Naročnine: Oglasi: Italijanska kraljevina: ' r Oglasi na tretji strani .... Lir 1.— za vrsto Celo leto . . Lir 10.— Oglasi na četrti strani .... „ 0.75 za vrsto Pol leta ; Mali oglasi * 0.05 za besedo Tri mesece . . „ 2.50 j Znižane cene za letne naročnike. En mesec . • „ L- Posamezna št. 10 cent. Izhaja vsako sredo in soboto. Uredništvo in Upravništvo : Via Carducci št. 10, II. nad. Ali potrebujejo gor. Slovenci politične stranke? Kako potrebna je goriškemu Slovencu demokratizacija ali preustrojite v njegovega mišljenja, smo že ponovno obravnavali v tem časopisu, a danes, ko stoji pred durmi odločitev naše usode, so vsi tozadevni opomini brezpotrebni, ker ne moremo računati na to, da so se vže vsi goriški Slovenci v tem kratkem času pripoznali k najširšemu demokratizmu. Ravno narobe! Kakor čujemo glasove po deželi, narod vidi in sliši le kar njegovo srce želf, ne vidi in ne ume pa, kaj se godi okolu njega, ne presoja svojega stališča z hladnim razumom, marveč le z voljo. Stat pro ratione voluntas! Rati tega je, kakor smo že tudi ponovno omenjali, položaj naše dežele obupen. V takem položaju naj doleti goriške Slovence oso-da, ki je niso pričakovali in radovedni bi bili, kako se bi moglo z lahka rešiti krizo. Po stari navadi se bi uprizorjali shodi in sestanki za oživljenje političnih strank. Nastaja pa veliko vprašanje, ali bi bila za goriške Slovence koristna ena ali več političnih strank v sedanjih razmerah? Mi trdimo odkritosrčno da ne. v V dobi, ko se narod ne zaveda še svojega stališča in dokler si ne sčisti pojmov tako, da bi mogel delovati vsporedno s sosednimi narodi, bi pomenile politične stranke cepljenje moči in bi slabile njegovo moč na zunaj. Na znotraj bi pa ovirale gospodarski razvoj dežele, ker bi nastop ne mogel biti enoten. Oglejmo si to vprašanje od bližje. Stranka je pred vsem organizacija, ki nosi pisana svoja načela na pročelju svojega doma. Gre se navadno za principe, na katere lahko priseže vsak (kakor na pr. pravica, svoboda itd.). Praktično se pa razločuje stranka od stranke po interesih in socijalnih skupinah, na koje se naslanja. Da je temu istinito tako, bi mogli dokazati, ako bi imenoma hoteli navajati bivše slovenske stranke na Goriškem. Istotako bi tudi zamogli analizirati to ali ono politično stranko in prišli bi povsod do zaključka, da so pač povsod odločilni le ma-terijelni interesi ne izvzemši tudi najhujšo narodno stranko. Ako pa opustimo strankarstvo, vpraša vsak, kako naj se organiziramo. Odgovarjamo, da prav lahko, ako pričenjamo smotrih stvar iz demokratičnega in poštenega stališča. Le poglejmo na pr., kaj narod potrebuje? Njegove potrebe so danes velikanske. Tu imaš takoj obnovitev dežele, ki ti obsega že itak vse panoge gospodarstva, tu imaš a-grarne reforme, tu imaš kulturno propagando. Vsa ta vprašanja zahtevajo nujne rešitve, nujnega proučevanja in pomoči. Ne mogli bi umeti, da se bi vsa ta vprašanja rešila bolje, ako se bi cepilo naše prebivalstvo na politične skupine. Radi tega smo vedno klicali in kličemo še danes po možeh iz' ljudstva ne glede na njihevo bivše politično prepričanje, kajti mi za svoj del smo prepričani, da stranke ne igrajo več med goriškimi Slovenci kake posebne vloge, kajti pred očmi moramo vsi imeti, da smo enotno prebivalstvo z enakimi potrebami in čustvovanji. Naš politični program pa, ako bi ga že hoteli tako imenovati, je jako kratek : »Delajmo in ne govorimo dosti«. Delajmo pa povsod na to, da prodre načelo, da se morata besede in srce vedno ujemati. S tem se povzdignemo v nadstrankarsko moč in upečatimo vsemu našemu delovanju moralno vrednost. Člani organizacije so vsi delavci naroda in narodno delo in gibanje se bi sredotočilo v narodnem, delovnem odboru, v kojem naj se bi sestali oni, v katere postavi narod svoje posebno zaupanje. Narodni delovni odbor bi tvoril potemtakem središče, v kojega se bi stekale vse želje in potrebe in istodobno bi tvoril izhajališče vseh akcij v prilog naroda. Evo vam rešitev naše bodočnosti tudi v na (slabšem slučaju ! SLOVENCI! Čitajte in podpirajte ta list, ki zagovarja vaše pravice. Mednarodna delavska zakonodaja. Na mirovni konferenci posluje tudi komisija, ki se bavi z mednarodno ureditvije delavskega vprašanja. Načeloval jej je do zaključka vodja amerikanskih socijalistov Samuel Oompers. Le-ta komisija predloži tekoči teden desetorici v Parizu svoje predloge v presojo in odobritev, Komisija se je bavila temeljito z vsemi vprašanji, ki živo zadevajo delavske sloje in predložila nekak načrt nagodbe, ki se ima uveljaviti v vseh državah sveta. Isti zadeva delavski urnik, tedenski počitek, minimalno mero vsakdanje mezde, ukrepe proti brezposelnosti, zavarovanje delavcev, varstvo žen in otrok, ščito izseljencev, svobodo delavskih organizacij in konečno ustanovitev mednarodnega zavoda z nalogo, da uveljavi vse gori opisane cilje in stremljenja. Ta zavod bode sestojal iz splošne konference zainteresiranih strank, ki se snidejo vsaj po jedenkrat na leto, iz vodilnega odbora in iz mednarodnega delavskega zavoda. Na »generalni konferenci« dobi vsaka država po 4 mandate, od kojih dva pripadata državni oblasti, teden kapitalističnim podjetjem in jeden delavskim organizacijam. Vsak delegat ima pravico do invidualne-nega glasovanja v vseh zadevah. Vodilni odbor sestoja iz 8 članov, ki zastopajo najvažnejše industrijske države, iz 4 članov, ki zastopajo ostale države, iz 6 zastopnikov delavskih organizacij in 6 zastopnikov kapitalističnih organizacij. Mednarodni delavski zavod bode imel dalje stalnega generalnega ravnatelja v mestu, kjer je bode uradovala »Zveza narodov«. Določena so nato tudi navodila za obravnavo ugovorov, uvedbe preiskovanj, in nastopa mednarodne sodni,e proti nepokorščini. Prva generalna konferenca se snide že meseca oktobra v tekočem letu. Občudovanja vredna je bilo živahno delovanje te komisije, ki je otvorila svoje delovanje dne 4. februarja 1918 in izvzemši dobo med 25. februarjem in 10. marcom, neprestano delovala, tako da je v razmeroma jako v kratkem času dovršila ogromno delo. «Goriški sloveneo Razgled Mirovna Konferenca. Poročila, ki prihajajo iz Pariza, soglašajo v tem, da ne more prekoračiti mirovna konferenca težke krize, v kojo je zašla poslednje čase. Zadnje dni se je sicer mnogo govorilo o francosko-nemških mejah, o odškodnini, ki naj jo plača Nemčija, o poljskem vprašanju, navajalo se je z gotovostjo, da je to in ono vže sklenjeno, a uradnega potrdila o zanesljivosti vseh teh vesti ni še nikjer. Seveda, dvoma ni nikakega, da vznemirjajo konferenco vesti iz vhoda. Dejstvo, da so zasedli bolševiki Odeso, ni bas tolažljivo. Istotako ni razveseljivo tudi dejstvo, da seje poskus generala Smuts, ki se je podal na 0-gersko, da bi posredoval med tamoš-njimi strujami in vspostavil red, popolnoma izjalovil. Neukrotljiv nacijo-nalizem in boljševiška pošast, ki dviga povsod glavo, otežkočajo pričeto delo in potiskajo polagoma konferenco na popolnoma drugačno stališče, kakor je bilo prvotno, ko se je otvorila konferenca. Položaj je dandanes tak, da zahteva mnogo moči, železne volje in samozatajevanja, ako so hoči v resnici končati vojno in zagotoviti svetu mir. — Francoska lista, »Echo de Paris« in »Matin« pripisujeta vso krivdo Wil-son-u in Lloyd Georges-u. Po našem mnenju so vse sodbe prenagljene, kajti, hočeš nočeš, narodi se morajo med seboj sporazumeti in to je le tedaj mogoče, ako se opusti predsodke, ki se jih nekateri krčevito drže v mnenju, da je v trdovratnosti moč, Oči-vidno sta si na konferenci dve struji v laseh, jedna, ki hoče vse zadovoljiti, zmagovitelje in premagance, druga pa, ki hoče naravnost narekovati premaganim mir. K prvi struji spadati Amerika in Anglija, ali bolje Wilson in Lloyd Georges, k drugi pa Italija in Francija, Prva dva imata jako lahko stališče, ker delita ozemlja in premoženje drugih držav, drugi dve državi pa imate jako nehvaležno stališče, ker morate vzdrževati težnje, ki so razvpite kot »imperijalizem«. Dandanes pa že itak noče nihče več slišati o kakem imperijalizmu in celo opravičene zahteve je treba prekrstiti v strate-gične, ekonomične in zgodovinske pravice, ako se jih hoče postaviti na svetlo. Radi tega se delo konference zapleta vedno bolj in ostaja nam danes le še edino upanje, da so državniki, ki sede pri mizi, prepričani, da je ne morejo in ne smejo zapustiti dokler se niso sporazumeli, kajti v nasprotnem slučaju bi bila izročena Evropa nepreglednim posledicam kaotične revolucije. Tak strah je par dnevi povzročil Wilson sam, ker je izdal brzojavno povelje, naj se privede v francosko pristanišče amerikansko ladjo »George Washington«. Vse je mislilo, da jo namerava Wilson odpihniti prodno zaključi konferenca svoje delo. Optimisti si tolmačijo danes to povelje kot Wilsonovo namero odpotovati iz po svetu Francoske vsekakor v kakih 15tih dnevih, češ, da do tedaj bode sestavljen načrt preliminarnega miru. Otežkočeno pa je Wilsonovo stališče tudi radi Amerike same. Močna republikanska struja pobija njegov »statut zveze narodov«, češ, da je za »Zedinjene države« preveč obvezen, ker bi jih zapletal v vse evropejske spornosti in razveljavil staro amerikansko Monroevo načelo, ki izključuje vmeševanje evropskih držav v ameri-kanske zadeve. Razun tega zahtevajo Japonci enakopravnost vseh človeških plemen, ki se pridružijo zvezi narodov. Bas ta zahteva pa vzbuja veliko ogorčenje v Wilsonovi opoziciji. Zadnja poročila iz mirovne konference značijo, da se tu pa tam dotika četvorica tudi italijansko - slovenskih mej, dasi ni še govora o kaki diskusiji, ki hi konečno uredila to pekoče vprašanje. Iz italijanskih listov se bi dalo le toliko posneti, da sili Wilson na to, da se bi proglasila Reka kot svobodno mesto. Po zadnjih poročilih je napravil nemški preobrat velik vtis na konferenco. Razširja se načrt, da se bi sklenilo med ententnimi državami in Zje-dinjenimi državami ameriškimi zvezo, ki bi zajamčila varnost skupnih interesov vsaj za toliko časa, da se ustalijo evropejske razmere. Ta zveza bi čuvala red, svobodo in civilizacijo ter naj bi istodobno delovala z vsemi sredstvi na to, da se bi pričela vspo-stavitev gospodarskega življenja in obvarovalo družabno življenje pred propadom vsled razrahl jenja, ki ga je povzročila vojna med sloji in državami. » tem se misli privabiti k sebi tudi vse one države, ki se nahajajo danes v ognju in razsulu. Gotovo je ta misel dobra, ker je sedanji položaj tak, da kriči naravnost po nujni ureditvi socijalnih vprašanj. Nemški preobrat. ! V pondeljek, dne '7. aprila je sklenil kongres bavarsko socijalistične stranke z 249 proti 13 glasovom, da se ustanovi republika sovjetov in sicer na podlagi zjedinjenja komunistične in neodvisne socijalistične strujo. V noči od nedelje na pondeljek se je sestal centralni sovjel z vojaškimi sovjeti neodvisne in komunistične struje in imenoval ljudske komisarje ali zastopnike nove vlade. Centralni sovjet šteje sedaj 35 zastopnikov. Socijalisti večine se gibanju niso še pridružili. Tudi se nočejo odeležiti vlade, češ, da prepuščajo odgovornost za dogodke sedanji socijalistični vladi. Naznanja se, da se dosedaj omejujejo pristaši nove vlade le na industrijska središča. Veliko vprašanje je, kako stališče zavzamejo nasproti novi vladi kmetje. Po zadnjih poročilih iz Švice hočejo kmetje iz Frankonije, Palatinske-ga in Allgavskega podpirati staro vlado, ki se še vzdržuje v Bambergu. Kmetje se boje namreč razdelitve posestva po Leninovem sistemu. Radi tega so sklenili, da odrežejo od aprovizacije sre- dišča novega gibanja, to je mesti Mo-nakovo in Augsburg. Razven proti temu bloku pa se ima boriti nova vlada še z drugimi teža-nami. Južne nemške države kakor Wür-temberška, Badenska, in Hoška so izjavile, da ne pripoznajo komunistične vlade, ampak le dosedanjo, ki jej načeluje Hoffmann. Po raznih bavarskih mestih so pa izbruhnili težki izgredi in delavske stavke. Posebno veliki boji so nastali baje v Norimborgu, kjer jo prišlo do krvavega spopada med pristaši nove in stare vlade. Po nadaljnih poročilih se razteza gibanje tudi proti severni Nemčiji. Do javnih bojev je prišlo v Magdeburgu, kjer se je proglasil večji del vojaštva za komunistično vlado. Priprosto ljudstvo je razjarjeno proti socijalistu večine Noske-ju, ki je dal zapreti voditelje komunistečnega gibanja. Ljudstvo je hotelo radi tega s silo odpreti ječe in oprostili vjetnike. Vlada je nato proglasila v Magdeburgu obsedno stanje in odposlala tjekaj močno čete, da vspostavijo red. V Berlinu se sestal kongres vseh državnih svetov, ki štejejo skupno 243 članov, od kojih 138 pripada socijalistom večine, 55 neodvisnim socijalistom, 21 zvezi vojakov, 12 demokratom, 3 kmečki zvezi, 3 meščanski zvezi, 1 komunistom in 1 nikaki stranki. Zanimivo bode zasledovati potek tega novega nemškega preobrata, ki stroji v zvezi z ogerskimi dogodki. Ogerski dogodki Dopisnik francoskega lista »Times« priporočuje ententi, da bi nastopila z oboroženo silo na Ogerskem, češ, da bi zadostovalo za odpravo o-gerske anarhije razmeroma malo vojaštva. Trdi, da boljševizem ne pridobiva tal na ogerski deželi in da celo v glavnem mestu ni pravega navdušenja za novo vlado. Ponesrečena misija generala Smuts, ki ga je poslala mirovna konferenca v Budimpešto, je pa dovolj jasen dokaz, da se čuti trdno ogerska vlada in da je ententa storila nemali pogrešek, ker je demobilizirala svoje armade. Sicer se poroča, da vlada v Budimpešti le navidezen mir. Nezadovoljstvo se širi baje tudi med delavstvom, ker sili vlada brezposelne ljudi k delu. Bogataše je zadela ista vsoda kakor v Rusiji. Ker ne morejo več dvigati poljubno denarja iz bank, morajo delati. Kdor od prejšnih bogatašev pa le more, beži črež mejo na Dunaj. Po čeških poročilih je prišlo do spopada med ogerskimi in češkimi četami Čehi so imeli pet mrtvih. Vnel se je namreč ob češko-ogerski meji hud boj, ki je pa končal s porazom Ogrov, ki so se morali umakniti 8 km od demarkacijske črte. Anglija. Iz angleške zbornice se poroča, da je nastalo v konservativni stranki veliko gibanje proti Lloyd Georgesovi politiki popuščanja napram Nemčiji. 200 državnih poslancev stoji strogo na stališču, da mora plačati Nemčija «GORIŠKI SLOVENEC polno vojno odškodnino. Povdarja se potreba popolne vspostavitve poškodovanih dežel in nekateri angleški listi predlagajo, naj bi Anglija dala manjšim prizadetim državnem že sedaj predujme na vojno odškodnino, v kojo bo obsojena Nemčija. Sicer se pojavlja vedno jasnejše na Angleškem stranka, ki hoče urediti razmerje z Rusijo. Znano je, da se je pred kratkem širila govorica o ponudbi za mir, ki jo je došla ententi od Leninove strani. Radi tega sili u-gledn-i časopis »Manchest r Guardian«, da se bi sprejelo pogajanja z boljše-viško vlado. Zdi se pa, da so vsi ti poskusi še prezgodnji, kajti iz zanesljive strani se zagotavlja, da Lenin ni še nikdar zaprosil entento za mirovna pogajanja. Vsa angleška politika stremi očividno za tem, da se bi mogla zabraniti velikih troškov, ki jej povzroča vzdrževanje armade v severni Rusiji. Iz zadnjih angleških poročil je celo posneti, da se misli popolnoma opustiti arhangelsko in musmansko fronto in odpoklicati vojaštvo domov. Domače vesti Konsumna zadruga državnih uslužbencev za Goriško. — V petek 11. t. m. ob 9. uri zvečer so imeli javni uslužbenci sestanek v dvorani vojaškega doma v Codelii-jevi ulici. Udeležba je bila velika in zastopana je bila vsaka vrsta uradnikov. Navzoßje je pozdravil državni pravd-nik Dr. Marinaz, kot predsednik provizoričnega odbora. Opisal je potrebo in pomen tega društva in omenil velikodušni dar 30.000 lir, ki jih je naklonila društvu italijanska vlada po prizadevanju tukajšnega okrajnega komisarja viteza kom. Gottardi-ja, kateremu se uredništvo za ta blagi čin prisrčno zahvaljuje. Po raznih razgovorih se je prišlo do volitve ravnateljstva in nadzorovalnega odbora, v kojega so prišili predlagani člani. Društvo šteje sedaj okoli 300 članov. (Ne moremo si kaj, da ne bi omenili tudi hodobnosti goriške električne luči, ki je odpovedala baš pri točki ko se je imela vršiti volitev članov ravnateljstva in nadzorstva. Volitev se je vršila pri borni svečni razsvetljavi, kar je napravilo na vse smešen in mučen vtis. Oh, kedaj se bodemo smeli zanesti na goriško razsvetljavo!) Goriški tramvaj. — Občinstvo se huduje radi pomanjkanja voznih sredstev. Tako potrebna in nujna zveza med južno in državno postajo je opuščena. Nikdo se ne gane, da bi vprašal, zakaj ta nemarnost. Mesto šteje pač danes nad 15.000 prebivalcev, kojim jo prišteti še par tisoč vojaštva. Upajmo, da se vendar enkrat zganejo mestni očetje in ukrenejo, kar je potrebno, da pridemo do nekaj vožnje in svečave v tem danes res zapuščenem mestu. Pittoni odstopil. — TRST. Vsled izjave večine tržaških socijalistov za bolševizem, je poslanec Pittoni izdal sledeče pismo : toodrugom! Vsled svojega izstopa iz političnega odbora izjavljam, da prepuščam odločitvi kompetentnih zastopnikov stranke svoje nadaljno politično delovanje, posebno v kolikor se tiče vodstva časnika »Lavoratore«. Nadaljeval bodem svojo delovanje, dokler ne odloči stranka v mojem oziru. » Kr. Bovernatorat Jul. Benečije Civilni komisarjat za Goriške okraj. Naznanja se, da vsled odredbe vrhovnega poveljstva kralj, vojske, spadajo notarski uradi v Idriji, Vipavi, Trebižu (Tarvis) Logatcu, Senožečah, Postojni in Bistevci od sedaj naprej pod notarska kolegija v Trstu in v Gorici. Okrožnica vsem županstvom dežele. S koncem vojne so prenehale iz vanredne razmere, toi'ej je čas, da' se spravi tudi občinsko upravo v pravi tir. — Prvi pogoj za to pa je, da se napravi obračun, ki bode iz njega razvidna občinska uprava tekom vojne. Podpisani priznava težkoče, ki bodo v mnogih občinah oviralo to delo, posebno ker se je vsled vojnih dogodkov poizgubilo ali vničiio mnogo ne-obhodno potrebnih dnevnikov in zapiskov, računa pa na dobro voljo vseh odgovornih činiteljev, da se poprimejo tega težkega dela ter ga izvrše vestno in hitro v svrho, da se zopet uredi občinska uprava in s tem omogoči občinam vživanje mirovnih dobrot. Kot podlaga za sestavo računov za 1. 1915-1918 naj služijo občinski računi za 1. 1914; vsled tega smatra podpisani za potrebno, da se posameznim županstvom vrnejo vsi računi, ki jih sedaj hrani deželno knjigovodstvo. Občinam, ki so se jim poizgubili računi za i. 1914 ali so jim bili vni-čeni, so na razpolago zapiski na de- želnem knjigovodstvu glede prejšnje-letnih občinskih računov, ki so bili svoječasno predloženi in se jih je vzelo na znanje. Poživlja se torej županstvo, da prične nemudoma sestavljati račune za leta 1914-1918. V slučaju pa, da tega ne bi zmoglo, naj brez odloga natanjko opiše ovire ; ki onemogočajo izvršitev tega dela. Sestavljeni računi naj bodo razglašeni skozi 14 dni v smislu § 65 o. r. in potem naj se le-ti z morebitnimi pritožbami vred sem pripošljejo v daljno uradovanje. Za kr. Komisarja: Dr. GRUSOV1N. TEDENSKI KOLEDAR 12. Aprila Sobota, Zenon. 13. „ Nedelja, 6 post. (cvet ) Herrn. 14. „ Pondeljek, Justin, Tiburcij. 15. „ Torek, Helena, Anastazija. 16. „ Sreda, Turibij, Kalist. 17. „ Četrtek, f Veliki četrt. Anicet. 18. „ Petek, f Veliki petek, Apolon. Upravitelj in urednik: KAROL JUŠIČ. Tiskarna G. Judi v Gorici. „Goriški Slovenec“ je na prodaj v Gorici pri gosp. Marcu, Via Seminario št. 2 pri gosp. Pertot, Via Municipio št. 4 pri gosp. Zakrajšeku, Corso Verdi št 13 pri gosp, Molesini, Via Carducci 17 in Via Teatro 11. v Trstu Na postaji južne želežnice pri gosp. Kreschiak, Čampo Belvedere št. 1 pri gosp. Woitech, Via Poste št. 9 pri gosp. Žohar Qisela, Piazza Oberdan št. 6 v Rojanu pri gosp. Vivodo Domenico, Via Monte Or-sino št. 15 pri gosp. Geržina Ludviku, št. 8. n ■ ■ :: V Pondeljek dne 7. aprila :: □ ■ otvorila ie nova prodajalna izgotovljenih možicih oblek in velika zaloga suknenega in ma- m H nufakturnega blaga na debelo in na drobno m SPREJEMAJO SE NAROČILA NA MERO M Specijaliteta nepremočljivi plašči za možke in ženske m m Za mnogobrojen obisk se priporoča: M m Oscarre Pascal & C2, Via Rastello H Si ■j H|H|H|aja|@jB|H|B|a|lSjH|H 1® «GORIŠKI SLOVENEC» N i m m m m OVA MANUFAKTURN TRGOVIMA ■ )RIGA - Gorso Giuseppe Verdi nasproti Kinematogr. „Edison" ■ BS Zaloga volnenega blaga, Sukna, Svile, Gefirov, Oksforda, Perkala, Plat-“ na, Perila i. t. d. “ ■ ■ ■ CENE ZMERNE R 1 m m m m gg Corso Giuseppe Verdi 15 H Zobozdravnik ADOLF KOLL r--je odprl na — Korsu Viktor Emanuel št. II Zobozdravniški atelje Posluje od 9. do 12. dopoldne in ,, 2. „ 5. popoldne ANTON PERTOT GORICA — Ulica Municipio 4 — GORICA Filjalka ulica T«atro 18 . : : : : PRODAJALNA : ; : : s papirjem, črtanjem in knjigove^jem ----------- EDINA ----------- velika zaloga razglednic porušene Gorice okolice in umetniških. TVRDKA „CIRIANf iz „Vacile di Spilimbergo“ ima dobra in razna semena sviloprejk ZASTOPNIK ZA GORIŠKO Gorica, Via Garducci št. 10, II. nadst. GORICA j ulica Garducci 8 V Soboto dne 28. t. m, je otvorila tvrdka A. BAŠEVI & FIGLIO pod vodstvom znanega krojaškega = mojstra AGOSTIHO GACHET ==: MANUFAKTURNO TRGOVINO IN PRODAJO IZGOTOVLJENE OBLEKE Velika zaloga sukna za moške in ženske LASTNA KROJAČSSICA. - ZMERNE CENE ■ II ZflbRUGfl IZ MILANA 11 otvorila je s podporo „goriške občine“ v občinski šoli ulica Giacomo Leopardi s s UfiZSTJtMO : s raznega pohištva, posteljne in kuhinjske oprave ter vseh drugih potrebščin za obnovljenje stanovanj. Odprta ostane za občinstvo in za vpiso vanje naročil od 10 zjutraj do 6 pop. 11^ Zelo znižane cene