, ali v vojno, mora plačevati ravno take posmrtninske m upravne Jtdnotine asesmente, kot nil, ki eedimo lepo doma na varnem. Član-vojak tvega pri tem svoje življenje in svoje •zdravje za nas m za našo novo domovino. Član-vojak se žrtvuje podeg svojih duševnih in telesnih moči tudi na gmoten način. Pustiti je moral lepo delo in zaslužek, ter mora biti zadovoljen s plačo, katero mu daje vojna oblast ($30 mesečno). Oziraje se na plačevanje ases -mentqv naših članov-vojakov lahko vsakdo izprevidi, da plačujejo le-ti še enkrat toliko v Jednoti-no -blagajno kot mi, ki tq>o doma; to pa zato, ker se jim računa pol tudi pomožne ali druge tajnice in zapisnikarrce. Če torej prva taj-, niča opravlja glavne posle pri*ni ali Tes asesment, pa samo za dru&vu, jo lahko nazivamo tudi Polovično posmrtnino. Ali ni to ____ir/M^ilrn fr\/M^>i4-«r/v«.n 1 » -Jf-L__ glavno tajnico društva. Upamo, da se radi tega ne bodo gotove članice več spodtikale glede one točke v vašem zadnjem naznanilu. Patrijotičen sklad K. S. K. J. in njena žeska enakopravnost. velika požrtvovalnost naših so bratov-voiakov ? • Mislimo, da ga ni izmed 13,000 članov (ie) naše Jednote jednega, ki bi godrnjal, da mora plačevati bornih 10c v tako plemenito svr-ho. Vprašamo te, cenjeni sobrat: Ali bi šel rajše v vojno in v eal^o-pe, ali mesec li bi i, da rajše plačeval 10o na bi bil »lalhko doma pri m na Meseca januarja, ali tekoči mesec, so že nekatera, oziroma bodo krajevna društva K. S. K. J. prvič plačala v 'Patrijctičiji sklad K. S. K. J., katerega se je ustanovilo na minuli konvenciji v Evelethu, £rai uko ^^ potem Mmn Pr. tej pnhki hoeemo o imd naS ^ ^ tem skiladu v obce malo spregovoriti, posebej pa še pristaviti o enakopravnosti naših ženskih krajevnih društev. Kmalu potem, ko so Združene diflfave napovedale nemški vladi vojno, je bilo odpoklicanih v Stric Stmovo službo več mladeni-čev in mož. To dejstvo so pričele vpoštevati razne ameriške podporne organizacije. Vršile so se vsepovsod posebne konvencije, ali pa 'nlošna glasovanja glede zavarovanja v vojno odpoklicanih •članov. Prav malo je bilo takik podpornih organizacij, ki bi se ne .bile zavzele za svoje Slane-vojake, •bodisi že na ta ali drUg način. Ene irhied teb so prevzele vse plačevanje asesmentov članov-vojakov na svojo roko; druge so jim asesmente zdatno znižale i t. d. »Nikakor bi ne bilo prav, častno in lepo, če bi se pustilo v nemar one člane, ki so se odzvali klicu svojcih, pri svojem delu varnem ? In če bi bilo treba m$pi plačevati tudi $50 — posebnega asesmenta boš morda rekel — jaz sem rajše doma, samo da sem na varnem. Taki izgovori so sicer lepi, niao pa umestni. Če bi se sle- BPW Sam nič vojaštva ali nič hrabrih fantov.-- Ker smo , že pri iPatrijotičnem skladu K. S. K. J., naj še povemo, da je ta sklad zbodel v oči samo dvoje društev nase Jednote. Eno društvo v Pennsylvanji; eno pa v Minnesoti. Ta dva društva pa nista moška krajevna društva; temveč ženska. Iz dopisov teh društev, katere smo priobčil! na tem mestu je bilo posneti, da se članice istih društev sicer strinjajo s tem skladom, vendar sSo pa navajale pri tem dejstvo, da ne bir nobena članica njih drušltev vpoklicana v vojno, in da ne razumejo tega, da morajo vseeno plačevati posebni asesment za moške, namreč člane-vojake. Pri tem se je navajalo kot glavni vzrok, da niso enakopravne kot člani, ker ne smejo pošiljati dele-gatinj na naše konvencije. Cenjene članice dotičnife dveh društev J Vaša tozadevna tožba je so splošna načela poravnave, katere so najprvo predlagali, izhajala od bolj svobodomiselnih državnikov Nemčije in Avstrije, od mož, ki so začeli čuti ti moč mišljenja in namer svojih lastnih narodov, dočim so prišli stvarni pogoji dejanske poravnave od vojaških voditeljev, ki ne mislijo drugega, kakor obdržati vse, kar so vzeli. Mirovna'pogajanja so bila prekinjena. Rudki zastopniki, ki so bili odkritosrčni in resno misleči, se nikakor ne strinjajo s takimi pogoji. Ti ne odobravajo podjar-mljeuja in gospodovanja. 'Vsa ta zadeva je zelo važna in je tudi zelo zamotana. S kom se ruski delegatje posvetujejo? Ali Govorijo le-ti v imenu večine zastopnikov v svojem parlamentu, ali v imenu manjšine raznih strank v imenu militaristične in imperialistične manjšine, ki je dosedaj prevladovala vso stvar in je imela pod nadzorstvom tudi zadeve Turčije in balkanskih) držav, ki so se jim morali s silo pridružiti v sedanjo vojno? Rusiki zastopniki so povsem (pravično in modro zahtevali v pravem demokratičnem duhu, da naj bi se konferenca s tevtonski-mi in turškimi zastopniki vršila javno, ne pa pri zaprtih vratih, da naj bi ves svet prisluškoval, kaj se bo sklenilo na tej konferenci. Koga smo torej poslušali? Ali morda one, ki so govorili o namerah in resolucijah nemške državne zbornice, dne 9. julija lanskega leta; ali naj poslušamo nemške liberalne voditelje in stranke? Ali naj poslušamo one, ki te načrte pobijajo in obstojajo na podjarmi jen ju f Ali naj v resnici poslušamo obe stranke, ki so razdražene, da imajo vsaka svoje zahteve? To so zelo važna in resna vprašanja. (Na odgovoru teb viprkianj sloni svetovni mir. ,, In naj si bodo uspehi mirovni^ delegatov v BrestiLitovskem že taki ali taki/ in naj si bodo a-jjive centralnih zaveznikov v tej ska misija, ki je imela na ta .zadevi še tako zmešane, lahiko iz -ux-xi j a tega izprevidimo, da so le-ponovno poskušali podjarnijti note, ki prosijo glavni odbor, da naj da to točko še letos meseca ja nuarja na podlag Jednotfnih pravil na splošno glasovanje. Gotovo ste cenjeni sobrat je kitali zanimivo vest, da je kongres Združenih držav dne 10. januarja t. 1. sprejel in odobril z 274 proti 136 glasovi splošno žensko volilno pravieo. Senatska zbornica jo bo nedvomno še tekom tega tedna tudi sprejela in odobrila iz razloga, ker jo je sam predsednik Wilson priporočil. Če bode torej pripoznala vlada Združenih držav ženskam enakopravnost in volilno pravico, čemu bi naj iste ne imela tudi naša društva K. S. K. J. Kdo je več: kon -gres, senat in predsednik Združenih držav, ali delegatje naše Jednote, na kaki konvenciji? Tekoči teden bodo najbrže od borniki K. S. K. J. razmotrivali o tej točki na svojem zborovanju v Jolietu. Uredništvo "Glasila K. S. K. Jednote jih ?e danes prosi, da naj vpoštevajo nase nasvete. Dajmo ženskam kar jim gre po postavi in ne zopostavljajmo jih v nobenem oziru. Na članstvo K. S. K. J. pa apelira tudi danes uredništv "Glasila K. S. K. Jednote", da naj te vrstice sleherni prečita ter dobro premisli — in ko bo prišlo na vrsto prvo splošno glasovanje pri naši Jednoti, naj vsakdo glasuje za enakopravnost članic pri K. 8. K. Jednoti! Znamenit govor predsednika Wiisona. iPredzadnji torek, dne 8. t. m., ob pol 1. uri popoldne je držal predsednik Wilson v komgTesni zbornici tako znamenit govor, d& bo ostal isti za vedno zapisan v svetovni zgodovini. Predsednik Wilson je prišel nepričakovano v kongresno zbornico, ki je bila nabito polna radovednih poslušalcev. Ravno isti dan se je namreč mudila v kongresu tudi srb- način čast videti in slišati pred sednika Wiisona pred zbranimi kan grešniki. Iz doli navedenega Wilsono vega govora lahko posnemamo pod kakšnimi pogoji so Združene države pripravljene skleniti mir, ali čemu se Združene države bo -rijo. Zadnji govor predsednika Wil-soaa je našel po vsem širnem svetu triumfalen odmev. Vse države zaveznikov in nevtralcev so o-dobravale mirovne pogoje, katere je naš ljubljeni predsednik v svojem govoru omenil. Časopisje na Angleškem nazivlja ta govor z "Magna dharta". Wilson je -govoril v kongresni zbornici domovine, da branijo nase ozem- i jaKmo * i __> * * w ^ . !deloma opravičena, deloma pa tudi ne. Pomislite, da se naši člani-vojaki v armadi strica Sama ne žrtvujejo samo za nas možke, ampak tudi za vas. Domovino čuvajo pred sovražnim nasiljem in v tej domovini živite tudi ve. Upamo, da ste nas razumele. Druga stvar je pa glede vaše neakoprav-nosti. lje, nase življenje, našo čast m imetje. Zavarovalne oblasti ne • katerih držav so celo gotovim podpornim organizacijam zagro -žile, da ne smejo ie-te ni enega člana-vojaika suspendirati; v nasprotnem slučaju jim bo odvzet "charter." Pri naši K. S. K. J. imamo do-sedaj okrog 130 članov pri vojakih, oziroma v službi strica Sama. To število tvori enega člana-vojaka na vsakih sto članom. Število dosedaj vpoklicanih ni sicer veliko, ali po novem vojaškem nabornem zakonu se bo isto sčaso- Uredništvo "Glasila K. S. K. Jednote" se je vedno potegovalo ža pred minulo konvencijo za to, da naj bi se dalo in uvedlo pri K. S. K. J. enakopravnost tudi za ženske. Ko se je na XIII. konven- v .v . „ t . čni seji dne 24. avgusta 1917 v ma gotovo se zvišalo, ee bo vojna Evelethu debatiralo o tej točki, še dalj časa traajla. Kakor znano, bo K.SJGJ. iz se je urednik našega lista, kot delegat prvega in največjega kra - plačala- vsem članotn^vojakom, ženskega društva K. S. , katere zadene smrt v domovinski K* J- Potegoval za dosego ženske 1 službi polovico, aC 50 odstotkov enakopravnosti. Žad pa, da je ta posmrtnine. V pokritje te posmrt-nine pa prispeva sleherni član in članica bornih 10 (decet) centov na mesec in siecr samo toliko ča- toeka pri javnem (glasovanju častno propadla. Društvo "Marije Pomagaj" št. 78 v Chicagu, Ill„ je sestavilo na Predsednik dne 8. t. m. približno tako-le: "Goapodje kongresniki:— (Znano je nam, da so že večkrat zastopniki centralnih držav izrazili željo, da naj se ra^ravlja o načelih bojevanja (vojne) in o morebitnih mirovnih pogojih Zadnje dni so se vršila mirovna posvetovanja V Brest-iLitovskem med zastopniki Rusije in central nih zaveznikov. To posvetovanje je zanimalo vse bojujoče se sile; vsakdo je bil radoveden, če bo mo(goče to posvetovanje podal j -sati in raztegniti v splošno kon ferenco z ozirom na mirovne pogoje in poravnavo. Ruski zastopniki niso na tem zborovanju samo predložili svojega povsem jasnega poročila ali ipogojev, pod katerimi bi radi Wklenili mir, ampak so podali tudi natančen program za izvršitev mirovnih načel in pogojev. Zastopniki centralnih zaveznikov so tudi s svoje strani predložili na tej konferenci načrt o poravnavi, katerega bi se še v obče sprejelo in odobrilo, če bi ne bil tako natančno in odločno izdelan, če bi ne vseboval toliko praktičnih točk nanašajočih se samo na nje (centralne zaveznike). Ta program nI vseboval v obče nič koncesij, tikajočih se suvere-nitete Rusije in nič prednosti (koristi) za oni narod s kojega jogastvom in srečo se deluje. Program centralnih zaveznikov pomenja z eno befeedo samo to, da so isti pripravljeni obdržati vsako ped ozemlja, katero so si »njih oborožene sile prisvojile, vsako pokrajino in mesto; ti so pridejali vsako koristno točko, da Si ves svet s svojimi vojnimi na-In eni, Ti so ponovno izzivali svoje nasprotnike, da naj jim razložijo, kakšni so njih mirovni poboji in na kak način bi se dalo najprej e in na najbolj pravičen način doseči premirje. O tem ni pravega vzroka, da bi se na njilh vprašanje ne smelo odkritosrčno odgovoriti. Mi ne čakamo /na to. Ne samo enkrat, temveč že večkrat smo razložili naše misli in namere pred ves svet; ne v obče, anupak vsalkikrat z'zadostnimi in jasnimi točkami glede poravnave. Minuli teden je govoril angleški ministrski predsednik Mr. Lloyd George z občudovanja Vrednim navdušenjem v imenr. ljudstva in vlade Velike Britanije. Med nasprotniki centralnih zaveznikov ni nikakega nesporazuma ali negotovosti glede mi|-rovnih načel in pogojev. Edina tajnost, edino strabopetstvo je na strani Nemčije in njenih zah veznikov, da nočejo priti s pravo barvo, ali s pravimi in končnimi mirovnimi pogoji na dan. Od telh mirovnih sklepov in pogojev sta odvisna življenje iti femrt. Ni ga na svetu državnika, tudi z zavestjo najmanjše odgo- človeško eim-vsakdo Rusom so odklonili vsako thi in bodo držali s svojimi zavezniki vsled večje varnosti. | Rusi nam kličejo, da jim povemo svoje želje, svoja mnenja, namene, in če se naše ideje kaj razlikujejo od njih idej. Trdno sqm torej prepričan, da je želja ljudstva Združenih držav, da jim (Rusom) jaz na kratko in odkrito odgovorim. Če bodo njih sedanji voditelji nam verjeli ali ne, je vendar naša srčna želja m upanje, da naj bi se odprlo kako pot, s katero bomo opravičeni pripomagati ubogemu ruskemu ljudstvu za dosego popolne svobode in zaželjenega miru. Naša želja in prosmja je, da bi se vršila mirovna pogajanja popolnoma jasno in odkrito in da naj se pri tem ne umešava nika-kih skrivnosti in tajnosti. Časi popolnega podjarmljenja in go -spodovanja so minuli; tako je minula tudi doba tajnih šklepov in pogpdb, ki so se delale v korist te ali one vlade, da bi se zanetilo sovraštvo med svetovnimi na -rodi. ) To je nepobitna resnica in srečen slučaj sedaj cist v srcu vsakega moža, kojega misli se ne topijo več v zastarele stvari, ki so že minule. To omogočuje sleherni narod,, da bo prišel do zaželjene pravice in svetovnega miru, če se bo odpovedal vsem tozadevnim zalprekam. Mi smo stopili v to vojno, ker so se krmile postave in naše pravice. Življenje našega naroda je bilo ogrožamo in ovirano. Bodočnost nam bo zajamčena le tedaj, če se nam ne bodo več godile take krivice. Kar mi v tej vojni zahtevamo, ni za nas nič novega in nič posebnega. Naš namen je, da naj bi se preustrojil svet v varnega za vsak miroljuben na rod, ki želi živeti še dolgo ossa kakor to želimo tudi mi. Da naj vsak narod odloča o svojih institucijah, da se mu za jamči pravico in svobodno delovanje, da se naj ustavi vse nasilje in sebične agresije. • # V tej zadevi so prizadeti v»i svetovni narodi. Kar se tiče nas samih, uvidevamo jasno, da, dokler se ne bo dalo pravice drugim iste tudi mi ne bomo dosegli, zaradi tega je program za dosego svetovnega miru tudi naš program; ta program je edini pravi program, katerega tudi mi odobravamo in stavimo in sicer: 1. Odkriti in javni mirovni pogoji brez privatnih mednarodnih sporazumov. 2. Popolna prostost morja v miru ali vojni, izvzemši, če se u-tegne zapreti po mednarodnem dejanju. 3. Odstranitev vseh gospodarskih mej in ustanovitev enakosti trgovinskih pogojev med narodi, ki privolijo v mir in se združijo za njegovo ohranitev. 4. Poroštva za zmanjšanje narodnih oborožb do najnižje točke v soglasju z domačo varnostjo. 5. »Nepristranska poravnava vseh kolonialnih zahtev, uteme -ljena na načelu, da imajo priza deta ljudstva enako važnost 7. vladno koristjo. •6. Izpraznitev vsegki ruskega ozemlja in priložnost za politični razvoj Rusije. 7* Izpraznitev Beligije brez vsakega poskusa, omejiti njeno neodvisno vladarstvo. 8. Vse francosko ozemlje se vornosti, ki bi odobraval sam pri ima osvoboditi in obnoviti ter od sebi še nadaljno prelivanje krvi in troSenje denarja, ne da bi bil •gotov, da se vse te žrtve dopri-našajo namenoma, preurediti današnje življenje in družbo, in da misli angleško ljudstvo, za katero je Lloyd George govoril — pra« vično in soglasno. Pri tem kliče v svet se nek dru-»gi iglas ža uresničenje vseh teh namer in pogojev. Ta glas je bolj resen in važen, kakor vsi drugi glasovi v zvezi s sedanjimi sve -tovnftni spletkami. To je namreč glas ruskega ljudstva. To ljudstvo je že docela onemoglo ter brez pomoči vsled nasilja Nemcev, ki niso imeli ž njim nobenega usmiljenja. Moč ruskega naroda je navidezno omajana; vendar pa duša tega naroda še ni zasužnjena. Rusi se ne bodo uklonili niti v šikodovati vzetje Alzacije-Lota -ringije. 9. Poprava italijanskih mej po jasno spoznatih čntah narodnosti. 10. '-Najsvobodnejša priložnost za samoupravni (avtonomni) razvoj narodov avstro-ogrskili. 11. Izpraznitev Rumunije, Srbije in Črne Gore, z dohodom k morju za Srbijo ter mednarodna poroštva gospodarske in politične neodvisnosti in ozemske ce lovitosti balkanskih držav. 12. Varno neodvisno vladarstvo za del turškega cesarstva, ali z drugimi narodnostimi pod tuhško vlado zagotovljeno var -nostjo za samoupravni razvoj, z Dardanelami stalno odprtimi za vse narode. 13. Ustanovitev neodv isne Poljske države, obsegajoče ozem- po mednarodnem dogovoru. 14. Splošna »družba narodov pod posebnimi dogovori za medsebojna poroštva politične neodvisnosti in ozemske celokupnosti za velike in male države. Z ozirom na ta .pomenljiva izvajanja, kar je slabega in kar bi bilo dobrega, se čutimq mi tesne /prijatelje ali drugove vseh vlad in vseh narodov, ki stoje sedaj združeni napram imperialistom. Mi ne moremo stati ločeni v in-teresu teh zadev. Mi bomo stali združeni skupaj do konca. Za taka ravnanja in take pogodbe smo pri volji bojevati se, smo pri volji nadaljevati boj do konca, dokler ne dosežemo zaže-1 jenih uspehov; to pa edinole zato,, ker želimo, da bi vladala pravica na svetu, da bi se ugotovil stalen mir in sicer (ta»k, ki b"o za vedno odstranjeval vsako izzivanje k vojni. Vse to je v našem programu označeno. Mi ne zavidamo Nemcev zaradi njih mogočnosti in slave; v tem programu ni nič o tem omenjeno. Mi ne želimo Nemčiji škodovati v čem, kar bi omejevalo njeno legitimno vplivanje ali nroč. Nočemo se tudi ž njo boriti z orožjem a'li sovražnimi nastopi glede njene trgovine, če je Nemčija pri volji pridružiti se nam in tudi drugim narodom, ki ljubijo mir, pogodbe, pravico, postave in poštenje. Mi želimo, da bi tudi Nemčija stopila v vrsto enako -pravnosti med narode — novega sveta, v katerem sedaj živimo, ne pa v dobi gospodarstva. Tudi ni naš namen, da naj bi Nemčija preuredila kaj svoje institucije. Treba je pa, da odločno povemo, da bi radi vedeli pri tem poštenem ravnanju z njo, čemu in kdo od njene strani govori sedaj za Nemčijo: ali za večino "rajhstaga", ali za vojaško stranko, ali osebe, ki se poganjajo za eesarslko vladanje in premoč. Povedali ^no torej sedaj vse jasno, da ni potreba v tem nič več dvoma, nič več vprašanj. Iz mojega začrtanega programa je lahko posneti vse glavne točke in pogoje. To je namreč namen za dosego pravice za vse narode in za vse narodnosti; da bi ti na pod^ laigi njim zajamčene pravice živeli na jednakih temeljih svobode in varnosti eden z drugim, naj si bo uarod še tako močan ali majhen. Dokler se ne bodo ta naša na -čela uresničila, ni mogoče, da bi mednarodna pravica dosegla trdnih tal. Ljudstvo Združenih držav ne more delovati in se ravnati po nobenih drugih principih in v svrho dosege teh principov smo pripravljeni žrtvovati svoje življenje, svojo čast in vse, kar premoremo. Nastopila je torej moralična preskušnja in doba zadnje vojne za dosego človeške svobode. Združene države so pripravljene postaviti na preiskus svojo moč, svoj lastni najvišji namen, ^vojo lastno celokupnost in udanost. Na dedovih grobih. Zložil Anton Medved. Tam, kjer valovi reke bistre pozdravljajo moj rodni krov, tam, kjer pobira smrt filistre, poganja zarod čvrst in nov; žar narodne ljubezni topel iz mladih src kipi na dan, naj tudi blizu mrzlo kopel ima pripravljeno German; principih, niti v dejanjih. Saj so|lja obljudena po brezdvomno vendar jaSno in na široko pove - poljskem prebivalstvu, s prostim dali, da se zavedajo tega, kar bi dohodom k morju ter politično in bilo prav, kar bi bilo Človeško in r gospodarsko neodvisnostjo in o-Sastno zanje z ozirom na pleme-1 zemsiko celokupnostjt>, zajamčeno tam bi se zopet rad vdomovil v podnožji skalnatih planin, od vseh verig bi ae poslovni, zadušil trpkih ur spomin. Tam hodil bi na dedov grobe in jih od srca miloval, da niso učakali dobe, ko narod je od mrtvih vstal, spoznal darove svoje drage, nalogo, smoter in poklic, spoznal prijatelje, sovrage oklenil strastno se pravic. Nad Grintovcem in nad Triglavom pozdravljal svit bi zarije in svojim glasnim bi pozdravom poslušal jek — s Kalvarijs. Pridelek krompirja je bil lansko leto na Švedskem normalen. Po raznih tovarnah se je na Švedskem lani posušilo 60,000 ton .krompirja za prodajo ozir. za vživanje..' Ustanovljena v m., dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jolietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048 cd ustanovitve do 1. januarja 1918 skupna izplačana podpora $1,340,225.32 GLAVNI TJKADNIKI: Predsednik: Taul Schncller, 6313 St. Clsir Ave., Cleveland, Obio. W I. Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. . II. Podpredsednik: Math Jerman, 321 Palm St., Pueblo, Colo. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2S27 Putman Ave., Brooklyn, N. Y. Glavni blagajnik: John Grahek, 1912 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620—10 St., Waukegan, 111. .. Pooblaščenec: Ralph F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Josip Dunda, 704 North Raynor Ave., Joliet, 111. Martin Nemanich, 1900 W. 22 St., Chicago, 111. Math Kostainsek, 302 No. 3rd Ave. West; Virginia, Minn. John Mravintz, 1107 Haulage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. Frank Fran««, 420 — 4. Ave., Milwaukee, Wis. POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3rd St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik; 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. ^ Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chicago, 111. PRAVNI ODBOR: Anton Burgar, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Joseph Russ, 6619 Bonna Ave^ N. E. Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK 4'GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon pisarne: Canal 2487. Telefan stanovanja: Canal 6306. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče so Jednote naj se pošiljajo na glav nega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, druStvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 1951 W. 22nd. Place, Chicago, 111. N 4 Gospodarske in trgovske razmere v Sibiriji] Iz Sibirije prihajajo sedaj še v mnoge rodbine pisma vojnih jetnikov, sicer poročajo, da se našim ljudem tam ne godi preslabo; navzlic temu pa je z besedo Sibirija združen pojm strašne, primitivne dežele, kjer vladajo sneg, led in puščoba. Ta sodba o Sibiriji pa je le malo upravičena. V dunajski "Oesterr. Monatschrift rija člankov o gospodarskih in trgovinskih razmerah v Sibiriji, katerih vsebina bo v sedanjih časih tudi najširšo javnost zanimala. Avtor je črpal svoje informaeije iz konzulata v Moskvi. Njih ob- vzvisena Sibirija se deli po klimatičnjh in gospodarskih razmerah ter po rodovitnosti zemlje * na dva zelo različna dela. Onkraj Bajkalske-ga jezera se nahaja mrzla in pusta vzhodna Sibirija, proti zapa-du pa se razprostira rodovitna pokrajina z razmeroma toplim podnebjem -— zapadna Sibirija. — Vzhodna Sibirija izvaža čez vzhodno azijski pristanišči Vladivostok in Daljni, izmenjavo blaga za zapadno Sibirijo pa posreduje evropska Rusija, osobito moskovsko trgovsko središče. Po najnovejši statistiki meri cela Sibirija prilično 12.8 milijonov kv. km. in šteje danes kakih 12 milijonov prebivalcev. V upravem o-ziru je razdeljena ta ogromna dežela na naslednje gubernije: Tobolsk, Tomsk, Jenisejsk, Irkutsk, nadalje Zabajkalsko, Ja-kutsk z Amurijo, sibirsko pri-morje, Kamčatko in na jugu step-no ozemlje. Akmolinsk in Scitfipa-latinsk. preduje tudi — predvsem v vz hodni Sibiriji — razvoj industri je. Ker je vporaba kitajskih delavcev v državnih ali od države podpiranih industrijah prepovedana, se naseljuje v vzhodno Sibirijo tudi precejšnje število delavskih rodbin iz evropske Rusije. Računa se, da je v sibirskih tovarnah zaposlenih dosedaj čez 100.000 ruskih delavcev iz Evrope. X H it ¥ Panoge sibirskega gospodarstva. Glavna panoga sibirskega go svinca ii prav nič ne izrabljajo. Industriji se obeta v lika bodočnost. Najvažn dustrijske panoge so dosedlj mlinarstvo (13 velikih in mnogo malih paromlinov, tovarne z* proizvajanje masla, pivovarne ' Od Jugoslovanskega odbora v Londonu je sprejel častno, dasi težavno nalogo, spisati monumen-talno delo o slovenski glasbi. (Priobčiti bo treba naše narodne pesmi in naše moderne skladbe ter najvažnejše stvari naše cerkvene glasbe. Slovensko besedilo mora biti j prestavljeno v lepo donečo in u-metniško angleščino, da 'bodo •zakladi naše slovenske glasbe odprti in dostopni vsakemu izobraženemu tujcu vseh narodov. (Kot čujemo, iposrečilo se navdušenemu narodnemu delaven g. Zormanu prestaviti že mnogo naših najkrasnješih in naj-ibolj karakterističnih ,pV»rai • Ako sodimo po njegovi pestavi ske metode. V celi Rusiji se pro- tensk. Ta mesta imajo precej ži- Slovenska govorica. Zložil Anton Medved. Ljubim te slovenska govorica, ljubim bolj kot žuboreči vir, bolj kot pesem, ki jo drobna ptica poje v jutranji svečani mir. L Ljubim te, slovenska govorica, kadar detetu nabiraš v smeh rožne ustnice, nedolžna lica, kadar vreš iz src prepolnih dveh. Angleški prevod: Advance! Advance, ye Slavic standards, To battle sturdy race, For weal of native country The deadly thunder face! With arms and manly courage. The foe with might defy, And write in gore the justice For which our people crv. Mother dear was sadly pleading As she tenderly embraced me, Sweetheart weepingly caressed me: O beloved one, here remain! Fare the*1 well, 0 dearest mother! Native land is now my mother And my sweetheart fanh and honor. Forward, forward to the strife! Kdor se vedno kislo in čmerno drži, misli, da je ves svet čmeren. 1 Ljubim te, slovenska govorica, kadar te povzdigajo možje, sveta narekuje te pravica, neustrašeno za dom srce, Odreveni gibka mi desnica, jezik mi prirasti na nebo, ako te, slovenska govorica, kdaj pred svetom zatajim plašno! Sladka materina govorica, lepa mimo zemskih vseh glasov, mojih misli in čutil glasnica, tvoj oblij me zadnji blagoslov! iXa Holandskem je postava, da morajo dajati tobačne tovarne v prvi vrsti izdelke tobaka vladi. Vlada pa rabi tobak za svoje vojaštvo. Izmed celokupnega pridelka tobaka pokadi civilno prebivalstvo samo 25 odstot vojaštvo pa 75 odstot. Angleški živilski komisap* je določil, da se mora jemati pri peki kruha 11a sedem funtov moke po en funt krompirja. WWWWWWVWWWUSWWWVVNMMMAMAMWmWWV NAZNANILO Cenj. občinstvu v Jolietu, Rockdale in okolici naznanjam, da se prične dne 17. januarja v moji prodajalni VELIKA RAZPRODAJA Ker sem z zimskim blagom preobložen in ker moram pripraviti prostore za spomladansko blago, radi tega vam dajem lepo priliko, ali priložnost, da si sedaj nakupite dobrega zimskega blaga po zelo nizkih cenah, kakor sledi: po $2.00, $2.50, $3.00, $&50, $3.75, $4.40, $4.75 MACKINAW SUKNJE Za moške v vsaki velikosti, prej $12, sedaj $8.50 Za moške v vsaki velikosti, prej $10, sedaj $7.50 Za moške v vsaki velikosti, prej 7.50, sedaj 6.50 OBLEKE (gv&nte) Blue Serge, prejšna cena $25.50, sedaj $21.50 Blue Serge, prejšna cena $24.50, sedaj $19.50 Blue Serge, prejšna cena $23.50, sedaj $18.50 Blue Serge, prejšna cena $22.50, ,sedaj $17.00 Blue Serge, prejšna cena $18.50, sedaj $14.50 OBLEKE ZA DEČKE Od 7 do 16 let starosti $7.50, sedaj $5.50 ZIMSKE SUKNJE (Over Coats) Črne "Kersey", stara cena $25.50, sedaj $18.50 Sive, mešane barve, prej $23.50, sedaj $17.50. Druge r&znolične barve, prej $20.50, sedaj $15. VOLNENE KAPE Baiting seal, prej $6.50, sedaj $5.00 Cape Seal, prej $4.50, sedaj $3.50 Drugovrstne, prej $2.50, sedaj $2.00 KLOBUKI Vsakovrstne barve, stara cena 3.00, sedaj $2.00 Vsakovrstne barve, stara cena 2.50, sedaj $1.50 MOŠKI ZIMSKI JOPIČI (Sweater Coats) College kroja, prej $10, sedaj $8.00 Črni, višnjevi,, zeleni in rdeči, prej $6.50, sedaj $4.75 Vsakovrstne barve, prej $4.50, sedaj $3.50 Vsakovrstne barve, prej $3.50, sedaj $3.00 Jopiči za delo, prej $2.25, sedaj $1.50 PRAZNIČNI ČREVLJI zelo po ceni Vici črni črevlji, prej $8.00, sedaj $7.00 ' Vici Tan črevlji, prej $8.00, sedaj $7.00 Gun Metal z gumbi, prej $6.50, sedaj $5.50 Gun Metal Bluecher, prej $6.50, sedaj $5.50 Gun Metal Selz z gumbi, prej $5.50, sedaj $4.50 Gun Metal Bluecher Selz, prej $5.50, sedaj $4.50 Gun Metal z gumbi, prej $5.00, sedaj $4.00 Gun Metal Bluecher, $5.00, sedaj $4.00 Metal Bluecher, $4.50, sedaj $3.50 Metal Bluecher. $3.50, sedaj $2.75 prej Gun prej Gun prej Zgoraj navedena prodaja se prične dne 17. januarja zjutraj ob 8. uri in bo trajala tako dolgo, dokler bo kaj blaga po gori navedenih cenah. Prodajalna bo odprta vsak večer do 8. ure in bomo dajali pri tej priliki trikratne 4'Trading" znamke (stamps), GEO. STONICH Trgovina z obleko, črevlji in dragimi potrebščinami za moške. 815 N. Chicago St., JOLIET, ILL. delujejo ponoči i-meti morajo torej barvo, ki je najtežje opassljiva, da morejo uspe-ka- Sno izstreliti pogubonosni torpedo. 'je to udrtino. voda je potegnila za se-boj voz, konja; on -^am je padel v plaval nekaj čf*sa, a ga je prijel krč in tako omagal. Našli so ga kmalu ,a je bil že in rte v. Smrtni strel skozi okno. j Smrtna kosa. Dne 19 novembra 1917 je umrla v Ljubljani gospa Alojzija Blaz-nik, rojena Pettauer; žena obče-znanega hipnega posestnika In trgovca na Starem trgu v župniji sv. Jakoba. Poveakala je 62. leto svoje starosti. Pokojna Blazniko-va mama je bila med Ijubljanski-V Vdikem Mra&evem je sedel mi stanovniki dobro znana in nad posetoik Janez Krašovec z družino pri večerji. Zunaj je divjala strašna nevihta. Nenadoma poči skozi okno strel in gospodar se v srce zadet zgrudi mrtev, Zapustil je štiri otroke in ženo. Sum groznega zločina je padel na Martina Jurečič iz Mraševega ki so ga zaprli. Krvav pretep v Krški vasi. 'Na praznik V9eh svetih je v Krški vasi nastal pretep med nekim poddesetnikom in domačimi fanti. Med pretepom je poddesetnik sunil 18-letnega Franceta Žokalj z bajonetom v stegno, nakar so začeli tudi fanti vojaka obdelovati z gorjačami in nožni i. Poddesetnik je obležal Z neštetimi ranami in prerezanim vratom; prepeljali so ga vi£rško, pozneje pa v ljubljansko bolnišnico. Kot glavnega krivca so zapisi Vebletovega. Iv-šičev je pa moral takoj k voja -kom. Nesreča pri Sv. Ani Pri puščanju hlodov v gozdu Dolenca se je pred kratkim po- vse priljubljena. Vzgojila je več sinov in hčera, od katerih je eden izmed sinov pred leti umrl za je-tiko, drugi je pa padel na bojnem polju. Družina Lovrenc Blaznika ima enega sina v Ameriki že okrog 13 let; vobče znani in čast. župnik slovaške fare v llaverstraw N. Y., Uev. Alojz L. Blaznik; pri njemu živi tudi njegova sestra Erna. Ko je daroval Rev. Al. L. Blaznik dne 17. junija 190(5 v New Yorku novo mašo, sta prihitela iz Ljubljane v New York tem povodom njegov oče in sedaj že pokojna njegova mati, da sta bila nav-avala v restavraciji južne železnice (glavni koledvor) v oficirski družbi. Ko je prišel čas, cla se odpelje, je opazila, da ji je zmanjkal kožuh v vrednosti '8000 K. Domnevanjo, da je kožuh ukradla neka druga ženska, ki je ob prihodu vlaka, s katerim se je hotela odpeljati okradena, nenavadno hitro izginila proti mestu. Vse krade! Zmeda na progi južne železnice postaja že naravnost kaotična. Vlaki, ki so preje vozili n. pr. v Ljubljano 3 in pol do 4 ure, vozijo sedaj po 30 ur. Vsak, tudi nu- veland, Ohfo, ki Vam bo točno od govoril na vsako vprašanje. Odbor S. N. Z. za Cleveland. O. Razne stvari. Stari samci pri raznih narodih. Stari samci so bili, so in bodo. Ali v nekaterih deželah jih je več, v nekaterih pa jih sploh ni. Pri mnogih starih narodih je bil zakonski stan verska dolžnost. Pri mohamedancih je še sedaj tako, Stari Grki niso poznali celibata in pri njih je veljal pregovor, da smatrajo sam-nemogočega Člo-pa naravnost za proven. Kakor se v'd i, imajo zdravejše nazore kot "kulturni" JSvropejei. V Evropi je samcev več kot dovolj in starih samic še več. Z enega stališča je to pač razumljivo, ker samcu brez žene in otrok se pač lepše godi. Ali kaj bo samic po vojni! General na stoln. 11 '"Resto del Carlino" prinaša iz Pariza to vojno uličico. Na severnem francoskem bojišču je star, grbast, a zato zelo težak general. General ne hodi rad, ali vseeno bi rad bil v fronti med svojimi vojaki. Ker pa je pretežak, ne more stati po cele ure, zato si je pomagal general na zelo enostaven način. Na stolu se pusti prenašati od linije do linije in potem ostane tam, kjer padajo kroglje, najgo-stejše in kjer besni vojna v vsej svoji silovitosti. Mirno, ne da bi ov — češ, kaj so ji mar o-j Barva bojnih ladij. Kakor je potrebno pri vojakih na bojnem polju, da se barva njih obleke kolikor mogoče krije barvo okolice, tako je tudi pri bojnih ladijah. Dokler"so plule po morju le jadrnice, tedaj je bila barva ladij brez važnosti, ker velika bela jadra in mala hitrost ladij so že od daleč naznanjale sovražniku ladijo. Danes pa, ko i-mamo hitre bojne ladije brez ja- Dasiravno se uvaža na Angleško mnogo mesa iz Avstralije in Južne Afrike, znaša domača produkcija meča še vedno 60 odstotkov. VABILO NA LJUDSKI SHOD ki sc vnPredsedniku logo. Zato imajo angleške in nem- ške bojne ladije sivo barvo, ki se najbolj ujema z barvo morja. Ali nemške ladije so svetlejše sive barve kot angleške ali pa tudi it-lijan/ike. Francoske bojne ladje in križarke imajo spodaj Črno in na vrhu sivo. Dvojno barvo imajo tudi japonske ladije. Sredozemsko morje ima modrejšo barvo od Atlantskega oceana, radi česar so tudi ladije drugače barvane. Av- trenil, sedi general in njegov štalv strijske bojne ladije imajo tudi mora prestati hudo preskušnjo. j radi tega čisto poseftno sivozele-Nekega dne se je nahajal general no barvo. Torpedovke in podmorski čolni pa imajo svojo posebno barvo. V Nemčiji in Angliji črno, v Združenih državah temnozele- kot navadno na zelo izpostavljenem mestu. Bojevalo se je na skoraj ncvzdržljivi poziciji. General je sedel na svojem stoličku, nasprotnik pa je bruhal s pedvoje-no silo ogenj na pozicijo. Vojaki so postali plašljivi. Tedaj pa je vzkliknil general: "Moji otroci, ali ne ostanete tu, kjer sedim jaz mirno? Saj vendar veste, da je konj daleč in da če odidete vi, da moram ostati sam." Wilsonu. 2. Ustanovitev podružnicc Slovenske Narodne Zveze za Wauke-gan in North Chicago. III. Govorili foodo amerikanski za -stopniki mesta Waukegan, dalje Rev. Francis J. Ažbe, gig. Paul ScQineller, glavni predsednik K. S. K. J. in g. Rudolf Trošt.^ Slovenci in Slovenke! Pridite vsi brez izjeme in doka-žite Ameriki svojo zvestobo! Pridite vsi brez izjeme in spomnite se svojih dragih v starem kraju s častnim pristopom v Slovensko Narodno Zvezo!! iNa svidenje na shodu! Pripravljalni odbor. Ubogi imajo srce na pravem mestu. V'ueko trgovino v Brnu je stopila revna žena in si je izbraJa tri volnene ostanke baje za otroke. Ko ji je merila trgovka blago, je žena pripovedovala, da so pri nji doma begunci s Poljskega, in da imajo -troje otrok. "Sirotke se mi smilijo," je pravila revna žena, "skoraj nagi so, a mraz že pritiska. Pa sem rekla, sama pri aejji: še za sol nimam skoraj, pa vpndar pojdem tem sirotam kupit nekaj krilec". In dobra žena je med tem neokretno štela novce, /^ASTITIM duhovnim sobraton\ prijateljem in ^ znancem priporočam v pobožno- molitev In piijazni spomin svojo predobro in nad vse ljublje-ro mamico ALOJZIJO PETTAUER-BLAZNIK ki jo je Vseirogočri dne 19. novembra 1917 v Ljubljani na Kranjskem po 62-ietnem zemeljskem trpljenju vzel k sebi ni boljše življenje. V globoki žalosti Erna Blaznik ht i Rev. Alojzij Leon B azrik sin Haverstraw, N. Y., 3. januarja 1918. I. STEINER 813 N. Chicago St. JOLIET, ILL. RAVNO NASPROTI SLOVENSKE CERKVE. VELIKA ZIMSKA RAZPR raznovrstnega blaga za ženske, otroke in dojenčke kakor: oblek, kril, jopičev, sukenj, spodnjega perila in drugih potrebščin. Razprodaja se |e pričela že 17, januarja. Da si bom nabavil splomladanske obleke moram razprodati sedanjo zimsko zalogo raznovrstnega blaga in sicer po čudovito nizkih cenah. Blago imam vse najnovejše mode ali kroja. Sedaj imate lepo priliko, da si kupite potrebnih stvari. Blafco dobite pri meni POD DANAŠNJO TRŽNO CENO. vwwwwwwwwwymMwwwwwwww^ Zimske nogavice za otroke. dobro obrobljene težke in gorke, velikost 5V2 do 91 fll* 19c vredne, par samo lUC Spodnje perilo za ženske. težke in gorke srajce in hlače v vseh velikostih, stara cena 59c, sedaj samo Volnate kape za otroke. Velika izbera teh kap, fino spletene iz volne in močno obrobljene. Stara, cena 50c, sedaj 25c 39c Zimski klobučki za otroke. Te klobučke smo prodajali poprej do $1.25; sedaj veljajo Of samo- Do $2.00; samo sedaj veljajo 49c Hišne obleke za ženske. Izdelane iz najboljšega Gingham blaga v raznovrstnih barvah in krojih lepo izdelane. Velikost 36 do 44, $1.73 vredne, samo 95c Crepe de chine jopice za ženske. Težke, belkaste in rudečkaste barve, z velikim ovratnikom. Stara cena $3.50, sedaj Plaščki za otroke. i Pahovke iz bobrovine. lici i volneni (Chinehila) podde-lani, ali dobro podvlečeni, gorki s pa9om, $2.25 vredni, samo "" $1.59 Velike, črne, vredne $2.25, sedaj sive rjave, $1.59 Plašči, ali zimske suknje za ženske. pliša, $30.—$40. iz sedaj samo $25—$29. iz pliša, sedaj samo $25.—$30. iz kožnho-vine uralskih jagnjet $17.—$20. iz kožuho-vine Mate janjet $20.—$27.50 iz suk-na $15—$19.50 iz suk-na $10.—$14.90 iz suk- $24.90 $21.90 $19.50 $12.50 $15.90 $12.50 $8.90 Suknjiči za otroke. ♦ $10.—$13.50, samo sedaj $7.50—$9.50, sedaj samo $5.50—$6.90, sedaj samo $3.90—$4.90, sedaj samo $8.90 $6.50. $4.50 $2.95 Jopiči za otroke. iz maroon blaga, velikost 26—34, ■/. volnatim ovratnikom (Savlom), širokim pasom in že- (N 1 i Q pom, $2.25 vredni, samo Nogavice za deklice. 25c vredne fino pletene in gorke, velikost 5% do J par po □OQHDKI 3 špnlee sukanca (cvirna) za šivanje sukenj in za šivalne 1 A stroje za ( IvC Samo 3 spnlce enemu odjemalcu. (Otrokom jih ne dajemo). 0 0 (Spomini švicarske garde Ludvika XVI.) Nei (Nadaljevanje.) Najprej »eni bral nežno pisemce svoje matere in vse njene dobre opoinine ter zagotovila, kako noč in dan zame iyoli. O sebi ni a nič, ko samo, da je z nje-ohromelimi nogami kakor edno, to je slabo. A Veronika jo je zdaj o toplem pomladnem vremenu že nekajkrat spravila na vrt v voznem stolu, ki ga je baron Zurlauben dal zanjo napraviti. In tu potem sedi cele ure na ljubem solncu in posebno lahko moli; gleda namreč ravno v o-kno ob oltarju pri Sv. Ozvaldu. Tako je pisala moja dobra mati. Jaz pa pravkar nameravam v dvoboju tvegati svoje življenje in zveličanje svoje duše! Dušilo me je v prsih, in pekoče solze so mi zalile oči. 4 ' Kaj bo čutila, . ako zve, da sem v dvoboju padel ? Umre od tega! A kaj morem pomagati — gre za mojo .čast, in za mojo oficirski sHužbo! Saj vendar ne morem zdaj po par tednih službe že vzeti odpustnioe ter kakor izpojen rokodelski vajenec teči nazaj domov! Bog ve, da nisem iskal spora. Oni nesrečni človek me je čez mero dražil ; in zdaj se moram bojevati do konca ali pa kot bojazljivec zapustiti armado. .M5ati, jaz nisem kriv!" (Da bi utešil vest, ki se je jela močno oglašati, in da bi prišel na druge misli, sem prijel za botro-vo dolgo in suho pismo. Brezkončne politične obnrfvn$ve in prerokbe! Povrhu je tožil, da mu učeno zgodovinsko delo ne gre več prav odrok, odkar sem jaz proč; čudil se je, da mu zaostala pokojnina še vedno ni izplačana, vkl j ub temu, da je večkrat pisal velikemu sodniku in maršalu d'-Herviilyju, tako da je zdaj na stare dni še v stiski za denar — s tem in podobnimi rečmi je popisal osem strani cele pole. iBotrino pisemce je bilo čisto kratko. Zahvalila se je za moj -trst, tožila o svbjih'slabih'oč6h; ki ji ne dopuščajo pisati, tako, da mora nečakinja to storiti mestu nje. Torej je Verena vendarle pisala ! A kje je pismo 1 Tu mi je prišla misel, da ga je veliki sodnik prestregel. In v mračni potrtosti, ki me je držala, se je prvi zli slutnji koj priteknila druga: veliki sodnik hoče ravno tvojemu sovražniku dati roko svoje hčere. "Saj 'grofač' ima upanje, da podeduje fideikomis svoje rodbine,"-sem si utemeljeval. "To bo ona dobra možitev, katero ,hoče • Keyser zagotoviti svoji hčeri! Saj bogastvo, ponos in ugled je in jim vsem bolj pri srcu, .nego sreča lastnih otrok! Jaz pa sem ubog vrag, in ko bi se mi tudi posrečilo, da se vrnem v Zug s stot-niško pokojnino, vendar nikoli ne bom lastnik fideikomisa kakor ta gizdalin. Saj Zurlauben pravi, da sam nima več veliko. Vrhu tega se dandanes na pokojnine ni kaj prida zanašati, kakor vidim pri svojem ubogem botru !' Tako sem si govoril in se za ril v nov srd. "Iz ljubosumnosti me je raz-žaKl! Gotovo je na kakšen način ■ zvedel, da me ima Verena rada —morda po Karlu Francu ali po stari hišani. Kako bi sicer prišel do tega, da bi me zbadal, s hčerko velikega sodnika? Anti meni, da ne umem ne streljanja ne sabljanja, in zato me hoče, ali prisiliti, da kot bojazljivec zapustim polk, ali v dvoboju spraviti s pota. Čuvaj se! Ne bo ti tako lahko, ohladiti svoje jezice nad menoj!" Sodil sem torej, da moram dvoboj sprejeti. A na drugi strani me je vest hudo mučila, ko sem delal ta sklep. Zakaj vsi razlogi, radi kterih je dvoboj vnebopijoč zločin, so mi hodili na misel. Videl sem, da se naravnost rogam božji zapovedi: 'Ne ubijaj!' — da je cerkev pod najhujšo kaznijo izobčenja dvoboj prepovedala. A celo misel, kaj bo z mojo u-bogo dušo, ako s takim grehom omadežana stopi pred sodni stol božji, me je iplašila. "Saj mi odpusti," sem se skušal tolažiti. Tedaj mi je Gibelin v sprern-„ stvu enega tovariša prinesel po- ziv, kakor sem bil pričakoval. Mirna poravnava da je nemogoča, ker sem nasprotnika pred pričami in dejansko žaMl. Vpraša se le, ali poziv sprjemem, ali službo pustim. Razume se, kaj ne, da spre jrnem ? In sem sprejel! "Tako je prav!" je vzkliknil Gibelin. "Ponudil sem se vam že za sekundanta. Me vzamete? Dobro ! Taka reč treba, da se kava- 1 irsko opravi. Čvrst pohod z orožjem, en, dva, tri! Inzopet dobra tovariša.9' Vprašal je še, ali hočem pištole ali meč? Rekel sem, da mi vrsta orožja ni mari. "Torej dobro, meč!" je odločil. "Mečevanje je vsekako 'bolj viteško. Saj se vendar znate boriti? Dobro! Izborno! Jutri rano Vem za krasen prostorček v Men donskem Gozdiču, kjer so se o pravile že stotine takih malenko sti. Le nikar tako obupno gledati! Vse se kavalirsko izteče. Za to sem jaz porok. Na svidenje torej jutri rano." Gospoda sta se poklonila in odšla. Kocka je bila padla; nisem več mogel odstopiti. S svojo vestjo sem sklenil gnilo poravnavo. "Ti si izzvan, napaden; smeš se torej braniti," sem si*prigovarjal. "Vrhu tega se bom držal izključno le v mejah obrambe. Ako torej kateri od naju pade, padem jaz, in ne pojdem kot morivec v večnost. Njegove udarce prestrezati, svoje življenje braniti, pa vendar smem." S takim preluk-njanim sklepanjem sem skušal u-dišiti glas vesti ter se še ponašati s plemenitostjo. . Vendar mi ni bilo dobro prisr-cu, in ko sem še enkrat prečital ljubezni polno materino pismo bila skoro strta moja kljuboval-uost. Jokal sem kakor otrok nad svojo in njeno nesrečo. Zakaj da bom jaz žrtev dvoboja, sem vsled svojega odloka smatral skoro z gotovo. .sNato-.sam sedel in pisal Zurlaubenu, naj sporoči zadnje pozdrave. Prav ko sem 'bil pismo zapeča til in naslov zapisal, je vstopil Brunner. Nosil je danes prvikrat uniformo in se mi je hotel* pokazati v njej. Videlo se mu je, da je nekoliko vinjen, in mi je povedal, da je s . tamburmajorjem jChauletom (b. IŠole-tom), z dolgim Stoffclom iz Melsa in nekaterimi drugimi tovariši "pri Zla tem Sodu" posvetil svojo unifor uio. "Nc s Zuškini mostom, Bog varuj! tudi ne s kako drugo ki-slico," je dejal, "ampak s pravim burgundcem, saperlot!" Pri tem da je šlo tudi nekaj liver od kraljičinega louisdorja, je purista vil; ker je moral plačati za vso družbo. Da ga pa tambunnajor še kdaj ne premami, hoče ostale livre rajši pri meni shraniti. Zmajal sem z glavo in zahvalil fanta za zaupanje, a sem mu svetoval, naj rajši nese denar stotniku Redingu, ker jaz ne vem, ali bom jutri večer še živ ali ne. Brunner je debelo pogledal in prvi hip menil, da se šalim. Ko je pa videl, da me je resnoba, je bil tudi kmalu na pravi sledi; zakaj taki častni spori so bili tačas močno v navadi, in še pred kratkim so bili zoper nje izdali strogo dnevno povelje in zagrozili z zaporom. Rad bi ane bil svaril; a odbil sem njegov poskus tako o-sorno, da se je žalosten poslovil. "Brez zamere," je rekel še med vrati. "A žal bi mi vas bilo, ako bi jutri prišli v luknjo, ali pa še par klaftrov niže — v pekel!" Noč sem prebil silno klavrno. Šele proti jutru sem nemirno za-snil. Vzplašil sem se, ko je dnevna straža dro'bila na boben. Skra-ja sem mislil, da so bili dogodki prejšnjega dne le hud sen. A pismo, ki je bilo zapečateno na mizi, m t je osvestilo, da je vse bridka resnica. Po navadi sem hotel opraviti kratko jutranjo molitev, a ni mi šlo. Že pri očenašu mi je obtičala v grlu prošnja: "Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom.*" Jedva sem bil oblečen, je že po me prišel poročnik Gibelin. Dal «em mu pismo in ga prosil, naj ga odpošlje, ako se mi kaj zgodi. v sem bi bili Ra-kraju, ka-tucat nabo- škrjanci!" "Na istem kraju!" sem si mislil, gredoč po stopnicah za njim. Fiaker je naju, naglo vozeč, pripeljal v Meudonski Gozdič, po katerem sem prejšnji dan šetal misleč na Vereno ob Salisovi strani. Bilo je okoli šestih, ko smo prišli na mesto. Moj nasprotnik ih njegov sekundant sta bila že tam; nekoliko proč pod starim dobom je stal Jarry (b. Žari), voja&ki ranocelnik, poleg njega mal kovčeg z obvezilom. Kaj sem hotel, moralo je hiti! Sekundanta sta potegnila svetle borilne meče iz toka in ju pomerila. Midva sva mej tem slekla vojaško suknjo; nato sta naju postavila razgaljenih prsi e-nega proti drugemu ter nama dala orožje v roke. Ko sta tudi sama stopila na svoji mesti, je bilo dano znamenje, in koj je zabli-snilo in zazvenčalo jeklo. Moj nasprotnik je začel borbo s silnim napadom, ki sem ga jaz, zvest svojemu odloku, samo odbil, ne da bi goloto, ki je ni kril, porabil za protinapad. Iznova je napadel, in jaz sem prestregel; i tokrat bi mu bil zlahka zadri meč v prsi; zakaj slabo se je kril. Njegov sekundant mu je zaklical, naj bo oprezen, mej tem ko rjie je Gibelin pozival: "Sunite, sunite vendar! Že dvakrat ste imeli zmago v rokah!" Pustil sem ga kričati in sem čakal tretjega napada, s katerim je sovražnik odlašal; zakaj svitalo se mu je, da ne stoji proti nasprotniku, ki bi ga smel zaničevati. Zurlauben je bil poskrbel, da sem sc bil dobro izvežbal v vseh viteških umetnostih, in moj učitelj v bojenju me je smatral za enega svojih boljših učencev. • "Naprej!" je zaklical Gibelin, in z zlim pogledom je nasprotnik v tretje dvignil meč, in zopet sta zazvenčali svetli ostrini. Za las je manjkalo, pa bi mi bilo tokrat spodletelo, prestreči sunek: nasprotnikov meč je šel tik mimo mojih prsi, tako da mi je srajco pretrgal. "Zadet!" je zaklical njegbv sekundant. "Oprasnjen!" je zavrnil Gitalin. . "Stoj — v kraljevem imenu?*' je zaupil za nami jezdec, ki je na openjenem konju* planil nav5asj|. "Reding!" sem vzkliknil, 111 kakor da se mi je ogromna peza odvalila z duše. "Stotnik Reding — lej ne! Saj vendar ne boste kazili našega malega spopada, ki je dozdaj čisto kavalirsko potekel?" je zaklical Gibelin. "Fic-donc! Zdi se, da res nameravate. . "Prav gotovo nameravam, in hvala Bogu da sem še dospel, predno se je zgodila strašna nesreča. V kraljevem imenu vaju pozivam, da takoj položita orožje ter gresta kot jetnika z menoj v Versailles. Vojno sodišče se l>6 bavilo s slučajem, in fcojim se, da bo enkrat zoper to barbarsko razvado nastopilo s kaznijo, da bo drugim v strah." Potem je Reding stopil k nama in rekel: "Gospod Muos, smatral sem vas za krščanskega mladega moža. Kako je mogoče, da vas prazen strah pred ljudmi spelje v tak zločin? Zahvalite Bega, da je milostno preprečil, cla bi se eden od vaju s Kainovim znamenjem vlačil skoz življenje, dočirn bi se drugi v večnosti pokoril za svoje grešno početje!" Prav je govoril; saj sem čutil, da sem zaman skušal .preslepiti* češ, da je moje ravnanje dovoljeno. Povrhu mi je pri zadnjem protivnikovem napidu Kri iinifa v glavo: bil sem na tem, da sam preidem k napadu. Ko bi ne bil •Reding ravno pravi trenotek dd-šel, bi se bila borba vendarle z Zahvalil sem se Redingu in naš-sti dan zjutraj poklical s poste-protniku dobrohotno ponudil roko v spravo. Sla sva za Redingom v vojašnico, in sem zvedel, da se imava za ukinjenje nesrečnega dvoboja zahvaliti ravno Brunnerju. Brž ko je bil uganil, da se hočem ž nekom biti, je bil šel k Redingu, da mu to prijavi. Žal, da ga zvečer ni več našel in ga je šele tisti adn zjutraj poklical s poste; lje, ko mu je tudi že vedel pove- sva _^^m je gledal z očmi, ki so bolj razločno od besede, da sem do kraja zapravil njegovo naklo njenost. "Takemu rva&f ne bo nikdar zaupal sreče svoje hčerke," sem dejal sam sebi Govoril je nama slano in zasluženo grajo. Le izjava obeh sekundantov, da sem nasprotniku nalašč prizanašal, me je obvarovala hujše kazni; dobil sem dva meseca vojaškega zapora .Moj nasprotnik je dobil dvakrat toliko, in porrtiu mu je bilo zopet odloženo povišanje v častnika. Zavoljo tega se je dal kasneje prestaviti k drugemu polku. XII. V vojaški jedi / 6e tisti dan so me odpeljali v vojaški zapor v Opatijo, mračno poslopje, čegar štiri vogle so zajemali okrogli pomolno stolpi. IPrav nič dobre volje se nisem oziral na stolpe in na zamrežena okna, ko sem ugledal zgradbo. Oib lepih pomladnih dneh in v času velikih dogodkov biti pod ključem, ni karsilbodi, zlasti za mladega človeka, ki je , željajn življenja in dejanj. A prigovarjal sem si, da sem zavoljo pregrešnega dvoboja zaslužil zaslužil še mnogo večjo kazen. Mučila me je tudi zavest, da sem po lastni krivdi ubil vfcako upanje, da zadobim Verenino roko. Nič ni bilo velikemu sodniku bolj Zoprno ko pretepač,-in za takega sem zdaj veljal v njegovih očefh. iŽe prvi dan svojega jetništva sem prejel od nega list, s katerim mi je javljal,*da me ne želi več videti v svoji hiši; naj kam naj pošlje moj kovčeg. Približno je bilo nesrečno Verenino pismo, neodprto, kakor sem se prepričal, a brez vsake besedice opravičila ali pojasnila. Pozneje sem čul, da se je bilo velikemu sodniku pri odpiranju zavoja pomešalo med drage spise, tako da ga je našel šele dan pozneje. Njene mile besede so me geni-le do sol£ Iz vrsteče mi je vela njena ljubeznivost, i veliko j;o-vorila o ljubezni in hrepenenju; toda iz vseh tistih obrazcev in popisfcv, ki jihie zložila v^ismo. o teti in Katri, o botru in moji materi, katero skoro vsak dan o-bišče, pa do kanarčka v kletki iii cvetlic na vrtu — vse je kazalo njeno ljubo, zvesto, vdano dušo Pismo mi je bilo v tem hipu mu ena obtožnica, ki mi je naglas klicala: Ti, tvoja nagla jeza je ubila njenega in tvojega življe nja srečo! O kako sem vihral v svoji jetniški celici tistih par ko rakov sem in tja! Kako me je razjedal kes,, ki ni mogel več vsega popraviti V samoti sem se vendarle počasi umiril in čez nekaj dni sem se zopet osrčil. Mnogo je k temu primogel o. Sekundus, ki se je nemalo začudil, ko me je našel nekoč o svojem navaduem obisku v vojaški ječi; o vsem kar se je bilo z menoj zgodilo, ni bil dosedaj nič zvedel. Ko sem mu stvar pripovedoval in tožil svojo nesrečo, »kraja ni nič rekel. A njegov mirni pogled in resno o-bličje sta me huje grajala, nego bi me mogle najbridkejše besede. Naposled je rekel, da mi noče nič očitati, ker si gotov sam dovolj očitam; tudi da mi ne mara pridigati o peti božji zapovedi. Posledice, ki bi lahko bile še tisočkrat bolj žalostne, naj nosim v duhu pokore kot pravično in milo kazen; in da bo tista tudi moji neumrjoči druiši v prid, mi svetuje, naj se čimpreje s skesano izpovedjo spravim z Bogom. Potem da hoče v božjem imenu poskusiti, kako bi uredil mojo zadevo pri velikem sodniku, in tudi moji materi bo kratko pisal, naj si nespametnega čina dvojega Damiana ne žene preveč k srcu, —S tem sem bil od srca zadovoljen., Drugi dan pa je blagi kapucin poslušal mojo spoved in je urnel, vliti mi novega zaupanja in poguma v dušo. Komaj je bil odšel, je vstopil k meni stotnik Salis, ki je tudi Šele doznal za moje jetništvo. Njegov polk so namreč, kakor druge, ki so jih zbrali krog Pariza, nesmotreno prekladali sem-tertja, potem kakor je omahujo-čo vlado navdajal zdaj pogum, zdaj malosrčnost. Ta čas je bil zopet nameščen v Passyj« pri Parku. Od Salisa sem zvedel za najnovejše politične dogodke. po stanovih ali Mirabeau, zgovornost- vnel glasujejo ločeni zejruženi po glavah odlikujoč se s silno jo, je bil 4 pole sa vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahke vedae natančen pregled itevila članov po skladih, sli razredih. cr Na zahtevo pofljemo vsakemu druStva vzorec godasvedesik tiskovin na ogled brezplačno I OPOMBA: V na« tiskarni se tiska "Glasile K. S. K. Jednote". Ne strašite se? Vaš denar je varen! če tudi je razglašena vojna, se vlada ne bode polastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna proklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi zadržite mirno in ne rujete zoper našo državo. 3% obresti na hranilnih nlogah 3% Obresti ako nedvign^ene, se pripišejo h glavnici in se tako zopet obrestujejo. Pri nsz bodete vedno dobro in uljudno postreženi po svojem rojaku. Naia banka je pod nadroratvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega aistema. Denarja v stari kraj »am sedaj ne svetujemo pošiljati, tudi ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajamo v najem varnostne Skrinjice po $3.00 na leto za shranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred ognjem in tatovi. Poslopje, kjer so nsši uradi, je naša lastnina. Naie banka j« depozitni urad za zvezno poštno hranilnico, xa ■»•to Joliet, sa okraj Will, sa državo Illinois in za vlado Zdruionih držav. Odprto vsakir dan, razun nedelj in praznikov, od 9. dop. do 8. pop. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,MO. Rezervni sklad $360,069. Učenjaki so preračunali, da znaša skupna površina smhe zemlje, ležete nad morsko .gladino 25 miljonov milj. Ako bi se to zemljo enakomerno po zemlji raz treslo, bi bil»ta plast 600 čevljev debela. •Na Kitajskem raste neke vrste roža ki je ponoči bela; podnevi pri solncu pa rdeča. a „ • ; 'i iLeta 1915 je bilo v Londonu .18.354 porok; leta 1914. 43,373* lota 1913 pa 41.400. Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja. Skoro že 30 let se Trinerjevo zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanjo in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povijanje cen je sedanja potreba, da sc ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerje-vih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje. Trinerjevo Ameriško Zdravilno v Grenko Vino torej ima tako zaupanje in vspfeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališ«'«. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnuh. TRINERJEV LINIMENT prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhiticjša in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi, v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. Trinerjev Antiputrin je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah. NAJNOVEJŠE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEV A ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916. JOSEPH TRINER Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave. CHICAGO, ILLINOIS £ ■ —mJlr* ■ nVt'" Wlr* »H POO VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRZAV. Ustanovljena leta 1857 Nacijonallzlrana leta 1864 ZE 60 LEX je ta banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 ulagateljev. Njeno skupno premoženje, ali imetje znaša nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček zna&a nad $550.000.00, kar se drži v popolnem zaščitnem skladu. Naložite torej Vase prihranka t NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JOL ETU. \ . • Narastle obresti se polletno pripisujejo k glavnici, OQL Oyu ali pa izplačujejo oa hranilne uloge od $1.00 naprej. FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET. 1 Joliet, Illinois. LJUDSKA BANKA".