Dezélni zakonik in vladni list K a krajnsko kronovino. LVII. Del. Ill Tečaj 1831. Izdan in razposlan 7. Novembra 1851. Landeš - Gesetz - und Regierungs - Blatt für das Mironlanü Mirain. LVII. Stück. III. Jahrgang 1851. Ausgegeben U7i(i versendet am 7. November 185 1. V I/juNjani. Natisnila Rozalija Eger. — Laibach. Druck aus der Eger'schen Buchdruckerei. Pregled zapopada: Stran St. 348. Spisek od e. k. kupcijskega ministerstva 21. Avgusta 1851 podeljenih privilegij....................................... 717 „ 349. Razpis c. k. kupcijskega ministerstva 16. Avgusta 1851, Vrencšenje privilegij............................ 718 „ 350. Razpis c. k. kupcijskega ministerstva 19. Avgusta 1851. Podaljšanje privilegij............................ 719 „ 351. Razpis e. k. kupcijskega ministerstva 20. Avgusta 1851. Prencšcnjc privilegij............................ 719 „ 352. Razpis c. k. kupcijskega ministerstva 20. Avgusta 1851. Podaljšanje privilegij............................ 719 „ 353. Spisek od c. k. ministerstva kupčije 23. Avgusta 1851 podeljenih privilegij................................. 720 „ 354. Spisek od c. k. kupcijskega ministerstva 31. Avgusta 1851 podeljenih privilegij............................ 721 „ 355. Razpis c. k. kupcijskega ministerstva 6. Septembra 1851. Podaljšanje privilégié............................. 722 „ 356. Razpis c. k. kupcijskega ministerstva 6. Septembra 1851. Podaljšanje privilégié............................. 723 >> 357. Razpis c. k. ministerstva notranjih opravil 29. Julija 1851, s kterim sc zaznamva dnarnica (kasa) iz ktere sc imajo talje in darila za vjetje kazni vrednih ljudi nevojaškega stand plačevati.......................... 723 „ 358. Razpis c. k. ministerstva va vojaštvo 1. Oktobra 1851, 8 kterim sc izdajo odločbe zastran prihodnjega jemanja aspirantov za o. k. poljnobojno komisarstvo.................................................................... 723 ,1 059. Razpis c. k. dnarstvinega ministerstva 7. Oktobra 1851, zastran izmere kolkove davšinc od plačilnih službuih pogodb, ki zapopadejo kako pooblastnjenjc...................................................................... 725 „ 360. Ukaz c. k. ministerstev notranjih, vojaških in pravosodnih opravil 10. Oktobra 1851, s kterim se v deželni žandarmerii pri regimentnih štabih služeči pisarnični služabniki, regimentni in krilni pisarji, potem furirski praktikant je za ti čas, dokler v tej lastnosti služijo, pod vojaško sodno oblast postavijo ............................................................................................................. 725 ,, 361. Razglas predsedništva c. k. dež. komisije za oprostenje zcmljiš na Krajnskim 24. Oktobra 1851, s kterim se razglasi, da vodstvo zaloga s 1. Novembra 1851 v d javnost pride......................................... 726 r Inhalts - Ueherslcht : Seile Nr. 348. Verzeichntes der vom k. k. Handels-:Ministerium am 21. August 1851 verliehenen ausschliessen- den Privilegien....................................................................................... 717 „ 849. Krlass des k. k. Handels-Ministeriums vom IG. August 1851. Vebertragung von Privilegien . . . 718 ,, 350. Erlass des k. k. Handels-Ministeriums vom 19. August 1851. Privilegiums-Verlängerung .... 719 ,, 351. Erlass des k. k. Handels-Ministeriums vom 20. August 1851. Privilegiums-Ueberlragung .... 719 „ 352. Erlass des k. k. Handels-Ministeriums vom 20. August 1851. Privilegiums-Verlängerung .... 719 ,, 353. Verzeichniss der vom k. k. Handels-Ministerium am 23. August 1851 verliehenen uusschliessen- den Privilegien........................................................................................... 720 „ 354. Verzeichniss der vom k. fr. Handels-Ministerium am 31. August 1851 verliehenen ausschliessen- den Privilegien........................................................................................... 721 ., 355. Erlass des fr. fr. Handels-Ministeriums vom G. September 1851. Privilegiumsdauer-Verlängerung 722 ,, 35G. Erlass des fr. fr. Handels-Ministeriums vom G. September 1851. Privilegiums-Verlängerung . . . 723 ,, 357. Erlass des fr. fr. Ministeriums des Innern vom 29. Juli 1851. Itestimmung der Casse, aus welcher die Taglien und Prämien für die Zustandebringung straffälliger Individuen aus dem Civilslande zu bezahlen sind.............................................................................. 723 ,, 358. Erlass des fr. fr. Kriegs- Ministeriums vom 1. October 1851. Iteslimmungen hinsichtlich der künftigen Aufnahme von Aspiranten für das fr. fr. Feldkriegs-Cömmissariat................................. 723 ,, 359. Erlass des fr. fr. Finanz-Ministeriums vom 7. October 1851. Aus mass der Stämpetgebühr von entgeltlichen, eine Vollmacht enthaltenden Verträgen und Dienstleistungen................................. 725 „ 3G0. Verordnung der fr. fr. Ministerien des Innern, des Kriegswesens und der Justiz vom 10. October 1851, womit in der Eandesgensd’armeric die bei den Regimentsstäben befindlichen Kanzleidiener, die Regiments- und Flügelschreiber, dann die Fourierspraktikanten für die Zeit ihrer Dienstleistung in dieser Eigenschaft unter die Militärgerichtsbarkeit gestellt werden..................... 725 „ 361. Kundmachung des Präsidiums der fr. fr. (Irundentlastungs - Fondsdirection für Krain vom 24. October 1851. Activirung der Fondsdirection mit 1. November 1851 ..................................... 720 348. Spisek od c. k. kupčijskega ministerstva 21. Avgusta 1851 podeljenih izklenivnih privilegij. Francu Fleischu, ključavničarju pri mašinali na Dunaju (Gumpendorf št. 3) za popravo ravnanja pri košnji žita s pomočjo zlo enojne, hasnovite in stanovitne mašine za košnjo vsakterega žita, s ktero se žito na skorej 5 čevljev široko urno in gotovo požanje in brez škode v verste poklada, tako da je mogoče, s pomočjo dvéh konj in enega človeka 5 do 6 oralov pokositi;— za eno leto. Da skri- vaj ostane, je bilo prošeno. (St. 6468-k.) Antonu Kopeck imu na Dunaju (v Jožefovim mestu št. 26) elektro-ma-gnetične močne mašine, ki se da kakor soparna moč za gonjo obertnijnih mašiti porabiti, ktere naprava menj velja, menj prostora vzame in nič nevarnosti ne prinese in se s posebno pripravo kakor kdo hoče hitro goniti da. Glede občne varnosti se rabi te privilégié nič zoper ne stavi. (St. 6469-k.) Jožefu B odene, poobl. kovaču vozov na Dunaju (J/igeržeile št. 49) za iznajdbo voznih stopnic, ki se v dno voza popolnoma vložiti dajo, ki se, kadar se voz odpre, pokažejo in, kadar se zapre, zopet nazaj vmaknejo, in se pri vozovih z vratcami in brez njih napraviti dajo, in to dobro imajo, da se vratca nikoli same ne odprti, tudi če se dobro ne primejo, in so okorne, da se teli stopnic nobena nesnaga ne prime in da pri čeji vozov nobene nesložnosti ne delajo ; — za tri leta. Odperti popis privilégié je pri c. k. zd. avstr, poglavarstvu vsakemu v pregled shranjen. (St. 6493-k.) Francu Schubertu, mestnj. ključarskemu mojstru in posestniku hiše na Dunaju (am Thuri št. 53) za popravo stopnic pri voze h z mašinami narejenih, ktere store, da se nevarnima odperanju voznih vratič popolnoma v okom pride, ker te pod vozovim pragom skrite stopnice vratiča same zaperte d e rž e in se še le potem pokažejo, ko so vratiča odperte, in da so te stopnice tudi prav priročne, enojne, stanovitne, popolnoma varne in lične; — za dve leti. Da skrivaj ostane, je bilo prošeno, (&t. 6499-k.) A n s e 1 m u Faleschini, Ikavcu v Vidmu (Borgo Gemona al Civico št. 1537) za iznajdbo mašine za trenje konopel; za pet let. Odperti popis privilégié je pri c. k. benečanskim poglavarstvu vsakemu v pregled skrunjen. (Št. 6536-k.) I 'erzeichniss der vom k. k. Handels-Ministerium am 2/. August 1851 verliehenen ausschliessenden Privilegien. Dem Franz Fleisch, Maschinenschlosser in Wien (Gumpendorf Nr. 3), auf eine Verbesserung des Verfahrens beim Getreidemähen durch Anwendung einer äusserst einfachen vorlheilhaften und dauerhaften Maschine zum Abmähen aller Gattungen Getreide, womit das Getreide in einer Breite von beinahe S4 schnell und sicher geschnitten und ohne Beschädigung in Reihen (Schwaden) gelegt. werde, so dass während eines Tages mit Iliffe zweier Pferde und eines Menschen 5 bis 6 Joche abgemäht werden können; — auf Ein Jahr. Die Geheimhaltung wurde angesucht. (Zahl 6468-H.) Dem Anton Kopezky in Wien (Josephstadt Nr. 26), auf die Erfindung einer elektro-magnetischen Kraftmaschine, welche gleich der Dampfkraft zum Betriebe von Industriemaschinen verwendet werden könne, in der Anschaffung billiger zu stehen komme, weniger Raum einnehme, im Betriebe mit keiner Gefahr verbunden sei, und durch einen eigens construirlen Cumulalor jeden Grad von Schnelligkeit zulasse; — auf Ein Jahr. Die Geheimhaltung wurde angesucht. ln öffentlichen Sicherheitsrücksichten steht der Ausübung dieses Privilegiums kein Bedenken entgegen. (7ahl 6469-H.) Dem Joseph Bodene, bef. Wagen-Schlosser in Wien (Jägerzeile Nr. 49J, auf eine Erfindung von Wagenfusstritten, welche sich in den Fussboden des Wagens ganz unbemerkbar hineinlegen, beim Aufmachen der II agenthür hervor, und beim Zumachen derselben wieder zurücktreten, auch bei Wägen sowohl mit als ohne Thüren angebracht werden können, und den Vortheil bieten, dass die W agenthüren, auch wenn sie nicht gut passen oder schliessen, nie aufgehen können, dass sich an diese Fusstritte keine Unreinigkeit ansetze, und dass selbe bei der Reinigung des Wagens keine Unbequemlichkeit verursache; — auf Drei Jahre. Die offene Privilegiums-Beschreibung befindet sich bei der k. k. n. österr. Statthalterei zu Jedermanns Einsicht in Aufbewahrung. (Zahl 6493-H.) Dem Franz Schubert, bürg/. Schlossermeister und Hausinhaber in Wien (am Thuri Nr. 53), auf eine Verbesserung der W'agen-Maschinen fusstritte, tvo-durch das gefährliche Aufgehen der Wagenthüren gänzlich beseitigt, werde, da diese unter den Wagenschwe/Icn versteckten Fusstritte die Wagenthüren von selbst geschlossen halten, und erst beim Oeffnen des 11 agens hervortreten, und sichtbar werden, aber auch jene Fusstritte zugleich sehr bequem, einfach, dauerhaft, vollkommen sicher und elegant seien; — auf Zw ei Jahre. Die Geheimhaltung wurde angesucht. (Zahl 6499-H.) Dem Anselmo Fa lese hin i, Weber in Udine (Borgo Gemona al Civico Nr. 1537J, auf die Erfindung einer Maschine zum Brechen des Hanfes; auf Fünf Jahre. Die offene Privilegiums-Beschreibung befindet sich bei der Antoniu in Mi h elu Angelu Ducci, fabrikantama glasovirov in orgel v Florenci, po Antonu Tom ase ku, fabrikantu glasovirov na Dunaju (Vidmu št. 920) za iznajdbo novega instrumenta za muziko „Baristat66 imenovanega, ki gre za oktavo globočeje kot kontrabas in se zavoljo kreposti in razločljivosti glasu posebno za orkester poda; — za pet let. Da skrivaj ostane, je bilo prošeno. Ptujsko sprotno pismo je predloženo, (Št. 6536-k.) Karlu Sehedlu, fabrikantu na Dunaju (mesto št. 101) Albertu Mo nage tt a vitezu L e r c h e n a us k e m u ekonomu na Dunaju (Neubau št. 291) in Avgustu Quidde, tehniku iz Brauuschweiga, tačas na Dunaju (Jožefovo mesto št. 225) za iznajdbo, silno škodljivi in sitni kolelski kamen pri vsili soparčnih in kuhinjskih aparatih s prav prosto mehanično napravo brez vsacega kemiškega sredstva nadomestiti ; — za eno leto. Da skrivaj ostane je bilo prošeno. Rabi te privilégié se s to pogodbo nič zoper ne postavi, ce se ta naprava samo pri kotlih za soparne mašine ali pri kotlih tacih kuhinjskih mašin rabi, pri kterih gré sopara med dvojnatim dnom ali steno kuhinjskih posod zavoljo kuhanja, pri tacih kuhinjskih aparatih pa ne, pri kterih je sopara naravnost v posodo napeljana, in torej s jedili samimi v dotiko pride. Ptujski sprotni list Avgusta Quidde je predložen. (St. 6558-k.) Frauen Pawelsu iz Briselja, fabrikantu voz za železnice, v Vitkovcu na Moravskim, po Ignaci u Walland u, kupšijskemu agentu na Dunaju (mesto št. 300) za iznajdbo nove sostave pušic za mast za lokomotive, vozove in vsaktere druge vozove in osi, s ktero se razbeljenje pri vožnji nemogoče stori, potem iztekanje mazila, kakor tudi pomazanje z blatom, prahom i. t. d. ovéra; — za tri leta. Da skrivaj ostane, je bilo prošeno. Ptujski sprotni list je predložen. (Št. 6559-k.) 349. Razpis e. k. kupčijskega ministerstva 1C. Avgusta 1851. VreneHenJe privilegij Lednim in Louis» Ortlia „a Henrika grofa Larisdm In Louisa «aro»- IBereira. Naznanjenje, daje privilégia L e clair a 26. Januarja 1848 za iznajdbo novega ravnanja v izdelovanju, rabi in naberanju cinkove beline, potem privilegij 24. Marca 1847 za popravo ravnanja v sestavljanju i„ vabljenju raznih farb za malarijo, in 13. Novembra 1846 za iznajdbo novega ravnanja v izdelovanju namestila za svinčno belino v last Henrika grofa L arisch a in Louisa barona P er e ir a k. k. venetianischen Slattka/terei zu Jedermanns Einsicht in Aufbewahrung. CZahl 6536-H). Den Antonio und Michelangelo Ducci, Pianoforte-Fabrikanten und Orgelbauer in Florenz, durch Anton Tomasehek, Klavier - Fabrikanten in Wien (Wieden Nr. 920), auf die Erfindung eines neuen musikalischen Instrumentes „Baristuto“ genannt, welches um eine Oktav tiefer gehe als der Contrabass, und sich wegen der Stärke und Deutlichkeit des Tones hauptsächlich für das Orchester eigne; — auf Fünf Jahre. Die Geheimhaltung wurde angesucht. Der Fremdenrevers liegt vor. (Zahl 6536-H.) Den Karl Sc he dl, Fabriksbesitzer in Wien (Stadt Nr. 101), Albert Manag et ta Ritter von her clienau, Oekonomen in Wien (Neubau Nr. 291), und August Quid de, Techniker aus Braunschweig, derzeit in Wien (Josephstadt Nr. 225), auf eine Erfindung, den ausserordentlich schädlichen und äusserst lästigen Kesselstein bei allen Dampf- und Koch-Apparaten durch eine äusserst einfache mechanische Vorrichtung ohne alle chemische Mittel gänzlich zu beseitigen; — auf Ein Jahr. Die Geheimhaltung wurde angesucht. In öffentlichen Sanitäts-Rücksichten steht der Ausübung dieses Privilegiums unter der Bedingung kein Bedenken entgegen, wenn die Privilegiums-Vorrichtung bloss bei Kesseln für Dampfmaschinen oder bei Kesseln solcher Dampf-Kochapparate angewendet wird, bei welchen der Dampf zwischen doppelten Böden oder Wänden der Koch-gefässe behufs des Kochens streicht, jedoch nicht bei solchen Kochapparaten, wo der Dampf unmittelbar in das Kochgcfäss geleitet wird, und so mit den zu kochenden Nahrungsmitteln selbst in Berührung kommt. Der Fremdenrevers des August Quid de liegt vor. ('Zahl 6558-H-) Dem Franz Pauwels aus Brüssel, Eisenbahnwagen-Fabrikanten zu Wittkowilz in Mähren, durch Ignaz Walland, Handelsagenten in Wien (Stadt Nr. 300), ‘'auf die Entdeckung einer neuen Construktion der Schmierbüchsen für Lokomotive, W'aggons und alle Sorten gewöhnlicher Wägen und Achsen, wodurch ein Erhitzen im Gebrauche unmöglich gemacht, dann das Ausflicssen des Schmiermatefiales, so wie auch das Eindringen von Schmutz, Staub etc. verhindert werde; — auf Drei Jahre. Die Geheimhaltung wurde angesucht. Der * Fremdenrevers Hegt vor. ('Zahl 6559-11.) . 349. Erfass des k. k. Handels-Ministeriums vom 16. August 1851. Vettertragung der Privilegien der hectaire Vouis von Orth an Mteinrich Grafen ljarisch und i.ttuis Baron Pereira. Die erstattete Anzeige, dass das Privilegium des L ec l aire dto. 26'. Januar 1848 auf die Erfindung eines neuen Verfahrens in der Fabrikation, Anwendung und Aufsammlung des Zinkweisses, dann die Privilegien des Louis v. Orth dto. 24. März 1847 auf eine Verbesserung des Verfahrens in der Zusammensetzung und Benützung verschiedener zur Malerei dienender Farben, und dto• prešla, se v vednost in zamerk vzame, in vse te privilégié se ob enim tudi za petnajsto leto podaljšajo. 350. ; Tv' 'uw Razpis c. k. kupčijskega ministerstva 19. Avgusta 1851. II l»odAlJ*AiiJe Marl llulTzItove privilégié. KupčijsKO ministerstvo je za dobro spoznalo , Karlu Huffz ki, posesiniku privilégié in fabrikantu opek v Neuštiftu pri Budi, podeljeno privilegio 12. Julija 1847 za popravo strešnikov s prav prosto in nedrago obliko strešnikov, ki je iz lesa in železa sestavljena, v vsili raztezali delati, za peto leto podaljšati. 351. Razpis c. k. kupčijskega ministerstva 20. Avgusta 1851. Prencïenje privilégié Avgust« llnlil>1 e in .tihert« ^tlanngetta viteza lierdienaiisUeg» na Hnrla Scliedl. Avgust 0 u i tl tl e iu Albert Managet ta vitez Lerchen au s ki sta vlast privilégié 30. Maja 1851 za popravo prenosljivega aparata za iz- in vpumpovanjc cišenje, hlajenje in segrevanje zraka po odstopnim pismu storjenim na Dunaju 14. Julija 1851 na gospod Karla S c h e d 1 a c. k. dež. fabrikanta in fužinarja (Dunaj, v mestu št. 101.) za tretji del odstopila. 352. „ V.w.y.intl mm <‘.V ; Razpis c. k. kupčijskega ministerstva 20. Avgusta 185à r \1 Podaljšanje privilegij zn Albert llanagettn vitez« E.erclieiiHiisItega. Avgusta ttuidde in Karl» Scliedl. . • V " i .. Kuptijsko ministerstvo je za dobro spoznalo , pervno A i h e»-lu>«Ma n a g e 11 a vitezu L e r c h e n a u s k e m u, ekonomu na Dunaju in Avgustu (luTilde, privatnemu na Dunaju, podeljeno, in po odstopnim pismu 24. Junija t. I. ža tretji del y last Karla Scliedl, c. k. fabrikanta na Dunaju preneseno privilegio 30./Maja 1851 za popravo vsakterih kuril za peto loto podaljšati. > 13. November 1846 auf die Erfindung eines neuen Verfahrens in der Fabrikation eines B/eiweiss-Surrogats in das Eigenthum des Heinrich Grafen Larisch und Louis Baron Pereira übergegangen seien, wird zur Wissenschaft und in Vormerkung genommen, und es werden sämmtliche gedachte Privilegien unter Einem bis auf das Fün fzehnte Jahr verlängert. 350. Erlass des k. k. Handels-Ministeriums vom 19. August 1851. B^rivilegiumsdauer-Perliingerung für MCart MMuffxhg. Vas Handels-Ministerium hat das dem Karl Huffzky, Privilegiums-Inhaber und Ziegelfabrikanten in Neustift bei Ofen, verliehene Privilegium dto. 12. Juli 1847 auf die Verbesserung der Dachziegel mittelst einer sehr einfachen vortheil haften und nicht kostspieligen Ziegel form, die aus Holz und Eisen besteht, in allen Dimensionen zu formen, auf das Fünfte Jahr zu verlängern befunden. Erlass des k. k. Handels-Ministeriums vom 20. August 1851. Privilegiums - tTebertragung von August Quidde und Albert JtManagetta Kitter von Mjerchenau an Hart Schedl. August Qu id de und Albert Manag et ta Ritter von Lerchen au haben das Eigenthum des Privilegiums dto. 30. Mai 1851 auf die Verbesserung eines portativen Apparates zum Aus- und Einpumpen, Reinigen, Abkühlen und Erwärmen der Luft laut Abtretung»-Urkunde dto. Wien 14. Juli 1851 an Herrn Karl Schedl, k. k. Landesfabrikanten und Eiseng ewerks-Inhaber (Wien Stadt, Nr. 101J, zum dritten Th eil abgetreten. 352. Erlass des k. k. Handels-Ministeriums vom 20. August 1851. Privilegiumsdauer-Verlängerung für Albert MManagetta Kitter von Mjerehenau, August ftuidde und Mtarl Schedl. Das Handels-Ministerium hat das ursprünglich dem Albert Managetta Ritter von Lerchen au, Oekonomen in Wien und dem August Quid de, Particulier in Wien, verliehene und laut Cession vom 24. Juni l. J. zum dritten Theil in das Eigenthum des Karl Schedl, k. k. priv. Fabrikenbesitzers in Wien, übertragene Privilegium dto. 30. Mai 18.51 auf die Verbesserung aller Gattungen von Beheizungs - Apparaten auf die Dauer von Fünfzehn Jahren zu verlängern befunden. Spisek od c. k. kupčijskega ministevstva 23. Avgusta 1851 podeljenih izkleiiivnih privilegij. W. Günthern, posestniku fabrike za lokomotive in inašine v Novim mestu poleg Dunaja, za iznajdbo, navadni rujavi premog s posebnim ravnanjem tako predelati, da najbolje lesno oglje nadomesti in se da za vsako kovanje železa dobro porabili; — za tri leta. Da skrivaj ostane, je bilo prošeno. (St. 6292-k.) Francu Patzniku na Dunaju (Alservorstadt št. 47) za popravo v izdelovanju blaga iz kavčuka, ki obstoji v novim načinu farbanja in bronoeiranja in imenovanim rečem slednji duh vzame, brez da bi lepec in vlečljivost kaj zgubile: — za eno leto. Da skrivaj ostane, je bilo prošeno. (St. 6402-k.) Gustavu Rordorfu, mehaniku v Ciriku v $ vaj ci, tačas na Dunaju (Alservorstadt št. 269) za popravo na knjigotiskavnicah, ki obstoji v tem, 1. da se da, ta tiskavnica tudi za kamnotisek rabiti, da se dajo 2. z njo tako čerke kakor tudi kamnotisi natisovati, 3. da se da z njo v uri 1000 stisov narediti, in 4. da se da ta poprava v kamnotiskanju na vsaki že obstoječi urnotiskavnici napraviti; — za eno leto. Da skrivaj ostane, je bilo prošeno. Ptujski sprotni list je predložen. (St. 6405-k.) Adamu O g den, inženirju z naslovom: John Svkes et Adam Ogden v Huddersfieldu (knežija York v Anglii) tačas v Briselju, po Dr. Francu Wertfeinu, zd. avstr, javnim agentu na Dunaju (mesto št. 469) za popravo mašin za čišenje ovnatih in družili laknastih snutkov; — za tri leta. Na Francozkim je ta reč od 14. Septembra 1850 za 15 let patentirana. l)a skrivaj ostane, je bilo prošeno. Ptuj inski sprotni list je predložen. (Sl. 6406-k.) Francu Schiffingerj u, korporalu c. k. pešniga regimenta Hoch- in Deutschmeister, tačas pisarju pri mestni komandi na Dunaju, in Mihel» Reich bardu, poprej pridružniku pri fabriki bronaste farbe na Dunaju (Jožefovo mesto št. 68) za popravo v izdelovanju bronsaste farbe iz odpadkov vsili kovanih rudnin, potem gumija in likarne vode z novim ravnanjem pri razdrobljevanju teli reči, potem z njih odcejenjem zavoljo čišenje s precej n o vodo iz Donave in z žganjem s Aixerskini oljem; — za dve leti. Da skrivaj ostane, je bilo prošeno. (St. 6461-k.) Karlu Hinoe, angležkemu Boule-delavcu na Dunaju (Jožefovo mesto št. 222) za iznajdbo v izdelovanju nove sorte vloženih izdelkov umetnijskih mizarjev, po klerim se olepije, gerbi, čerke i. 1. d., ktere je vložiti, ne vlagajo tako, kakor \ Verzeichniss der vom k. k. Mandels-Ministerium am 23. August I85Î verliehenen ausschlicssenden Privilegien. Dem W. Günther. Lokomotiv- und Maschinen-Fabriks-Besitzer in Wiener-Neustadt, auf eine Erfindung, die gewöhnliche Braunkohle durch ein eigenes Verfahren so mnzuslalten, dass dieselbe die Stelle der besten Holzkohle vertrete, und zu jeder Eisenbearbeitung vollkommen gut verwendet werden könne ; — auf Drei Jahre. Die Geheimhaltung wurde angesucht. (Zahl 6292-H.) Dem Franz Patznick in Wien (Alservorstadt INJr. 47), auf eine Verbesserung in der Erzeugung der Kaufschukwaaren, welche in einer neuen Farbe-und Bronzirungs-Methode und in der Erzielung der Geruchlosigkeit der gedachten Gegenstände bestehe, ohne dass der Klebesloff und die Elasticität darunter leiden; — auf Ein Jah r. Die Geheimhaltung wurde angesucht. (Zahl 6402-H.) Dem Gustav Bordorf, Mechaniker von 'Zürich in der Schweiz, derzeit in Wien (Alservorsladt Ar. 209), auf eine Verbesserung an der Buchdrucker-Schnellpresse , welche darin bestehe, dass: 1 • diese Presse auch auf die Lithographie (Steindruck) angewendet; 2. mit derselben, eben so gut Lettern - (Buchstaben) als Steindruck vorgenommen, und 3. in einer Stunde 1000 Abzüge gemacht werden, können ; auch 4. diese Verbesserung in der Anwendung des Steindruckes an jeder schon bestehenden Buchdrucker-Schnellpresse anzubringen sei; — auf Ein Jahr. Die Geheimhaltung wurde angesucht. Der Fremdenrevers liegt vor. (Zahl (i405-U.) Dem Adam Ogden, Ingenieur unter der Firma: John Sykes et Adam Dg den in Huddersfield (Grafschaft York in England), derzeit in Brüssel durch Dr. Franz Wert fein, n. ö. öffentl. Agenten in Wien (Stadt Nr. 469), auf Verbesserungen der Maschinen zum Reinigen der Wo fl- und anderer Faserstoffe; auf Drei Jahre. In Frankreich ist dieser Gegenstand seit 14. September 1850 auf 15 Jahre patentirt. Die Geheimhaltung wurde angesucht. Der Fremdenrevers liegt vor. (Zahl 6406-H.) Dem Franz Schi ffing er, Corpora1 in dem k. k. Infanterie-Reg. Hoch-und Deutschmeister und dermalen Schreiber bei dem Plalz-Commando in Wien, und Michael Reichhard, vormals Gehilfe bei der Bronze-Farbenerzeugung in Wien (Josephstadt Nr. 68), auf eine Verbesserung in der Erzeugung der Bronzefarben aus dem Ab falle aller geschlagenen Metalle, dann Gummi und Glattwasser durch eine neue Manipulation beim Zerreiben dieser Gegenstände, ferner durch das Abläutern derselben behufs der Reinigung durch fillrirtes Donauwasser und durch Brennen mit Aixeröhl; — auf 'Zwei Jahre. Die Geheimhaltung wurde angesucht. (Zahl 6461-11.) Dem Karl Hinze, engt. Boule-Arbeiter in Wien (Josephstadt? Nr. 222), auf eine Erfindung in der Erzeugung der neuen Art eingelegter Kunsttischler-Arbeit, wobei die einzulegenden Verzierungen, Wappen, Buchstaben und dgl. 191* pri doslej v Avstrii navadnim angležkim Boule-délu enojno iz rudnine ali ptujih lesov, ampak v umetno izdelanim, tkanini podobnim dnu s kemiško pripravljenimi farb-nimi zmesmi, rudninami in domačim lesom; tako se stori délo ne le stanovitno lepo ampak tudi drazega amerikanskega lesa ni več treba; — za eno leto. Da skrivaj ostane, je bilo prošeno. Ptuj inski list je predložen. (St. 6464-k.) Salomonu Ringu, poobl. izdelovavcu cvetk v Fünfhaus pri Dunaju, po A. Heinricliu, tajniku zd. avstr, obertnijskega družtva na Dunaj n (Jägerzeile št. 5L0) za iznajdbo, doslej na vatle izdelovane, luknjičaste in tiskane žametove bordure za gospe z novo mašino urneje, bolj po ceni in v celih kosovih izdelovati; — za dve leti. Da skrivaj ostane, je bilo prošeno. (St. 6465-k. ) Eduardu Dunnu, kapitanu v Novim Yorku, po Frideriku Röd iger ju na Dunaju (pri sv. Urhu št. 50), za iznajdbo in popravo mašine, ktera se da z sogretim zrakom ali druži mi gazi ali tekočinami, ki se dajo zlo raztegniti, goniti; za pet let. Da skrivaj ostane, je bilo prošeno. Glede občne varnosti se rabi te privilégié nič zoper ne stavi, če se predpisane varstvine pipe prav napravijo. Ptujinski sprotni list je predložen. (St. 6466-k.) Jožefu VVetternecku, inženirju c. k. pr. fabrike za mašine na Dunaju (Tabor št. 59) za iznajdbo hidrostatične oljne lampe, potem oljnih in nočnih luč, pri kterih se s čistim tisom svečava do visočine gorčica vzdigne ; — za tri leta. Da skrivaj ostane, je bilo prošeno. (St. 6467-k.) 354. Spisek od c. k. kupčijskega ministerstva 31. Avgusta 1851 podeljenih izklenivnih privilegij. Jožefu Mo ra vécu, tehniku na Dunaju (Leopoldovo mesto št. 61) in 11. A. Syrrenbergu, teržcu, za iznajdbo v izdelovanju mila, ktero ne preseže lé v rabi pri pranju in tudi v fabrikah za sukno in v tiskarnah, ampak je tudi veliko ceneje, in ni škodljivo; — za eno leto. Da skrivaj ostane, je preše»o. Glede občnega zdravstva se rabi te privilégié nič zoper ne stavi. Ptujinski sprotni list II. A. Syrie n b e r g a je predložen. (St. 6686-k.) Karlu Morey, posestniku v Londonu, po Frideriku Rödigerju na Dunaju (pri sv. Urhu št. 50) za iznajdbo !" popravo mašine za obsekovanje in ob- nicht wie bei der bisher in Oesterreich üblichen englischen Boule - Arbeit einfach in Metall oder fremden Holzgatlungen, sondern in einem künstlich bereiteten, der Manufaktur-Weberei ähnlichen Grunde eingelegt werden, welche durch eigens dazu erfundene Maschinen, durch chemisch zubereitete Farbenmassen, Metalle und inländische Holzgattungen erzeugt werden könne, wodurch nicht nur eine sehr dauerhafte Schönheit der Arbeit erzielt, sondern auch der Bedarf der theueren amerikanischen Holzgattungen fast gänzlich beseitiget werde; — auf Fin Jahr. Die Geheimhaltung wurde angesucht. Der Fremdenrevers liegt vor. (Z. 6464-H.) Dem Salomon Bing, befugten Blumenmacher in Fünfhaus bei Wieny durch A. Heinrich, Secretär des n. ö. Gewerbevereins in Wien (Jägerzeile Nr. 520), auf eine Erfindung, die bisher ellenweise erzeugten durchbrochenen und gepressten Sammt-Borduren für Damenputz mittelst einer neuen Maschine schneller, billiger und in ganzen Stücken zu erzeugen ; — auf Zwei Jahre. Die Geheimhaltung wurde angesucht. (Zahl 6465-H.f Dem Edurd Dunn, Capitän in New-)ork, durch Friedrich Rödiger zu Wien (St. Ulrich Nr. 50), auf die Erfindung und Verbesserung einer Maschine, deren Triebkraft durch die Anwendung erhitzter Luft oder anderer Gase oder Flüssigkeiten, die einer grossen Expansion fähig sind, hervor gebracht werde; — auf Fünf J a hr e. Die Geheimhaltung wurde angesucht, ln öffentlichen Sicherheits - Rücksichten steht bei gehöriger Anbringung der vorschriftmässigen Sicherheitsventile der Ausübung dieses Privilegiums kein Bedenken entgegen. Der Fremdenrevers liegt vor. (Zah/ 6466-11.) Dem Joseph Wett er neck, Ingenieur in der k. k. priv. Maschinen-Fabrik in Wien (am Tabor Nr. 59), auf die Erfindung einer hydrostatischen Oellampe, dann von Oel- und Nachtlichtern, wobei durch den reinen Druck der Flüssigkeit die Brennflüssigkeit auf die Höhe des Brenners gehoben werde; — auf Drei Jahre. Die Geheimhaltung tvurde angesucht. (Zahl 6467-H.) 3,54. Verzeichniss der vom k. k. Handels-Ministerium am 31. August 18,51 verliehenen ausschliessenden Privilegien. Dem Joseph Mora wetz, Techniker in Wien (Leopoldstadt Nr. 61J, und dem II. A. Syrrenberg, Kaufmanne, auf eine Erfindung in der Erzeugung von Seife, welche beim Gebrauche sowohl in der Wirlhschaft zum Waschen, als auch in den Tuch- und Druckfabriken nicht nur alle bisher angewandten Seifen-Gatlunyen, ohne die Stoffe im Mindesten anzugreifen, an Wirksamkeit übertreffe, sondern auch weit billiger zu stehen komme; — auf Ein Jahr. Die Geheimhaltung wurde angesucht. In öffentlichen Sanitätsrücksichten steht der Ausübung dieses Privilegiums kein Bedenken entgegen. Der Fremdenrevers des H. A. Syrrenberg liegt vor. (Zahl 6686-H.) Dem Charles Morey, Rentier in London, durch Friedrich Rödiger, in Wien (St. Ulrich Nr. 50), auf eine Erfindung und Verbesserung einer Maschine delovanje kamnja, bodi si za navadno rabo ali za olepije; — za pet let. Da skrivaj ostane, je bilo prošeno. (St. 6687-k.) S. Edi er u, na Dunaju (mesto št. 770) in A. WoI fu, fabrikantu netil v Neuddrfi poleg Dunajskega Novega mesta, za popravo v izdelovanju netilnib klinčkov; — za štiri leta. Da skrivaj ostane, je bilo prošnno. Glede občnega zdravstva se rabi te privilégié nič zoper ne stavi. (St. 6688-k.) G. S iglu, fabrikantu maši» na Dunaju (Michaelbäurischen Grund št. 42) za popravo tiskarne, pri kteri ploše in vala rji pritiskajo, in ktera se da posebno pri fabrikab za cuker iz pese in za olje vpotrebovati ; — za eno leto. Da skrivaj o-stane, je bilo prošeno. Glede občnega varstva in zdravstva se rabi té privilégié nie zoper ne stavi. Ptujinski list je predložen. (Sl. 6689-k.) Vetru Piccard tu, Pražkemu mestnjanu in računarju pri Jožefu Eleschnerju v Pragi (št. 739-1), za iznajdbo novega tintnega papirja in popravljenega posnemita pisem, rajting, risanj i. t. d., pri kterim ni treba več ne tinte ne ravnanja pri posnemanju pisem kakor doslej, in je veliko inenj časa, truda in stroškov treba; — za eno loto. Da skrivaj ostane, je bilo prošeno. Glede občnega zdravstva se rabi te privilégié nič zoper ne stavi. (St. 6691-k.) .Jakobu Poschingerju, oskerbniku fužin v Rožnim potoku na Koroškim, za iznajdbo nove sostave pianinih peči, pri kteri se z napravo medmestejne jése rosi za žerjavčne in gazne reči rabljivi in peči bolj proste in poceni napravijo in se menj kurjave potrebuje; — za tri leta. Odperti popis té privilégié je pri c. k. Koroškim poglavarstvu vsakemu v pregled shranjen. Glede občne varnosti se rabi té privilégié nič zoper ne stavi. (St. 6692-k.) Janezu K. de Gore n z, izdelovaveu orgel v Vicenci, za iznajdbo novega načina v sostavi orgel „Fönocromico“ imenovanega, ki s pritiskanjem na taste in pedale prav lepe glase daje; — za pet let. Odperti popis privilégié je pri c. k. po-* glavarstvu v Benedkah shranjen. (Sr. 6789-k.) 355. Razpis c. k. kupčijskega ministerstva 6. Septembra 1851. |iri*Uetfie î. 11. Sclilu. Kupčijsko miniserstvo je za dobro spoznalo, ('. V. Schlu predstojniku falirike zum Behauen und Bearbeiten der Steine, sowohl zum gewöhnlichen Gebrauche als auch zu Verzierungen; — auf Fünf Jahre. Die Geheimhaltung wurde angesucht. Der Fremdenrevers Hegt vor. (Zahl 6687-H.J Dem S. Edler, in Wien (Stadt Nr. 77Of und dem A. Wolf, Zündrequi-siten-Fabriksinhaber zu Neudörfl nächst UV. Neustadt, auf eine Verbesserung in der Erzeugung von Zündhölzchen; — auf Vier Jahre. Die Geheimhaltung wurde angesucht. In öffentlichen Sanitätsrücksichten steht der Ausübung dieses Privilegiums kein Bedenken entgegen. (fZahl 6688-H.) Dem G. Sigl, Maschinen - Falriksbesitzer in Wien (am Michaelbäurischen Grunde Nr. 42), auf die Verbesserung einer Presse, wobei der Druck mittelst Platten und Walzen effectuirt werde, und welche besonders zur Runkelrüben-zucker- und Oehlfabrikalion anwendbar sei; — auf Ein Jahr. Die Geheimhaltung wurde angesucht, ln öffentlichen Sanitäls- und Sicherheitsrücksichten steht der Ausübung dieses Privilegiums kein Bedenken entgegen. Der Fremdenrevers Hegt vor. (Zahl 6689-H.J Dem Peter Piccardt, Prager Bürger und Buchhalter im Hause Joseph Fleschner, in Prag (Nr. 739-1), auf die Erfindung eines neuen Tinten-papieres nebst einer verbesserten Vorrichtung zum Copiren von Briefen, Rechnungen, Zeichnungen etc., wobei sowohl der Gebrauch der Tinte, sowie das bisher beim Copiren der Briefe beobachtete Verfahren entfalle, und eine bedeutende Ersparnissi an Zeit, Mühe und Kosten erzielt werde; — auf Ein Jahr. Die Geheimhaltung wurde angesucht. In öffentlichen Sanitätsrücksichten steht der Ausübung dieses Privilegiums kein Bedenken entgegen. (Zahl (i(>9i-H.) Dem J a k ob Pose h i n g er, Verwalter des Hüttenwerkes Rosenbach in Kärnten, zu Rosenbach in Kärnten, auf die Erfindung einer neuen Conslruktion der Flammöfen, wobei durch Anbringung einer Zwischenesse Pu/tröste für Gliih-und Gasöfen brauchbar und die Oefen viel einfacher und billiger werden, und wodurch man zugleich im Vergleiche mit gewöhnlichen Flammöfen eine bedeutende Ersparung an Brennmateriale erziele; — auf Drei Jahre. Die offene Privilegiums-Beschreibung befindet sich bei der k. k. Slatthalterei von Kärnten zu Jedermanns Einsicht in Aufbewahrung. In öffentlichen Sicherheitsrücksichten steht der Ausübung dieses Privilegiums kein Bedenken entgegen. (Zahl 6692-H.) Dem Johann Baptist de Lorenzi, Orgelbauer in Vicenza, auf die Erfindung einer neuen Methode in der Consfruktion einer Orgel „Fonocromico“ genannt, welche durch Tasten- und Pedaldruck sehr ausdrucksvolle Töne hervorbringe; — auf Fünf Jahre. Die offene Privilegiums-Beschreibung befindet sich bei der k. k. Statthalterei in Venedig zu Jedermanns Einsicht in Aufbewahrung. (Zahl 6789-H.J Erlass des k. k. Handels-Ministeriums vom 6. September 1851. t ertiingerung der Hauer des Privilegiums des C. I.'. Schlu. Das Handelsministerium hat das dem C. V. Schlu, Vorstande der Muschi- za mašine c. k. severne derž. železnice v Pragi 18. Avgusta 1850 podeljeno pri— vilegio za iznajdbo in popravo na železničnih vozéh za drugo leto podaljšati. 356. Razpis c. k. kupčijskega ministerstva 6. Septembra 1851. 1'oilaljeaiije privilegij Knianuela IVrzolika. Kupčijsko ininisterstvo je za dobro spoznalo, Emanuelu Wrzoliku, civilnemu inženirju v Freistadtu v Silezii podeljeno privilégie 21. Julija 1843 za iznajdbo nove naprave za vzdigovanje vode brez pumpnih drogov za vsako visočino za deveto léto podaljšati. 357. Razpis c. k. ministerstva notranjih opravil 29. Julija 1851, veljaven za vse kronovine , h hierin« se zaznamva «lnarnica (kasa), Iz hiere se imajo talje in darila (premije) za vjetje kazni vrediiili ljudi 11 e v oj a* kega stan u plačevati. (Je v občn. derž. zakoniku in vladnim listu, LXIII. delu, st. 220, izdanim in razposlanim v somo-ncinškim kakor tudi slovensko-ndmškini jeziku 16. Oktobra 1851.) Zastran vprašanja, iz ktere dnarnice je treba plačevati talje in darila za vjetje kazni vrednih (kazni zapadlih) ljudi nevojaškega stanu, odloči ininisterstvo notranjih zadev dogovorno z dnarstvenim ministerstvom, da se je za naprej glede na talje za vjete budodelnike vselej lastnosti človeka, ki koga v j a m e, kakor merila in napotka deržati, tako da ima za prestopnika, kterega nevojaške osebe vjarnejo, ti-krat, kadar zamorejo le-te osebe po veljavnih predpisih kako darilo (taljo) lirjati in se jim taisto prisodi, to darilo kameralni zaklad (erar) na predelek „politična uprava" (oziroma zalog stroškov za javno ali občno varnost), za jetnika pa, ki ga žan d arm e rij a ali vojaška policijska straža prime, če jima za to kako darilo (talja) gre, taisto dotični zalog (fond) izplačevati. Talje za vojaške uhajavce (dezerterje) bode tudi za naprej vojaški zaklad opravljal. t Bacli 8. r. 358. Razpis c. k. ministerstva za vojaštvo 1. Oktobra 1851, * kterim se Izdajo odločbe zastran priliotlnjcff« jemanj» aspirantov za c. k. polj no- Itojno komisarstvo. (Je v oben. derž. zakoniku in vladnim listu, LXIIF. dolu, št. 228, izdanim in razposlanim v samo-nemškim kakor tudi slovcnsko-ncmškim jeziku 16. Oktobra 1851.) Nanašaje se na začasno postavo 30. Julija 1850 (deržavnega zakonika št. 327) nenwerkslätlen der k. k. nördlichen Staatseisenbahn in Prag unterm 12. August 1850 verliehene Privilegium auf eine Erfindung und Verbesserung an den Eisenbahnwagen, auf das zw eite Jahr zu verlängern befunden. 356. Erlass des k. k. Handels-Ministesiums vom 6. September 1851. 'Verlängerung der Hauer des M*rivilcg*uins f'Ur Emmanuel Urzolik. Das Handelsministerium hat das dem EmmanueIWrzul ik, Civil-Ingenieur zu Freistadt in Schlesien, verliehene Privilegium dto. 21. Juli 1843 auf die Erfindung einer neuen Wasserhebungs-Vorrichtung ohne Pumpgestänge für jede Höhe, auf das neunte Jahr zu verlängern befunden. 357. Erlass des k. k. Ministeriums des Innern vom 29. Juli 1851, wirksam für sämmlliche Kronländer, mit der Bezeichnung det' Casse, aus tvetcher die Paglien und Prämien für die Zu* standebringung straffälliger Individuen aus dem Civilstande zu bezahlen sind. (Enthalten im allgemeinen Reichs-Gesela- und ttegierungs-Blatle l.XIII. Stück, Ar. 226. Ausgegeben sowohl in der deutschen Allein-, als auch in der slovenisch-deutschen Ausgabe am 16. October 1S6I.J Heber die Frage, aus welcher Casse die Taglien und Prämien für die Zu-standebringung von straffälligen Individuen aus dem Civilstande zu bezahlen seien, findet das Ministerium des Innern, einverständlich mit dem Finanzministerium, zu bestimmen, dass bezüglich der Taglien für eingebrachte Verbrecher für die Zukunft immer die E i g e n s chaft des e r g reifenden Individuums als massgebend und bezeichnend anzunehmen net, so dass für einen durch Ci-vilpersonen zu Stande gebrachten Heber treten' in den Fällen, wo aus diesem Anlasse das betreffende Individuum auf eine Prämie (Taglia) nach den in Kraft bestehenden Vorschriften Anspruch hat und ihm diese zuerkannt wird, solche das Cameral-Aerar auf die Rubrik „politische Verwaltuugu (bezüglich der Fond zur Bestreitung der Auslagen für die öffentliche •Sicherheit) und für einen durch die Gensd' armer ie oder durch die Militärpolizeiwache Eingebrachten in den Fällen, wo ihnen hie für eine Prämie (Tag lia) gebührt, solche der bezügliche Fond zu tragen hat. Mililär-Deserteurs-Taglien werden auch fernerhin vom Militär-Aerar bestritten. Hach m. p. 358. Erlass des k. k. Kriegsministeriums vom 1. October 1851, betreffend Bestimmungen hinsichtlich der künftigen Aufnahme von Aspiranten für das k. k. Peldkriegf-Commissariat. (Enthüllen im allgemeinen Reichs-Gesetz - und Regierungs-Blatte hXllI. Stück, Nr. 22S. Ausgegeben sowohl in der deutschen Allein-, als auch in der sloveniseh-deutschen Ausgabe am 16. October 1SS1.J Mit Bezug auf das provisorische Gesetz vom 30. Juli 1850 (Reichsgesetz- 192 in na razpis ministerstva za bogočastje in uk 21. Januarja 1851 (deržavnega zakonika št. 28), po tem z ozirom na uravnavni predpis za poljno-bojno komisarstvo 10. Marca 1808, ki' postavi za pogoj vslužbenja pri poljno-bojnem komisarstvu, da so se pravoslovno-polilični uki doveršili, se za prihodnje jemanje aspirantov k c. k. poljno-bojnemu komisarstvu zastran lastnosti, ki jih imajo taisti izkazati, sledeče zavkaže: P er vi c. Tisti učenci pravoslovnih in deržavnih znanstev, ki so predpisano število učnih semestrov na kaki učivnici v lombardo-beneškein kraljestvu, na Ogerskem, Hervaškem, Slavonskem, v Serbski vojvodini, Teineškem Banatu ali v Erdelju v učnem letu 1850 — 1851 doveršili, se smejo kakor aspiranti za poljno-vojskno komisarstvo vzeti, če so za sedaj tudi samo en poseben (specialni) razdelek teoretične deržavne preskušnje opravili. Oni pa imajo drugi posebni razdelek teoretične deržavne preskušnje v enem letu toliko gotoviši opraviti, ker bi sicer to dobroto zgubili, če bi obe posebni preskušnji ne opravili najpozneje do zadnjega dneva Decembra 1852. Od 1. Januarja 1853 se doveršeni pravoslovci te verste ne morejo drugači za aspirante k poljno-bojnemu komisarstvu vzeti, kakor le, če so popred oba posebna razdelka teoretične deržavne preskušnje opravili. Drugič. Tisti učenci, ki so na vseučilišu na Dunaju, v Pragi, Gradcu, Olomucu, Inspruku, Krakovu ali Lvovu a) v letu 1851 svoje uk e dognali, imajo izkazati, da so svoje štiri leta, kakor jih predpisuje postava 30. Julija 1850, popolnoma doveršili, in da so občni, in pa enega izmed posebnih, namreč pravosodni razdelek teoretične deržavne preskušnje z zadostnim izidom (uspehom) opravili. b) Ako taisti svoje šole v letu 1852 dokončajo, se ne morejo drugači za aspirante k poljno-bojnemu komisarstvu vzeti, kakor le, če izkažejo, da so vse tri razdelke teoretične deržavne preskušnje opravili, kakor jih postava 30. Julija 1850 predpisuje. Tretjič. Tistim, ki so pred drugim semestrom šolskega leta 1849 — 50 svoj pravaslovno-politični tečaj že "dognali, in napredovanje v ukih, oziroma obiskovanje učb tako izkažejo, kakor je po poprejšnih postavnih odločbah zadostilo, se, kadar se za aspirante k poljno-bojnemu komisarstvu jemljejo, odpusti izkaz teoretičnih deržavnih preskušenj. Csorich s. r. blatt Nr. 327), und auf den Erfass des Ministeriums des Cultus und Unterrichts vom 21. Jänner 1851 (Beichsyesetzblatt. Nr. 28J, dann mit Hinblick auf die Oryanisirunys-Vorschrift für das Feldkrieys - Commissariat vom 10. März 1808, welche als Bedingung der Anstelluny im Feldkrieys-Commissariate die zurückyeleyten juridisch-politischen Studien aufstellt, wird rücksichtlich der künftiyen Aufnahme von Aspiranten für das k. k. Feldkrieys-Commissariat in Ansehuny der von denselben auszuweisenden Qualification Nachstehendes anye-ordnet : I. Jene Studirenden der Rechts- und Staatswissenschaften, welche die vor-yeschriebene Anzahl von Studien-Semestern an einer Lehranstalt im lombardisch-venetianischen Königreiche, in Ungarn, Croatien, S/avonien, in der Woiwodschaft Serbien, im Temeser Banate oder in Siebenbürgen im Studienjahre 1850-51 ab soi vir t haben, dürfen als Aspiranten für das Fe/dkrieys-Commissa-riat anyenommen werden, wenn sie vorläufiy auch nur Eine der speciellen Abtheilunyen der theoretischen Staalsprüfuny abyeleyt. haben. Dieselben haben aber die andere specielle Abtheiluny der theoretischen Staatsprüfuny binnen Jahresfrist um so yewisser nachzutrayen, als sie diese Begünstigung verlieren, wenn sie nicht die beiden speciellen Prüfungen lânyslèns bis letzten December 1852 bestanden haben. Vom 1. Jänner 1855 anyefangen kann die Aufnahme von absolvirten liechts-hörern dieser Kategorie als Aspiranten für das Fefdkrieys-Commissariat nur erfolgen, wenn sie vorher die beiden speciellen Abtheiluny en der theoretischen Staatsprüfuny abyeleyt haben. II. Diejeniyen Studirenden, welche an einer der Universitäten zu Wien, Pray, Gr atz, Oltnütz, Innsbruck, Krakau oder Lemberg a) im Jahre 1851 ihre Studien beendigten, haben sich auszuweisen, dass sie ihr Quadriennium, so wie es das Gesetz vom 30. Juli 1850 vorschreibt, vollständig absolvirt haben, und dass sie die allgemeine, dann eine der speciellen, und zwar die judicieile Abtheiluny der theoretischen Staatsprüfung mit genügendem Erfolge abyeleyt haben. b) Beendigen dieselben ihre Studien im Jahre 1852, so können sie nur dann für das Feldkrieys - Commissariat als Aspiranten aufgenommen werden, wenn sie die Ablegung aller drei Abheilungen der theoretischen Staatsprüfung, wie sie das Gesetz vom 30. Juli 1850 vorschreibt, nachweisen. III. Diejeniyen, welche vor dem zweiten Semester des Studienjahres 1849-50 ihren juridisch-politischen Cursus schon vollendeten, und sich über den Fortgang in den Studien, beziehungsweise über die Fréquentation in den Vorlesungen in der Art ausweisen, wie es nach den früher bestandenen gesetzlichen Bestimmungen genügte, sind bei der Aufnahme als Aspiranten für das Feldkrieys-Commissariat von der Ausweisung der theoretischen Staatsprüfungen dispensirt. Csorich m. p- 359. Razpis c. k. dnarstveiiega ministerstva 7. Oktobra 1851 , veljaven za vse kronovine. zastran izmere kolkove tlaviinc ud plačil»1**1 službnib pogoilb, ki zapopadejo kak« pooblaMtJeuJe. (Je v občnim dcrž. zakoniku in vladnim listu, LXIII. délu. st. 229, izdanim in razposlanim v samo nemškim kakor tudi slovcnsko-ncmškim jeziku Iti. Oktobra 1851.) Z ozerom na odločbe tarifnih številk 85/40 in S2/1M tarife za davšine od pravnih opravil, pisem, spisov in uredskih djanj se izreče, da se kolek za vračivne (odplačne) pogodbe čez službe, ako je v teli pogodbah kako pooblastjenje zapopadeno, nima spod petnajst krajcarjev od vsake pole meriti. F. Hrauss s. r. 360. Ukaz ministerstev notranjih, vojaških in pravosodnih opravil 10. Oktobra 1851, veljaven za vse kronovine, » kterim se v deželni žandarmerll pri reffi*,,e,,tnih itabib slu/<• vi plsarnlčnl služabniki, re#iiiien1ni in krilni pisarji, pu tem furirski praktikanti za ti ras, iloliler v tej lastnosti služijo, pod vojaško sodno oblast postavijo. (Je v oben. derž. zakoniku in vladnim listu, LXIII. délu. st. 231, izdanim in razposlanim v samo-nemškim kakor tudi slo vensko-nemškim jeziku Iti. Oktobra 1851.) Sledeči pri c. k. deželni žandarmerii služeči ljudje, namreč pisarnični služabniki pri regimentnih štabih, regiment»! in krilni pisarji, po tem furirski praktikanti se imajo, da se vojaški sodni oblasti po d veržej o za čas, dokler v tej lastnosti služijo, ne-obligatno tako asentirati, da se zavoljo tega sicer razmera asentiranega, kar se tiče njegove dolžnosti zastran vojaške službe, nikakor ne premeni. Ti prideržek je torej tudi treba v izdanem asentnem spisku izrečno pristaviti. Ako bi po tem tacega pri žandarmerii pod neobligatno zavezo asentiranega o dajanju vojaških novincov v njegovem domovju srečka (loz) zadela, se taisti, če je za vojaško slubo dober najden, s postavno kapitulacio za osem let v službo zaveže, to da žandarmerii je prepušeno, ali hoče izsrečkanega na dotično komando na-bernega okraja oddati, ali pa tudi za naprej s postavno kapitulacijo v dosedajni službi obderžati in le-to samo regimentu nabernega okraja naznaniti. llacli S. r. Csorich s. r. K. Krauss s. r. 359. Erlass des k. k. Finanz-Ministeriums vom 7. October 1851, wirksam für alle Kronländer, iihet' das .iusntass der Stümpeff]< l>iihr van entgeltlichen, eine Vollmacht enthaltenden, Vertrügen Ult er Dienstleistungen. (Enthalten im allgemeinen Reichs - Geseta- und Regierungs-Blatte EXIII, Stück, l\r. 229. Ausgegeben sowohl in der deutschen Allein-, als auch in der slovenisch-deutschen Ausgabe am 16. October ISSI.) Mit Beziehung auf die Bestimmunyen der Posten 40 und 111 des Tarifes über die Gebühren von Rechtsgeschäften, Urkunden, Schriften und Amtshandlungen wird erklärt, dass der Stämpel von entgeltlichen Verträgen über Dienstleistungen, wenn diese Verträge eine Vollmacht enthalten, nicht unter fünfzehn Kreuzer von jedem Bogen zu bemessen ist. Ph. Hr an.w* m. p. 360. Verordnung der k. k. Ministerien des Innern, des Kriegswesens und der Justiz vom 10. October 1851, wirksam für alle Kronländer, womit in der M-andes-tiensd'armerie die, f,ei ,ten Regiments stillten befindlichen Kanzleidiener, die Regiments- und JFtiigelschreiher, dann die Kourierspraktikan-ten für die W.eit ihrer Dienstleistung in dieser Eigenschaft, unter die MHitiirge- richtsharkeit gestellt werden. (Enthalten im allgemeinen Reichs - Geseta - und Regierungs -Blatte LXllI. Stück, Ar. 231. Ausgegeben sowohl in der deutschen Allein-, als auch in der slovenisch-deutschen Ausgabe am 16. October 1851.J Nachbenannte in der k. k. Landes -Gensdarmerie verwendete Individuen, nämlich die bei den Regimentsstäben befindlichen Kanzleidiener, die Regiments-und Flügehchreiber, dann die Fourierspraktikanten sind behufs ihrer Unterstellung unter die Militär - Gerichtsbarkeit fäc die Zeit ihrer Dienstleistung in dieser Eigenschaft unobligat in der Art sw assentiren, dass dadurch das sonstige Verhältniss des Assentirlen, bezüglich seiner Militärpflichtigkeil durchaus nicht beirrt werde, welcher Vorbehalt daher in der auszufertigenden Assenl/isfe ausdrücklich beizufügen ist. Träfe nun ein bei der Gensd armerie für unobligate Verpflichtung assentir-tes Individuum bei einer Recrutenstelluny in seiner Heimat das Los, so wird dasselbe bei befundener Kriegsdiensttauglichkeit mit der gesetzlichen Capitulation von acht Jahren verpflichtet, jedoch soll es dem Gensd’armeriekörper überlassen bleiben, das geloste Individuum entweder an das betreffende Werbbezirkscom-mando abzugeben, oder dasselbe fortan mit der gesetzlichen Capitulation in der bisherigen Dienstleistung beizubehalten und hievon nur das Werbbezirks-Regiment zu verständigen. Bach m. p- Csorich m. p. C. Krauss m. p. Razglas predsedništva c. k. dež. komisije za oprostenje zemljiš na Krajnskim 24. Oktobra 1851, n kterini se razglnsl, «1» vodstvo zaloga * 1* Xovemhra 1HS1 v djavnost pride. Vsled razpisa vis ministerstva znotranjili oprav 30. Septembra t. I. št. 21793 ima v izpeljanje cesarskih patentov 25. Septembra 1850 in 11. Aprila 1851 , iz torej za osnovo in upravo zaloga za oprostenje zemljiš za Krajnsko kronovino c. k. vodstvo zaloga za op r ostenj e zemljiš, kot cesarska deželna višja oblast-nija, s sedežem v glavnim dežele mestu Ljubljani 1. Novembra t. 1. v djavnost priti, kar se z nazočim sploh ve d iti da. Predsednik : l>r. Karl UI«»pic «. r: 36i. Kundmachung des Präsidiums der k. k. Grundentlastung s-Fondsdirec-tion für Krain vom 24. October 1851. .Iktivii'un/j der Fondsdirection mit 1. November 1H.H. In Folge Erlasses des hohen Ministeriums des Innern vom 30. September l. J. Zahl 21793 hat zur Durchführung der kaiserlichen Patente vom 25. September v. und 11. April l. J., und sonach zur Bildung und Verwaltung des Grutid-entlastungsfondes für das Herzogthum Iirain die k. k. Grundentlastungs-Fon ds - Dir e c tion, mit der amtlichen Stellung einer landesfürstlichen Landes-Oberbehörde, mit dem Amtssitze in der Landeshauptstadt Laibach, am 1. November l. J. in Wirksamkeit zu treten, was hiedurch zur allgemeinen Kenntniss gebracht wird. Der Präsident • Dr. Carl Ullepitsch m. p. xov. - • Xi>,\ vitiwVtil A-4: mi ' u-.-.uX -,-m «. oV ' ■ '' ’ - I- • : ■ ' ' ■ ' ■ • ■ ' - ~ . b . * •. - / " ' ' • ' • ' "" ' : aV: , . - ’ ' ~&v. ’'itimiim'A ivwVwv-*,,V\ - iw? v.-nuVv'A ,t „,^-t, v AmiwHIf i» X A -là 1 Avtu uVnvtA ' •Vtmft* * '» - ■ ■ 1 .-tit l/ . , . " < v OHdS'-Mv,<■» ♦ (Beilage zam Landesgesetzblatte für K,rain.) ti Občna avstrijanska čolna tarifa z a uvožnjo, izvožnjo In prevožnjo. I. Predgovor. S. 1. Obsežek moči. Odločbe v tej tarifi zapopadene veljajo za celo cesarstvo, samo za čolne izjemke ne. §. 2. Notr a nj a v red ba. Le-ta tarifa se derži sledečega reda : Predgovor odločuje v splohnoti, s kterimi imeni, po kterih merilih naj se blago poveduje, pri kterih uredih zacoluje in v kteri veljavšini coli plačujejo, ktero blago za colnijsho ravnavo posebnega dovoljenja potrebuje, ktero je cola prosto ali v colu olaj-ševano, in ktere postranske davšine je treba razun pravih solov, dopustnin in prikla-dov k davkom pri colnijskih ravnavah plačevati. Za tim sledeča skladna (po sistemu vredjena) tarifa obseže blaga po njih tarifnih imenih, po merilih zacola, colih od uvoinje, izvožnje in prevožnje,ki jihgre opravljati, po odbitkih tare, ki se pri prerajtovanju čiste vage gode, in v opombah ali pazkah izjeme, ki so pri zacolu nekterega blaga dopušene, dopustnine in priklade k davkom, ki jih je s coli vred plačevati. Priložena d oklada zapopade nektere preglede, poduke in redukcij ne tabele (preobračavne razkazke). Da se polajša poved blaga, je narejen zaznamek blaga po abecedi, kteri kaže tarifni postavek, pod kterim je to ali uno blago v tarifi vverstjeno, in pa ime, s kterim ga gre povedovati. 8- 3. Tarifni razredi, razdelki, postavki. Po sistemu (skladu), ki je podloga tarifi, je vse blago, s kterim se navadno kupčuje, v 30 razredov vverstjeno, vsak razred obseže en ali več razdelkov, vsak razdelek en ali več tarifnih postavkov ali členov. Der allgemeine österreichische Zolltarif für die Ein-, Ans- timtM AMurchfutw*. L Vorerinnerung. L i- Umfang der Wirksamkeit. Die in diesem Tarife enthaltenen Bestimmungen gelten für das gesammte Reich, mit Ausnahme der Zoll-Ausschlüsse. L S Innere Einrichtung. Der vorliegende Tarif beobachtet folgende Ordnung Die Vorerinnerung bestimmtim Allgemeinen, mit welchen Benennungen, nach welchen Masstäben Waaren erklärt, bei welchen Aemtern verzollt und in welcher Währung die Zölle entrichtet werden sollen, welche Waaren Behufs der Zollamtshandlung einer besonderen Bewilligung bedürfen, welche zollfrei oder im Zolle begünstiget, und welche Nebengebühren ausser den eigentlichen Zöllen, TAcenzgebühren und. Steuerzuschlägen bei den Zollamtshandlungen zu entrichten sind. Der hierauf folgende system atische Tarif umfasst die Waaren nach ihren tarif-mässigen Benennungen, den Masstäben der Verzollung, den zu entrichtenden Ein-, Aus- und Durchfuhrzöllen, den bei Berechnung des Nettogewichtes vorzunehmenden Tara-Abzügen, und. in der Form von Anmerkungen die bei Verzollung einiger Waaren stattfindenden Ausnahmen und. die neben den Zöllen zu entrichtenden TAcenzgebühren und Steuerzuschläge. Der beigefügte Anhang enthält einige Uebersichten, Unterrichte und Reductionstabellen. Zur Erleichterung der Erklärung der Waaren besteht ein alphab eti sehe s Waar en-verzeichniss, welches den Tarifsatz, unter welchen die einzelnen Waaren im Tarife gereiht, und die Benennung, unter welcher sie zu erklären sind, angibt. $ 3 Tari fs-Clas sen, - Abtheilung en, -Sätze. Nach dem Systeme, welches '■dem Tarife zum Grunde liegt, sind alle Waaren, welche im. Verkehre vorzukommen pflegen, in 30 Classen eingereiht, jede Classe umfasst eine oder mehrere Abtheilungen, jede Abtheilung einen oder mehrere Tarifsätze. 1 - Razredi so zaznamvani s poverstnimi rimskimi (I., II., III. itd.), razdelki s pover-stnimi arabskimi številkami, tarifni postavki pa se eden od druzega ločijo z latinskimi čerkami (pismeni), ki se v vsacem razdelku od konca začenjajo. Tako n. pr. ima razred II razdelka 7 in 8, kterih vsak obseže štiri tarifne postavke črk. a do d. 8- 4. Obstojni deli vsacega tarifnega postavka. Vsak tarifni postavek zapopade ta rifno ime v njem vverstjenega blaga, za-colno merilo (merilo zamiterija), t. j. edinko teže, mere, ali kakošno bodi drugo edinko, po kteri se blago pri uvožnji, iz-in prevožnji zacoluje, koliko se za taro od-biva, da se čista teža prerajta, kjer gre čisto težo izvediti, in u voznino, iz-in prevoznino, ki jo na zacolno edinko plačati pride. Ne redko so za tarifnim imenom naštete po lastnem imenu vse tiste blaga, ki so pod tem tarifnim imenom zapopadene, kar je v tarifi vselej zaznamvano z besedico „kakor“: ki stoji pred naštevo. V tem primerleju je vse to, kar ni po imenu našteto, od tega tarifnega postavka izklenjeno (izvzeto). Dostikrat sledi za tarifnim imenom popis ali pojasnjenje, kar je v tarifi povedano z znamenjem : „t. j.“ (to je) ali: „te so,“ ki pred popisom stoji. V časih pa tak popis v tem obstoji, da se le na primer naštejejo nektere izmed tistih reči, ki so pod tarifnim imenom zapopadene, in tu stoji pred naštevo znamenje: „n. pr.“ (na primer) ali se pa reče: „sosebno spada med te,“ „zlasti gre tu vverstiti.“ V tem primerleju zadeva tarifni postavek tudi druge reči, ki niso na primer naštete, in sicer vse tiste reči, kterim se po občno navadnem govorjenju to ime daje, za ktero gre. Tarifno ime samo obstoji praviloma iz samostavnega imena, kteremu se večidel eden ali dva priloga v natančneje odločbo prideneta (plemenskega in verstncga zapo-padka), n. pr. b om baževina, debela; včasih, kar je pa redkeje, obstoji ime iz dveh ali več samostavnih imen (podverst) skupej, n. pr. voli in biki. §. 5. Potarifna poved verste blaga. Vsako blago se mora praviloma za colnijske ravnave p o d svojim tarifnim t. j. tistim imenom povedati, pod kterim se znajde v tarifi s posebnim tarifnim postavkom, ter ni dopušeno, se namesti tega druzih ali občniših (splošniših) imen posluževati; n. pr. n an ki n se ne sme kakor nankin, ali samo kakor bombaže-vina, ternuč se mora kakor bombaževina, srednja, povedati. Ako tarifno ime obstoji iz dveh ali več imen, ki niso enacega pomena, blagu se pa le eno izmed tih imen prileže, se ima tudi le s tim poslednjim imenom zaznamovati. Tako n. pr. se morajo orehi kakor orehi, ne pa kakor kostanj in orehi pove-dovati. Die Classen werden mit fortlaufenden römischen fl., II, III. etc.), die Abtheilungen mit fortlaufenden arabischen Ziffern bezeichnet, die Tarifsätze werden durch lateinische Buchstaben unterschieden, welche innerhalb jeder Abtheilung von Neuem beginnen. So z. B. enthält die Classe II die Abtheilungen 7 und 8, von denen jede vier Tarifsätze lit. a bis d umfasst. § 4 B est and t heile j e de s Tarifsatzes. Jeder Tarifsatz enthält die tarifsmässige Benennung der in denselben eingereihten Waaren, den Verzollungsmasstab, d. i. die Gewichts-, Mass- oder die sonstige Einheit, nach welcher die Verzollung in der Ein-, Aus- und Durchfuhr stattfindet, den Tara-Abzug zur Berechnung des Nettogewichtes, woletzteres zu erheben ist, und den für die Verzollung 8 einheit entfallenden Ein-, Aus- und Du r c hfuhrzo 11. Oft ist der tarifmässigen Benennung auchdie namentliche Aufzählung der unter derselben begriffenen Waaren beigefügt, was im Tarife stets durch ein „als:”, welches der Aufzählung vorangeht, ausgedrückt ist. In diesem Falle ist alles, was nicht namentlich aufgeführt ist, von diesem Tarifsatze ausgeschlossen. Oft folgt der tarifmässigen Benennung eine Beschreibung oder Erklärung nach, was imTarife durch ein dieser vorausgehendes : „d. i.” (das ist) oder „das sind” angezeigt wird. Manchmal besteht aber diese Beschreibung in einer beispielweis en Anführun g einiger der unter der tarifmässigen Benennung begriffenen Gegenstände, und in diesem Falle geht der Anführung ein: „z. B ” (zumBeispiele) voraus oder es ist gesagt: „Insbesondere gehört hierher,” „namentlich ist hier einzureihen.” In diesem Falle erstreckt sich der Tarifsatz auch noch auf andere Artikel als die beispielsweise angeführten, und zwar auf alle, welchen nach dem allgemeinen üblichen Sprachgebrauche die Benennung zukommt, um die es sich handelt. Die tarifmässige Benennung selbst besteht in der Regel aus einem Hauptworte, welchem meist ein oder zwei Beiwörter als nähere Bestimmung beigefügt sind (dem Gattungsund dem Artsbegriffe), z. B. Baumwolhvaaren, gemeine; in einigen selteneren Fällen besteht die Benennung aus der Verbindung zweier oder mehrerer Hauptwörter (Unterarten), z. B. Ochsen und Stiere. § 3. Tarifmässige Erklärung der Art der Waar en. Jede Waare muss in der Regel Behufs der Zollamtshandlungen unter ihrer t arifmäs sigen, d. i . unter jcner Benennung erklärt werden, unter welcher sie im Tarife mit einem besonderen Tarifsätze aufgeführt wird, und es ist nicht gestattet, statt derselben andere oder allgemeinere Namen zu gebrauchen; z. B. Nanking darf nicht als solcher, oder bloss als Baumwollwaare, sondern muss als B aumw ollwaare, mittelfeine, erklärt werden. Wenn die tarifmässige Benennung aus zwei oder mehreren nicht gleichbedeutenden Benennungen besteht, während der Waare nur eine dieser Benennungen zukommt, so ist sie auch nur mit der letzteren Benennung zu bezeichnen. So z.B. müssen Nüsse als solche und nicht al 8 Kast ani en und Nüsse erklärt werden. Če je v tarifi za tarifnim imenom blago tudi po lastnem imenu našteto, je dopu-šeno, blago ali s tarifnim imenom ali pa s tisto besedo zaznamovati, s Irtero se pod-versta, vktero blago spada, v poimenski naštevi omenjena najde. Tako n. pr. se zamo-rejo lešniki kakor lešniki ali pa kakor orehi povedati. ï)eli k a ce g a blaga naj se zacolujejo kakor celo blago, razun če po svoji kakšinosti ali po posebni določbi v lasten tarifin postavek gredo. §. 6. Poved po občnih (splošnih) imenih. Pod posebnimi pogoji se zamore blago, kije namenjeno zacolanju uvožnje al izvožnje, in ktero se zacoluje preči pri tistem uredu, kjer se vpervič pove, po občnih imenih povedati, namreč ali samo s besedo „blago,“ ali pa z naznanjenjem razreda ali razdelka, kterega je. Ti pogoji so: a) da se blago pošlje po c. kr. pošti, ali pa, b) da množina blaga, če je namenjeno za uvozno zacolanje, ni čez 1 cent čiste vage težka, in da col, ki po tarifnem imenu na-nj pride, čez deset goldinarjev ne znese, ali če se ima za izvoz njo zacolati, da ni čez 5 centov grobe (srove) vage težka, in col, ki po tarifnem imenu pride, enega goldinarja ne preseže. Ako se taka reč samo kakor „blago“ pove, naj se za taisto najvišji v tarifi za uvožnjo ali izvožnjo ustanovljeni col plača; ako se pa v povedi razred ali razdelek naznani, kterega je reč, je taista podveržena najvišjemu, za uvožnjo ali izvožnjo tega razreda ali razdelka ustanovljenemu eolu. Tako n. pr. se zamore sladkorje va moka 50 funtov (liber) težka povedati za blago, za kolonialno blago, za sladkor (cuker), slad-korjevo moko, in plača po tem, kakor je povedana, 300 gl., 25 gl., 7 gl. ali 5% gl. uvoznine (cola od uvožnje). Posebne vgodnosti, ki so blagu po c. kr. pošti pošiljanemu v §§. 57 in 136 postave za col in deržavno samoprodajo dodeljene, kakor tudi olajšave v povedi po železnih cestah pošiljanih reči, se z nazočimi odločbami v ničemur ne premene. §. 7. Poved zloženega blaga. Zmesi, kterih sestavni deli pod različne tarifne postavke gredo, je treba ne glede na razmero teže, v kteri posamezni obstojni deli eden proti drugemu stoje, za blago tistega tarifnega postavka povedovati, kteremu je tisti obstojni del prištet, na kterega je višji col postavljen. Toda v takošnem primerlcju naj se izrečno pove, da je blago zloženo. Tako n. pr. je treba zmes iz svincnega cukra in brošča (rudečine) za „pride li k, (produkt) kemijski, ne posebej imenovan (zložen)“ povedovati. Wenn im Tarife der tarifmäsaigen Benennung auch eine namentliche Aufzählung beigefügt ist, so wird gestattet, die Waare entweder mit der tarifmäsaigen Benennung oder mit jenem Worte zu bezeichnen, mit dem die Unterart, unter welche sie gehört, in der namentlichen Aufzählung auf ge führt erscheint. So z. B. kann man Haselnüsse als Haselnüsse oder als Nüsse erklären. Theile einer Waare sind, falls sie nicht ihrer Beschaffenheit nach oder in Folge einer besonderen Bestimmung einem eigenen Tarifsatze angehören, wie die ganze Waare zu verzollen. 6. Erklärung nach allgemeinen Benennungen. Unter besonderen Bedingungen können Waaren, welche zur Ein- oder Ausfuhrverzollung bestimmt sind, und deren Verzollung gleich bei dem. Amte erfolgt, wo ihre erste Erklärung stattfindet, nach allgemeinen Benennungen erklärt werden, und zwar entweder bloss durch das Wort „Waare", oder durch Angabe der Classe oder der Abtheilung, in welche sie gehören. Diese Bedingungen sind: a) dass sie durch die k. k. Postanstalt versendet werden, oder b) dass die Menge der Waaren, falls sie zur Einfuhrverzollung bestimmt sind, das Gewicht von 1 Centner netto, und der nach der tarifmäsaigen Benennung entfallende Zoll den Betrug von zehn Gulden, oder falls sie zur Ausfuhrverzollung bestimmt sind, das Gewicht von 5 Centner sporco, und der nach der tarifmässigen Benennung entfallende Zoll den Betrag von Einem Gulden nicht übersteige. Wird ein solcher Gegenstand bloss als „ Waare" erklärt, so ist dafür der höchste im Tarife für die Ein- oder Ausfuhr festgesetzte Zoll zu entrichten ; erfolgt die Erklärung durch die Angabe der Classe oder der Abtheilung, in welche der Gegenstand gehört, so unterliegt er dem höchsten, für die Ein- oder Ausfuhr dieser Classe oder Abtheilung festgesetzten Zolle. So z. B. kann Zuckermehl in einer Menge von 50 Pfunden als Waare, als Colonialwaare, als Zucker, als Zuckermehl erklärt werden, und zahlt je nach der einen oder anderen Erklärung 300 fl., 25 fl., 7 fl. oder 5 Va fl- Einfuhrzoll. Die Begünstigungen, welche den mit der k. k. Postanstalt versendeten Waaren in den LL 57 und 136 der Zoll- und Staats-Monopols-Ordnung eingeräumt sind, sowie die Erleichterungen in der Erklärung der mittelst Eisenbahnen versendeten Gegenstände, werden durch gegenwärtige Bestimmungen nicht berührt. 'S- 7. Erklärung zusammengesetzter Waaren. Gemenge, deren Gemengtheile unter verschiedene Tarifsätze gehören, sind ohne Rücksicht auf das gegenseitige Gewichtsverhältniss der einzelnen Bestandtheile als Waaren desjenigen Tarifsatzes zu erklären, welchem der höher belegte Bestandtheil angehört. Es ist jedoch in einem solchen Falle der Umstand, dass die Waare gemengt ist, ausdrücklich anzuführen. So z.B. ist ein Gemenge von Bleizucker und Krapp als „Produkt chemisches, nicht besonders b en un nie 8 (gemengt)" zu erklären. t Iz razne robe zloženo blag o, ki ni izrečno vverstjeno v poseben tarifni postavek, spada med zloženo blago in se mora, po tem kakor je nižji ali viiji col na njegove obstojne dele postavljen, posameznim tarifnim postavkom, ki so pod zloženim blagom zapopadeni, podvreči ; vendar se je pa pri le-tem sledečih vodil deržati : a) Nareči, ki so samo za priterjenje in zvezanje posameznih obstojnih delov, n.pr. žebli, čavli, vertela, zapone, kopče, zapenjače (kljupe), kljuke, obroči, okovi, vitla, zapahi, ključavnice, ključi, trakovi ali vezila, niti, vervice, jermeni, vervi, pri colnij-ski ravnavi ni gledati, razun če obstoje iz žlahtnih kovin ali dragotin (bižuterij) ali če bi tarifa sama izrečno njih kakšinost v mar jemala, za torej naj se tudi dotično blago, če ravno so te postranske reči zraven, le za blago tistega tarifnega postavka poveduje in zacoluje, pod kterega po svojih drugih obstojnih delih gre. b) Ni zabranjeno, obstojne dele zložene reči posebej povedati, toda taisti se morajo tudi ločeni (posebej) uredu predložiti. Tako jen. pr. dopušeno, porcelanaste bele tintnike medene pisavne priprave za se in drugo reč, ki k temu gre, tudi za se zaviti, in poslednjo za k o vi n s k e izdelke ncžlahtne, ne posebej imenovane, nižje, tintnike pa z* perstene posode, lične, povedati. §. 8. Poved množine blaga. Množina se mora za vsako posebej povedano blago tudi posebej, in sicer na tanko po zacolnem merilu povedali, ki ga predpisuje tarifa za tisto versto kupčije (vožnje), za ktero je blago namenjeno. Tako n. pr. je treba bo mbaževino, tanko, v uvožnji po čisti, v izvožnji in prevožnji pa po grobi teži in v vseh treh pri-rnerlejih po centu,bomb až ev i no najtanše ver ste pa v uvožnji tudi po čisti, v izvožnji in prevožnji po grobi teži, to da samo v izvožnji in prevožnji po centu, v uvožnji pa po funtu povedovati. Razde lini (odlomki) zacolne edinke naj zc vsigdar v desetinah in stotinah taiste povedo ; kjer je zacolno merilo cent, se zamore teža, da ni treba razdelinov zapisovati, tudi v funtih izreči, n. pr. 9%oo centov ali 907 funtov. S- 9. Poved tež e. Zacolno merilo je praviloma teža, in sosebno čolni cen t ali col ni fu n t; izjeme so v tarifi izrečno zaznamvanc. Čolni cent je enak 50 Kilogrammom — % quintale metrico — 89% dunajskim funtom (natančneje 89m/iooo funtom); čolni funt — Va Kilogramma —Va Jibbra me-irica — 28°Vi»-> dunajskim lotom. Aus verschiedenen Stoffen zu sa tn in c n ge set zle W« a re n , die nicht einem besonderen Tarifsätze ausdrücklich eingereiht sind, gehören zu den zusammengesetzten Waaren und sind, je nach der 'Zolloelegung ihrer Bestandtheile den einzelnen unter den zusammengesetzten Waaren begriffenen Tarifsätzen unterzuordnen ; doch sind hiebei folgende Grundsätze zu beachten: a) Gegenstände, welche bloss zur Befestigung "und Verbindung der einzelnen Bestand-theile dienen, z. B. Nägel, Nieten, Schrauben, Hafteln, Schliessen, Klammern, Haken, Keife, Beschläge, Gewinde, Riegel, Schlösser, Schlüssel, Bänder, Fäden, Schnüre, Riemen, Stricke sind, falls sie nicht aus edlen Metallen oder Bijouterien bestehen odt.r auf die Beschaffenheit derselben im Tarife ausdrücklich Rücksicht genommen ist, bei der zollamtlichen Behandlung unbeachtet zu. lassen, daher die bezüglichen Waaren ungeachtet des Vorhandenseins dieser Nebendinge als Waaren jenes Tarifsatzes zu erklären und. zu verzollen sind, welchem sie ihren anderen Bestandtheilen nach angehören. b) Es ist nicht verwehrt, Uestandtheile eines zusammengesetzten Gegenstandes gesondert zu erklären, nur müssen sie auch gesondert beim Amte Vorkommen. So z. B. ist gestattet, die porzellanenen weissen Tintenfässer eines messingenen Schreibzeuges für sich und das übrige Zugehör wieder für sich zu verpacken und letzteres als Me t allarbeit en uned I e, nicht b e s on de r s g e nun nt e, ge me i n e, er st er es als Th on-waare, feine, zu erklären. § 8- Erklärung der Menge der Waare. Hie Menge muss für jede gesondert erklärte Waare auch ge sonder t, und. zwar genau nach dem Verzollungsm.assta.be, welchen der Tarif für die Art des Verkehres, dem die Waare unterzogen werden soll, vorzeichnet, angegeben werden. So z. B. sind B aumw oll waaren, feine, in der Einfuhr nach dem Rein-, in der Ausfuhr und. Durchfuhr nach dem Rohgewichte und in allen drei Fällen nach dem Centner , Baumw ollwaa-ren feinster Art aber in der Einfuhr ebenfalls nach dem Rein-, in der Ausfuhr nach dem Rohgewichte, jedoch nur in der Aus- und Durchfuhr nach dem Centner, in der Einfuhr aber nach dem Pfunde zu erklären. , Br uchl heile der Verzollungseinheit sind stets in Zehn- und Hundert, theilen derselben anzugeben ; dort, wo der Verzollung smasqfab der Centner ist, kann die Angabe des Gewichtes zur Ersparung der Anschreibung von Brüchen, auch in Pfunden geschehen, z. B. 91/ioo Centner oder 907 Pfund. § 9 Er klär un g d e s Ge w i cht es Der Verzollungsnutsstab ist in der Regel das Gewicht, und insbesondere der Zoll-Centn er oder das Z o 11 - P fand ; Ausnahmen sind im Tarife ausdrücklich angeführt . Der Zoll-Centner ist gleich .10 Kilogramm --- V» Quintals metrico — 89% Wiener Pfund (genauer 893,V|0oo Pfund); das 'Zoll-Pfund = % Kilogramm — 7* Libbra metrica --- 28*7)00 Wiener Loth. (Beilage zum Landcsgeaclzblatte für Krain.) S Dopušcno je pa, blago v lombardo-beneškem kraljestvu po metrični in v ostalih delih čolne okolij e po dunajski vagi poved ovati, vendar se mora v takošncm primer-leju izrečno v povedi naznaniti, ktere vage se je kdo dcržal, in teža se p tem preokorne po preobračavncm razkazu (redukcijni tabeli), ki se v dokladi znajde. (Je to ni naznanjeno, ze vzame, da se je blago po celui vagi povedalo. 8- io. Čista in groba (sirova) teža. Pod težo, po kteri ze col pobira, se razumeva tam, kjer tarifa ne odločuje izrečno kaj druzega, v uvožnji čista teža, t. j. teža blaga brez ovojev ali posod, v kterih je, invizvožnji ter prevožnji polna groba (sirova) te?a, t. j. teža blaga z vsemi njegovimi ovoji in posodami, v kterih je. Vkladki blaga, n. pr. plošice in cevke pri trakeh, prejah, krajcih, vkladni papirji pri nekterih suknih, povoskanih tafetih i. t. d. po tem k ncposrcdnjemu ovarvanju potrebne obdajala (sklcnice, papir, klej, vervice i. t. d.) so vštevajo v čisto težo. §. 11. Pri blagu, ki se ne zavito vozi, vselej čista teža. Reči, ki se nezavite, t. j. brez ovoja različnega od voza, na ktercm se peljejo, ali brez kake posode prevaževajo, so podveržene colu po čisti teži, čeprav bi v tarifi groba teža kakor zacolno merilo zapisana bila. 8- 12. Pozvedba grobe teže. Groba ali sirova teža se praviloma s posebnim (nalašnim) vaga-n jem pozveduje; vendar so sledeče izjeme dopušene: a) Pri žitu in sočivju se takrat, kadar je v povedi množina po meri deržanja napovedana, teža ne pozveduje v resnici, temuč se prerajtuje na podlogi mere po preobračavncm razkazu, ki je v dokladi tarife. b) Blago, ki je v uvožnji cola prosto ali ki ne plačuje čez 5 kr. od centa, se pr uvožnji in prevožnji, in blago, kije v izvožnji cola prosto ali čez 1 kr. od cen- ta ne plačuje, se pri izvožnji, če ni zavito in ni nobenega suma zastran kake potuhe, ne vaga v resnici, temuč teža se ceni okoli po številu vprežne ali tovorne živine ali nosi če v. Kjer ne bodo deželne oblastnije, ki dnarstvene reči (finance) vodijo, zavoljo kraj e vib razmer kaj druzega ustanovile, gre na eno vprežno živinče 12, na eno tovorno živinče 4, na eno samokolnico 2, enega nosiča 1 čolni cent rajtati. Es ist übrigens gestattet, die XVaare im lombardisch-venetianischen Königreiche nach dem metrischen und in den übrigen Theilcn des Zollgebietes nach dem Wiener Gewichte zu erklären, jedoch ist in einem solchen Falle das angewendete Gewicht in der Erklärung ausdrücklich anzugeben und die Reduction findet nach der im Anhänge enthaltenen Reduc-tionstabelle Statt. Fehlt diese Angabe, so wird angenommen, dass die Waare nach dem Zollgewichte erklärt sei. L io. Rein- und Ro h g e w i c h t. Unter dem Gewichte, nach welchem der Zoll einzuheben ist, wird dort, wo der Tarif nicht ausdrücklich etwas anderes bestimmt, in der Einfuhr das Reingewicht (nettoj, d. i. das Gewicht der Waare ohne Umschläge oder Rehältnisse, und in der Aus-und Dur c hfuhr das volle Ro hge wicht (sporco), d. i. das Gewicht der Waare mit allen ihren Umschlägen und Behältnissen verstanden. Die Einlag en der Waare, z. R. die Bretchen und Spulen bei Rändern, Garnen, Entoilagen, die Einlagspapiere bei manchen Tuchen, Wachstaffeten u. dgl., dann die zur unmittelbaren Sicherung der Waaren nöthigen Umschliessungen fFlaschen, Papiere, Pappen, Bindfäden u. dgl.), werden in das Ne ttog e wicht eingerechnet. § 11 Bei ledig verführteti Waaren stets Reingewicht. Gegenstände, welche ledig, d.i. ohne einen von dem Transportmittel, auf dem sie Vorkommen, gesonderten Umschläge oder ohne ein Behältniss verführt werden, unterliegen dem Zolle nach dem Reingewichte, wenngleich im Tarife das Rohgewicht als Verzollung smas stab vorkömmt. L 12. Er he bung des Rohgewichtes. Das Rohg e wicht wird in der Regel durch specie 11 e Abwägung erhoben, doch werden folgende Ausnahmen bewilliget : a) Bei Getreide und Hülsenfrüchten wird dort, wo in der Erklärung die Menge bloss nach dem Hohl masse angegeben ist, das Gewicht nicht wirklich erhoben, sondern auf Grund des Hohlmasses nach der Reductionstabelle im Anhänge des Tarifes berechnet . b) Waaren, die in der Einfuhr zollfrei sind, oder nicht mehr als 5 kr. für den Centner zahlen, werden in der Ein- und Durchfuhr, und Waaren, die in der Ausfuhr zollfrei sind, oder nicht mehr als 1 kr. für den Centner zahlen, werden in der Ausfuhr, falls sie ledig Vorkommen, und kein Verdacht eines Unterschleifes Stattfindet, nicht wirklich gewogen, sondern das Gewicht wird beiläufig nach der Zahl der Zug - oder Lastthier e oder der Lastträger geschätzt. Dort, wo von den die Finanzen leitenden Landesbehörden nicht wegen obwaltender Localverhältnisse eine andere Bestimmung getroffen wird, sind auf Ein Zugthier 12, Ein Saumthier 4, Einen Schiebkarren 2, Einen Lastträger 1 Zoll-Centner zu rechnen. c) Pri blagu, ki v uvožnji ne plačuje čez 45 kr. od centa, je pri uvožnji in pre-vrižnji, in pri blagu, ki ni med tisto šteto, kterega izvoz ze mora izkazati, je pri izvožnji praviloma zadosti, da se poskusno z va g an j e opravi t. j. da se zvagajo nektere posode, kterih si vdeleženc sam ne izbira. Le tik rat, če bi bil sum kaznjive neresničnosti povedi, se blago nalaš izvaga. d) Ako je v kaki posodi raznoverstno blago, ki se mora vsako posebej povedati, naj se ondi, kjer se po grobi teži zaeoluje, teža tare vsacega posameznega blaga po razmeri čiste teže došteva. $• 1 Pozvedba čiste teže. ' Cista teža se praviloma ne pozveduje za res, temuč se postavno preraj-t uje s tim, da se v tarifi po versti zavitja premerjene tare od grobe težo o d bivajo. Ako pride blago, ki je samo v enojnih vrečih iz hodnika, v bičinah ali štorjah ali v podobni robi spravljeno ; se zamorejo štiri odstotki za taro rajtati. Pod balami, na ktere je v tarifi tara čez štiri odstotke postavljena, se razume saj dvojno zavijalo tiste robe, kije za enojne vreča zaznamvano. Le tikrat, kadar je blago v taki posodi vloženo, v kakoršni se po njeni podobi in kakšinosti po navadi ne vozi ali nosi, in ktera očitno kaže, daje tara nižja od postavne, ali kadar se najde v eni posodi blago raznih tarifnih postavkov, je treba čisto težo v resnici iznajti (pozvediti). §. 14. Kaj sledi iz §§. 12 in 13. Iz §§. 12 in 13 sledi (se poda), daje tistim, ki so col plačati dolžni, pripušeno, v primerlejih §. 12 črk. a. samo mero (deržanja), v primerlejih §. 12 črk. b samo število vprežne ali tovorne živine, samokolnic ali nosičev namesti grobe teže povedati, in da gre praviloma samo poračunsko, t.j. tisto čisto težo, kise poda po odbitju postavne tare od grobe teže, čisto težo, ktera je v re sn i ci, pa le tikrat povedati, če je blago vloženo v posodo, v kteri se takošna roba po navadi ne vozi in pri kteri je misliti, da je manjša tara od postavne, ali pa če je blago raznih tarifnih postavkov v eni posodi vloženo. §. 15- Poved posode ali reči, v ktero je blago vloženo. Ker so vpeljani odbitki postavne tare, zadobi posoda ali reč, v ktero je blago-vložcro, posebno važnost za izmero cola, torej je potrebno, da se ta posoda na tanko c) Hei Waaren, welche in der Einfuhr nicht höher als mit 451er. der Centner belegt sind, genügt sowohl in der Ein- als in der Durchfuhr, und hei Waaren, welche nicht in die Classe derjenigen gehören, deren Ausfuhr erwiesen werden muss, genügt in der Ausfuhr in der Regel die P r oh ev er wägung, d. i. die Abwägung einiger Behältnisse, auf deren Auswahl der Partei kein Einfluss zu gestalten ist. Nur im Falle des Verdachtes einer strafbaren Unrichtigkeit der Erklärung wird zur speciellen Abwägung, geschritten. a dalje ne začenja. 844. KmiierVehe» Pahni vom 6. November l&6t, H Hiebe M aaren sind; a) Kochsalz ; b) Schiesspulver ; c) Tabakblätter und Tabakfabrikate. Der Lmstand, dass eine Beschränkung des Verkehres statt findet, ist bei den genannten Gegenständen dadurch hervorgehoben, dass der betreffende Zollsatz doppelt unterstrichen ist, auch ist die Art der Beschränkung näher angedeulet. Dort, wo nicht Abweichendes festgesetzt ist, sind die bestehenden Vorschriften, in wieferne einige dieser Waaren von Reisenden oder im Gränsbezirke zum eigenen Gebrauche bezogen, dann über die Behörden , von denen, und die Bedingungen, unter welchen ausgedehntere Bewilligungen ertheill werden können, als aufrecht erhalten anzusehen. Waaren, die B e s t an d t hei l e enthalten, welche zu den gar nicht oder nur gegen besondere Bewilligung ein- oder dur c h zu f iih r en erlaubten Gegenständen gehören, unterliegen denselben Beschränkungen, wie jene Bestandteile. Sollten aus öffentlichen Rücksichten v or üb er g ehe n d e Beschränkungen im Verkehre sieh als näthig erweisen, so wird durch besondere Verordnungen vorgesorgt werden. L. no. Zollpflicht und Zollbefreiungen. Jede Waarc, welche die Zoll-Linie überschreitet, ist zollpflichtig und unterliegt jenem Zolle, welcher im Tarife für die Art des Verkehres, um. die es sich handelt, und für den Tarifsatz, unter welchen die Waarc gehört, vor gezeichnet ist. Nur folgende Gegenstände sind von der Entrichtung der Zollgebühren befreit; 1. Die Transportmittel, als; die Personenwägen, in denen sich Reisende befinden, und die beladenen Frachtwägen, Schlitten, Was se r fa hr zev g c, Saumkörbe, Sc hi c bk ar r en, H u c k en und ähnliche Vorrichtungen der Lastthiere und Lastträger, sowie die betreffenden Zug- und Lastthiere selbst, in der Aus- und Durchfuhr unbedingt, und in der Einfuhr unter folgenden Bedingungen: a) die Personenwägen müssen deutliche Spuren des Gebrauches an sich trugen ; b) cs muss aus dem Werthe der verführten Waarc, dem Orte der Bestimmung, der Richtung des Transportmittels, der Beschaffenheit des Transportes hervorgehen, dass es sich wirklich um eine Reise oder eine kaufmännische oder landwirthschaftliche Wua-renbeförderung und nicht um eine zum Zwecke der gebührenfreien Einbringung des Transportmittels unternommene Fahrt handle. Hölzerne Ruderfahrzeuge in der Thalfuhrt sind von dieser Begünstigung ausgeschlossen. Selbst in den Fällen, wo nach vorstehenden Bestimmungen den Transportmitteln in der Einfuhr die Zollfreiheit nicht bewilliget werden kann, lässt sich die wirkliche Entrichtung des Einfuhrzolles dadurch vermeiden, dass dieselben zur Durchfuhr erklärt werden, in welchem Falle nur dann, wenn die zum Austritte bestimmte Zeit unbenutzt verstreicht, der Einfuhrzoll, und zwar ohne weitere Einleitung eines Strafverfahrens zu entrichten ist. (Beilage zum Lanflesgeaetzblatte für K ai» ) 3 2. Zavijala ali ovoj i in posode, v ktere je vloženo colu podverženo blago, ako se a) ne štejejo k blagu samemu, kakor se to pri zacolovanju po grobi teži, ali zastran zavijal, ki služijo k neposrednjemu o varovanju blaga, clo tudi pri zacolovanju po čisti teži godi, ali če niso b) takošne, v kakoršnih se blago po navadi v kupčii ne najde, in na ktere je višji col postavljen, kakor na blago samo. Tem zavijalom in posodam se pa zamere clo tudi tikrat, če se prazne nazaj prinese, prostost cola s tim nakloniti, ako se preči kadar vpervo pred ured pridejo, tisti čolni ravnavi podveržejo, ki je za negotovo prodajo ali za predelanje (pripravo) predpisana, in se, da jih je moč zopet spoznati, z uredskim z namenjem previdijo. S- 21. Oprostenja cola. (Na dalje). Na dalje so cola proste : 3. Vse take množine blaga, od kterih skupna davšina, ki jo je vzeti, t. j. col, dopustnina in priklad k potrošnini, manj kakor lkrajcer (5 ce ntezimov) znese. 4. Blago, ki je v tarifi izrečno za cola prosto povedano; po abecedi vredjeni zaznamek taistih reči se najde v dokladi. 5. Merliči, okostnice (kostja), anatomijski preparati. Ako so takošne reči v vinocvetu, gre vinski cvet kakor tak zacolati neglede na reči, ktere so v njem. 6. Za znanstvene in umetnijske deržavne in deželne naprave namenjeni podobo-rezarski in podobarski izdelki, lite podobšine*, malanje, podobšine ali kipi na papirja, vdolbljene (vdletene) in z močno vodo vrezane kovinske in kamnene ploše, naravo-pisne in zemljepisne reči, po tem obrazci ali kalupi (modeli), ki so kakor taki po spričevalih teh naprav poverjeni, kakor tudi izdelki avstrijanskih umetnikov, ki v Rimu bivajo, če se pokažejo spričbe ondešnega c. kr. poslanstva. 7. Roba, ki jo popotniki sabo imajo, kakor: pertenina (perilo), obleka, postelnina, priprava za pot, zlatnina in srebernina, in druga dragotina, rokodelsko orodje, ktero imajo potujoči rokodelci, kakor tudi orodje in priprave, ki jih imajo potujoči umetniki sabo, da zamorejo svojo umetnost opravljati ; bukve (knjige), živež, zdravilo za rabo med potjo, tobak in sicer tolike množine, kolikor se s posebnim ukazom odloči (sedaj ne čez 2 lota ali 10 cigar), ako so te reči le za lastno popotnikovo rabo namenjene in če so, kar se tiče kakšinosti in množine, pri merjene njega potrebi, stanu, delu (obertnii) in drugim okolnostim ali razmeram. Popotnikom, ki mislijo čez eno leto v Austrii ostati in ti namen verjetno skažejo, zamore pristojna oblastnija tudi dopustiti, da cola prosto že rabljeno hišno orodje in pohišje ali opravo prejmejo. 8. Živež ladij, ki pridejo v deržavo in iz nje odidejo, kte-remu se tudi prišteva klajno žito in ol za ladje na Donovi, pod obstoječimi pogoji. 2. Die Um schlüge und Behältnisse , in denen die zu verzollende Waare verpackt ist, in soferne sie nicht a) zur Waare selbst gerechnet werden, wie es bei der Verzollung nach dem Rohgewichte oder hinsichtlich der Umschliessungen, welche unmittelbar zur Sicherung der Waare dienen, selbst bei der Verzollung nach dem Nettogewichte der Fall ist, oder b) solche sind, in denen die Waare im Handelsverkehre nicht vorzukommen pflegt, und die höher belegt sind, als die Waare selbst. Diesen Umschlägen und Behältnissen kann übrigens selbst dann, wenn sie leer zurückgebracht werden, die Zollfreiheit dadurch zugewendet werden, dass sie beim ersten Vorkommen dem für den ungewissen Verkauf oder die Umstaltung vorgeschriebenen Zoll-verfahren unterworfen und behufs der Wiedererkennung mit einer ämllichen Bezeichnung versehen werden. $ 21. Zollbefreiungen. (Fortsetzung.) Ferner sind zollfrei zu behandeln: 3. Alle Waarenmengen, von denen die einzuhebende Gesämmtgc-bühr, d. i. Zoll, IÄcenzgebühr und Verzehrung 8 st euer Zuschlag, w e ni g er als 1 kr. (5 CentesimiJ beträgt. 4. Die Waar en, die im Tarife au s d r üc kl ich als zollfrei e r klär t sind ; das alphabetisch geordnete Verzeichniss derselben ist im Anhänge enthalten. 5. Leichen, Skel et e, anat omis c he P räparat e. Wenn solche Gegenstände in Weingeist Vorkommen, so ist der Weingeist als solcher ohne Rücksicht auf die darin enthaltenen Gegenstände in die Verzollung zu nehmen. 6. Für wissenschaftliche und artistische Reichs- oder Landesanstalten bestimmte Bildhauer- und Former arbeiten, Gusswerke, Gemälde, Bilder auf Papier, gravirte und geätzte Metali- und Steinplatten, nuturhislorische und ethnographische Gegenstände, dann Modelle, die als solche durch Zeugnisse dieser Anstalten beurkundet sind, sowie die Werke der in Rom sich aufhaltenden österreichischen Künstler gegen Certificate der k. k. Gesandtschaft daselbst. 7. Effecten der Reisenden, als: Wäsche, Kleidungsstücke, Bett-, Reise-, Gold- und Silbergeräthe und andere Kostbarkeiten, Handwerkszeug, welches reisende Handwerker, sowie Geräthe und Instrumente, welche reisende Künstler zur Ausübung ihres Berufes mit sich führen ; Bücher, Nahrungsmittel, Arzenei zum Verbrauche während der Reise, Tabak in einer durch besondere Verordnungen bestimmten Menge (gegenwärtig nicht mehr als 2 Loth oder 10 Stück Cigarren), in soferne diese Gegenstände nur zum eigenen Gebrauche des Reisenden bestimmt und hinsichtlich der Beschaffenheit und Menge dem Bedürfe, dem Stande, der Beschäftigung und den sonstigen Verhältnissen desselben angemessen sind. Reisenden, welche durch mehr als Ein Jahr in Oesterreich sich aufzuhalten gedenken und diese Absicht glaubhaft dartliun, kann von der competenten Behörde auch der zollfreie Bezug von gebrauchten Hausgeräthen und Einrichtungsstücken bewilliget werden. 8. Der Proviant der ei n- un d auslau f enden Schiffe, worunter auch das Futtergetreide und Bier für die auf der Donau verkehrenden Schiffe und Schiffzüge begriffen ist, unter den bestehenden Bedingungen. 9. Pr em o ženje a li imet ek tistih ljudi, ki se iztuj ih dežel v našo deželo in iz, čolnih izjemkov v colno okolij o ali pa iz čolne okolije v čolne izjemke preselijo, kakor tudi mašine in skladni deli mašin taistih, ako so te reči za njih lastno rabo namenjene in njih razmeram primerjene, in če je naseljenje iz tujega ali preseljenje po spričbah pristojne oblastnije skazano. Od te prostote cola so pa izklenjene vse reči, ki nimajo na sebi nobenega znamenja ali sledu, da bi se bile zapored rabile. 10. Reči, ki spadajo v (ženitno) opravo ali balo za ljudi, ki se vsled sklenjenega zakona v colno okolij o preselijo, če so njih razmeram ali okolšinam primerjene in če jih pristojna oblastnja za take poterdi. 11. Reči kake de dine (erbšine), če so za lastno dedičevo rabo, njegovim razmeram primerjene in če je njih namembo pristojna oblastriija ali pa sodnija spričala. 12 Vojaška roba, kakor: vojaška obleka (monture), oglešt, orožje, vojsk-na zaloga ali priprava (municia), orodje in oprava za vojašnjo, konji, v občenju med c. kr. vojaškimi četami v čolni okolii in zunej nje, proti poterdbam dotičnega vojaškega poveljstva. 13. Kuhinjska sol, strelni prah, tabakovo perje in izdelk tabaka za deržavne zaloge, ali ki so jih prebivavci primorja iz prodajavnic čolnih izjemkov kupili, pod obstoječimi pogoji. 14. Pošiljanje pridelkov deržavnih rudnikov do in iz c. kr,prodaj avne fak to rij e v Terstu proti poterdbam poslednje. 15. Reči, ki so namenjene za rabo diplomaškim osebam, ktere so pri naj višjem dvoru poverjene, pod obstoječimi pogoji in v dosedajnem obsegu. 16. Znamenja redov, ki jih podeljujejo vladarji prebivavcom čolne okolije kakor tudi takošne reči, ki jih prebivavci čolnih izjemkov iz čolne okolije dobe, ako je namemba skazana po dotičnih diplomih ali pismih, ali po drugih spričbah pristojne oblastnije. 17. Reči sodne obravnave, kakor: dokazala ali po krivici odtegnjene reči, proti poterdbi sodnije, ki jih prejme. 18. Časniki in časopisi, ki so nadpisani na C- k. poštnij e in ki jih le-te izdajejo ali razpošiljajo. 19. Predkladne karte in izgledki v odrezkih in poskuskih, ki so samo kakor takošni za rabo. 20. Rokopisi in spisi. 21. Pridelki posestev avstrijanskih ali tujih podložnikov, ki so z avstri-jansko colno potezo (čerto) odločene, pod obstoječimi pogoji. 22. Pridelki planovanja (planinskega gosp :darstva) a /str ijanskih podložnikov na tujem in tujih podložnikov v Avstrii pod obstoječimi pogoji. 9. Die Hab s chaft e n de r Einw and e r e r aus d ein Au sl and e und der aus den Zollausschlüssen in das Zollgebiet oder aus dem Zollgebiete in die Zollausschlüsse Ueb er siedeln den, sowie auch Maschinen und MaschinenbestandItheile derselben, in soferne diese Gegenstände zu deren eigenem Gebrauche bestimmt und ihren Verhältnissen angemessen sind, und falls die Einwanderung oder Geber Siedlung durch Bescheinigung der competenten Behörde erwiesen ist. Von dieser Zollfreiheit sind jedoch alle Gegenstände ausgeschlossen, welche keine Spuren fortgesetzten Gebrauches an sich tragen. 10. Ausstattungs-Gegenstände für Personen, die in Folge ihrer Verehelichung in das Zollgebiet übersiedeln, in soferne sie deren Verhältnissen angemessen sind, und von der competenten Behörde als solche bestätiget werden. 11. Erbschaft s- Effecten, in soferne sie zum eigenen Gebrauche des Erben dienen, seinen Verhältnissen angemessen sind und ihre Bestimmung durch die Bescheinigung der competenten Behörde oder des Gerichtes dargethan ist. 12. Mil it är-E f fe et en , als: Monturen, Rüstungsstücke, Waffen, Munition, Hcer-geräthe, Pferde, im Verkehre zwischen k. k. Truppenkörpern in und ausser dem Zollgebiete, gegen Bestätigungen des betreffenden Militär commando. 13. Kochsalz, Sc hi esspulver, Tabakblätter un d4Ta bakf ab rikate für die Staat sn i ed e r lag en , oder von Bewohnern des Küstenlande S aus den Vers ch le iss-Stät ten der Zollausschlüsse erkauft, unter den bestehenden Bedingungen. / 4 Der Verkehr mit Erzeugnissender St a at s b erg w er ke zu und au S d er k. k. Verse h le iss fact orte in Triest gegen Bestätigungen der letzteren. 15. G egenstände, welche zum Gebrauche der bei dem Allerhöchsten Hofe accr editirt en diplomati sehen Personen bestimmt sind, unter den bestehenden Bedingungen und im bisherigen Umfange. 16. Ordenszeichen, welche Bewohnern des Zollgebietes von Souveränen verliehen werden, sowie derlei Gegenstände, welche Bewohner der Zollausschlüsse aus dem Zollgebiete erhalten, falls die Bestimmung durch die betreffenden Diplome oder Schreiben, oder durch andere Bescheinigungen der competenten Behörde erwiesen ist. 17. Gegenstände einer gerichtlichen Verhandlung, als : Beweisstücke oder widerrechtlich entzogene Gegenstände, gegen Bestätigung des sie empfangenden Gerichtes. 18. Zeitungen und Zeitschriften, welche an die k. k. Postämter adressi rt sin d und von diesen ausgegeben oder versendet werden. 19. Mus ter kart en und Muster in Abschnitten und Proben, die nur zum Gebrauche als solche geeignet sind. 20. Manuscripte und Acten. 21. Die Erzeugnis se der durch die ö St e r r ei chi s che Z oll - Lini e getrennten B eSitzungen österreichischer oder fremder Untcrthanen unter den bestehenden Bedingungen. 22. Erzeugnis se der Al penwirth schäften österreichischer Vnterlhanen im Auslande und ausländischer Untcrthanen in Oesterreich unter den bestehenden Bedingungen 23. Priprave in drugi poslužki za katastralno merjenje, pošiljanj iz čolne okolijo v čolne izjemke in narobe, proti spričbam generalne direkcije (občnega vodstva) katastra. §. 22. Oprostcnja cola. (Konec). Samo prevoznine (cola od skoz ne vožnje) je o pros tj eno: 24. Blago, ki pride v deržavo čez morsko obrežje in proti kakoršni strani bodi iz nje izstopi. 25. Vsaktero blago, ki pride v deržavo čez colno potezo na Tirolskem in F or a rib eržk em in ki v tuje laške deržave izstopi, kakor tudi blago, ki iz teli dcržav pride in čez Tirolsko in Forarlberžko colno potezo iz deržave gre. 26. Vsaktero blago, ki čez Tirolsko in Forarlberžko colno potezo v deržavo pride in čez Ter st, Teržič (Mo n f alko n), Moto in Benetke i z stopi. 27. Žito, ki^e pripelje iz tuje dežele v Bregenco in Fussach in od ondod zopet izvozi. 28. Kmetijski pridelki, ki s6 na Ceskem, Moravskem in v Sil ezii na nekih malih kosih meje ali pokrajine skozi vozijo, pod obstoječimi pogoji 29. Vse blago, ki čez kako colnijo krakovske oko lije pride in čez drugo colnijo ravno te kronovine zopet iz deržave stopi, in na poti Galičič ne zadene. 30. Povitki (paketi), kijih skozi potujoči kurirji (nagloseli) pod ured-skim zaklepom svojih dvorov sabo imajo in ki so zapopadeni v konsignacii, ktero tuji dvori in poslanci izdajo, in kurirji na meji pokažejo. §. 23. Pravice oblastn i j in uredov zastran o prostenja cola. Pod številom 1 do 5, 8, 12 do 14, potem 18 do 30 naštete prostosti cola smejo, ako obstoje postavni pogoji, vsi tisti uredi dovoljevati, kterim je dana oblast dotične reči po tarifi zacolovati. Olajšave pod številom 9, 16 in 17 zamore samo tista dnarstvena oblastnija, ki okraj (becirk) vodi, (na Dunaju višji uredski vodja velke colnije), in olajšave 6, 10 in 11 samo kaka deželna dnarstvena oblastnija podeljevati. Pod številom 15 zapo-padene reči zamore samo in edino c. k. velka colnija na Dunaju cola oprostiti. Pri robi popotnikovje treba razločevati, ali jo ima popotnik sam sabo, ali mu je pa bila naprej poslana ali za njim pride. V pervem primcrleju ima vsaka colnija, k kteri popotnik pride, če so postavni pogoji, pravico, to robo cola oprostiti ; v poslednjem primcrleju je ta pravica dodeljena samo okraj vodeči dnarstveni oblastni! in ondi, 23. Apparate und andere Hilfsmittel zur Kat as tr al- Ver me s sung im Verkehre ewischen dem Zollgebiete und den Zollausschlüssen gegen Certificate der Generaldirection des Katasters. .§' 22. Zollbefreiungen. (Schluss.) Nur vorn Durchfuhrzölle sind befreit: 24 Die Waaren, welche über die Seeküste des Reiches ein- und in was immer für einer Richtung austr eten. 25. Alle Waaren, welche über die Zoll-Linie Tirols und Vorarlsbergsein-und nach fr emdcn italienischen Staaten austreten, sowie jene, welche aus diesen Staaten kommen und über die Zoll-Linie Tirols und Vorarlbergs austreten. 26. Alle Waaren, welche über die Zoll - Linie Tirols und Vorarlbergs ein- und über Triest, Monf al cone, Motta und Venedig austreten. 27. Getreide, das nach Br eg enz oder Fus s ach ein-und von dort wieder ausgeführt wird. 28. Landwirthschaftliche Erzeugnisse, welche in Böhmen, Mähren und Schlesien auf einigen kl ein en G r änzstr e cken durchgeführt werden, unter den bestehenden Bedingungen. 29. Alle Waaren, welche über ein Zollamt des Krakauer Gebiet es ein-und über ein Zollamt desselben Kronlandes austreten, ohne auf dem Wege Galizien berührt zu haben. 30. Packele, welche dur c hr ei s ende Courier e unter ämtlichemVerschlusse ihrer Höfe mit sich führen und die in der von den fremden Höfen und Botschaftern ausgefertigten, von den Courieren an der Gränzc vorzuweisenden Consignation enthalten sind. L 23. B efugnis se der Behörden und Aemter in Betreff der Zollbefreiungen. Zur Bewilligung der Zahl 1 bis 5, 8, 12 bis 44, dann 18 bis 30 aufgezählten Zollbefreiungen sind beim Vorhandensein der gesetzlichen Bedingungen alle Aemter ermächtiget, denen die Ermächtigung zur Verzollung der betreffenden Gegenstände nach dem Tarife ertheilt ist. Die Begünstigungen Zahl 9, 16 und 17 können nur von der den Bezirk leitenden Finanzbehörde (in Wien von dem Oberamtsdirector des Hauptzollamtes), und die Begünstigungen 6, 10 und 11 nur von einer Finanz-Landesbehörde bewilliget werden. Die zollfreie Behandlung der Zahl 15 erwähnten Gegenstände ist ausschliesslich dem k. k. Hauptzollamte Wien Vorbehalten. Bei den Effecten der Reisenden ist zu unterscheiden, ob sie der Reisende selbst mit sich führt, oder ob sie ihm vorausgeschickt werden, oder ihm nachfolgcn. Im ersten Falle istjedes Zollamt, bei welchem der Reisende vorkömmt, beim Vorhandensein der gesetzlichen Bedingungen zur zollfreien Behandlung jener Effecten ermächtiget, im letzten Falle ist kjer nobene take ni, kakor na Dunaju, pa velkin, colnijam. Širjo ali ver j o prostost cola zavoljo tega, ker kak popotnik vez eno leto v cesarstvu ostane, zamere Iv kaka deželna dnarstvena oblastnija podeliti. 8- 24. Pogojno oprostenj e vola po posebnih odločbah, Posebni predpisi zastran prostosti cola za a) živino, ki se na pašo ali k delu goni, h) žito, ki se v mline, c) revi, ki se k pripravi, predelanju, ožlahtnenju ali na negotovo prodajo, d) reči, ki se iz enega dela čolne okoli j e v druzega čez morje, tujo deželo ali čez kak čolni izjemek pošljejo ali prejmejo, e) reči, ki so v uredskih hrambah do dobrega pod zlo šle ali poginile, kakor tudi obstoječe marsiktere olajšave zastran oprostjenja od dolžnosti, sc volne veste deržati ali blago k uredu (eolnii) dostavljati, veljajo tudi za naprej pod dosedajnimi pogoji. 8- 25. Olajšave glede na col. Od vsacega volu podverženega blaga je treba v tarifi zapovedani e l v gotovini, popolnoma in brez spustka opraviti. Dazu n olajšav, ki so zastran cola v tarifi ustanovljene, so samo sledeče dodeljene : 1. po pogodbah posebej ustanovljene; 2. olajševane prevoznine na lienu; 3. na vseh cestah, kterih prehodna dolgost deset avstrijanskih (ali petdeset prostih laških) milj n e preseže, se prevoznina od tistega blaga, pri kterem ona več kakor tri krajcerje za zacolno edinko znese, samo s tremi krajcerji jemlje; 4. za blago, ktero je bilo v uredski hrambi tako poka ženo da ni več za to, za kar je bilo iz per v a namenjeno, n. pr. za vino, ki se ne da več kakor le zajesih (urisk) rabiti, se zamorc nižji col odločiti, kakor je v tarifi ustanovljen. Pod številom 1 do 3 omenjene polajšave sme vsakteri n red izverševati, kteri ima sploh pravico, dotično blago zacolovati ; nasproti je pa c. k. dnarstvenemu ministerstvu prihranjeno, olajšave pod številom 4 dovoljevati. 8- 26. Postranske davšine. Razurï davšin, ki so v tarifi pri vsakem tarifnem postavko posebej predpisane (ra-zun colov, dopustnin, prikladov k potrošnini), se morajo pri colnijskih ravnavah postranske davšine, ki so doslej veljale, odrajtovati. diesen Befugniss nur der den Bezirk leitenden Finanzbehörde und an den Orten, wo sich keine solche befindet, sowie in Wien, den Hauptzollämtem gestattet. Die ausgedehntere Zollfreiheit im Falle eines mehr als Einjährigen Aufenthaltes des Beisenden kann nur von einer Finanz-Landesbehörde ertheilt werden. F 24 Bedingt e Zollbefreiungen durch be s ondere Bestimmungen. Die besonderen Vorschriften über die Befreiung von der Zollentrichtung für a) Vieh, das zur Weide oder Arbeit, b) Getreide, das zur Vermahlung, c) Gegenstände, die zur Zubereitung, Umstaltung, Veredlung oder auf ungewissen Verkauf, (1) Gegenstände, die aus einem Theile des Zollgebietes in den anderen über die See, das Ausland oder einen Zollausschluss versendet oder bezogen werden, c) Gegenstände, die in ämtlichen Niederlagen gänzlich zu Grunde gegangen sind, sowie die bestehenden mannigfachen Begünstigungen in Betreff der Befreiung vom Einhalten der Zollstrasse und von der Stellung zum Amte bleiben unter den bisherigen Bedingungen aufrecht. .$*• 25. Zollbegünstigung en. Von jeder zollpflichtigen Waare ist der im Tarife vorgesehene Zoll bar, vollständig und ohne Nachlass zu berichtigen. Ausser den im Tarife vorgesehenen Zollbegünstigungen finden nur folgende Statt : 1. die durch Verträge besonders festgesetzten ; 2. die begünstigten Durchfuhrzölle auf dem Bhein ; 3. auf allen Strassen, deren Durchzugslänge zehn österreichische (oder fünfzig gemeine italienische) Meilen nicht über sehr eitet, wird der Durchfuhrzoll von jenen Waaren, wo derselbe drei Kreuzer für die Verzollungs-Einheit überschreitet, nur mit drei Kreuzern abgenommen ; 4. für Waaren, welche in der ämtlichen Niederlage dergestalt verdorben sind, dass sie für ihr e ur spr üng lic h e B est immung ni c h t rne hr g e-eignet sind, z. B. für Wein, ivelcher nur noch als Essig verwendbar erscheint, kann ein geringerer Zoll als der im Tarife vorgesehene festgesetzt werden. Die Anwendung der Zahlen 1 bis 3 erwähnten Begünstigungen steht jedem Amte zu, welches überhaupt zur Verzollung der betreffenden Waaren ermächtiget ist, hingegen ist die 'Zuerkennung der Begünstigung Zahl 4 dem k. k. Finanzministerium Vorbehalten. L 26 Ne b e n g ebühr e n. Ausser den im 'Tarife bei jedem einzelnen Tarifsatze vor gezeichneten Gebühren f Zöllen, Licenzgebühren, Verzehrungssteuer-Zuschlägen), sind gelegentlich der Zollamtshandlungen die bisher bestandenen Nebengebühren zu entrichten. (Beilage zum Landesgesetzblalte für Krain.) 4 8- 27. Čolna boleta in zacolni štempelj. Od vsake plačane davšine se daje u r e d s k a poterdba (boleta). Posebni zavkazi ustanovljujejo, na ktero blago naj se za znamenje zacolanja poseben zacolni štempelj s to pravno močjo pritiska, da se tako blago brez za-colnega štempeljna ne more za postavno zacolano imeti. §. 28. Čolni j e (čolni uredi). Uredi, pri kterih se imajo colnijske ravnave goditi, so po obsegu svojih pravic ali velke colnij e (dogane), ali male colnije (ricevilorie), in vsaka teh dveh verst se razdeli zopet v urede pervega in druzega razreda (velke colnije — vlagnije doganeprincipali — dogane, male colnije — pomočne colnije ricevilorie principali — recevitorie). Male colnije se postavijo samo naravnost na čolni potezi, velke colnije pa na čolni potezi, kakor tudi znotrej v čolni okolii. 8 29. Pravice colnij. K zacolanju za uvožnjo in prevoznjo ima praviloma pravico vsaka mala c o 1 n i j a 1. razreda, k z a c o 1 a n j u za izvoinjo pa vsaka mala colnija II, razreda. Izjeme, v kterih je zacolanj e za uvožnjo ali izvožnjo višjim uredom prideržano, ali kjer se zamore blago za uvožnjo tudi pri nižjih uredih zaco-lati, so v tarifi povedane; za tega voljo so v tarifi velke colnije z V. I. in V. II. in male colnije z M. 1. in M. II. zaznamvane. Pravice nižje postavljenih uredov gredo tudi višjim uredom. Da bi se občenje ali obhajanje pomejnih prebivavcov in popotnikov olajšalo, so pravice zacolovanja nižjim uredom v sledečih rečeh razširjene : a) Vsak ured ima pravico, blago, ktero sme za uvožnjo ali izvožnjo praviloma pervi višji ured zacolovati, za uvožnjo in izvožnjo zacolati, če množina blaga ne preseže zacolnc edinke. b) Reči, ki jih imajo popotniki za svojo rabo sabo, se zamorejo tudi tikrat, če je njih zacolovanje velkim colnij am 1. razreda prideržano, pri malih colnijah I. razreda do polovice velkim colnijam II razreda pristoječe množine zacolovati. c) Pri klavni in vprežni živini zamorejo ondi, kjer je zacolovanje za uvožnjo malim colnijam I. razreda prihranjeno, peternati znesek zacolne edinke tudi male colnije II. razreda zacolati. § 27. Zollboll ete und Verzollungsstämpel. Veber jede gezahlte Gebühr wird eine amtliche Bestätigung (B oll et e) erfolgt. Besondere Anordnungen setzen fest, welchen Waaren zum Zeichen der geschehenen Verzollung ein eigener Verzollungsstämpel mit der Bechtswirkung aufgedrückt werden soll, dass eine solche Waare ohne Verzollungsstämpel nicht als eine gesetzlich verzollte angesehen werden kann. .§ 28. Z ollämter. Die Aemter, bei denen die Zollamtshandlungen zu geschehen haben, sind nach dem Umfange ihrer Befugnisse entweder Hauptzollämter (Dogane), oder Nebenzoll ämter (Ricevitorie), und jede dieser zwei Kategorien zerfällt wieder in Aemter erster und zweiter Classe (Hauptzollämter — Legstätten Dogane principal! — Dogane, Commerzialzollämter — Hilfszollämter Ricevitorie principal! — Ricevitorie). Nebenzollämter werden nur unmittelbar an der Zoll-Linie, Hauptzollämter sowohl an der Zoll-Linie, als im Innern des Zollgebietes auf gest eilt. L 29. Befugnisse der Zollämter. Zur Ein- und Durchfuhrverzollung ist in der Hegel jedes Nebenzollamt 1. Classe, zur Aus fuhr Verzollung j e de 8 N eb enzoll amt II. Classe ermächtiget. Die Ausnahmen, wo die Ein- oder Ausfuhrverzollung höher gestellten Aemtern Vorbehalten ist, oder wo die Einfuhrverzollung auch bei niedriger gestellten Aemtern stattfinden kann, sind im Tarife angeführt ; zu diesem Ende sind im Tarife die Hauptzollämter durch H. I. und H. II. und die Nebenzollämter durch N. I und N. II. bezeichnet. Die Befugnisse der niedriger gestellten Aemter stehen auch den höher gestellten zu. Zur Erleichterung des Verkehres der Gränzbewohner und der Beisenden finden folgende Erweiterungen der Verzollungsbefugnisse der niedriger gestellten Aemter Statt : a) Jedes Amt ist ermächtiget, Waaren, deren Ein- oder Ausfuhrverzollung in der Hegel den nächst höher stehenden Aemtern Vorbehalten ist, in die Ein- oder Ausfuhrverzol-lung zu nehmen, wenn ihre Menge die Verzollungseinheit nicht überschreitet. b) Gegenstände, welche Reisende zum eigenen Gebrauche mit sich führen, können selbst dort, wo deren Verzollung Hauptzollämtern I- Classe Vorbehalten ist, bei Nebenzollämtern I. Classe bis zur Hälfte der den Hauptzollämtern II. Classe zustehenden Menge verzollt werden. c) Bei dem Schlacht- undZugviehc kann dort, wo die Einfuhrverzollung Nebenzollämtern I. Classe Vorbehalten ist, das Fünffache der Verzollungseinheit auch von Nebenzollämtern zweiter Classe in Verzollung genommen werden. §. 30. Pravice col nij. (Konec). Oblast zacolanja ne zapopade v sebi tudi oblasti nakazanja ali naravnanja t. j. dopušenja, da sc blago samo proti zavarovanju cola na drug ured za nadaljno nredsko ravnavo pošlje. Blago nakazovati (naravnovati) male colnije II. razreda praviloma nimajo oblasti. Pravica, blago nakazovati, obseže praviloma tudi oblast, p o-terditi izstop ali izvožnjo tacega za prevožnjo ali izvožnjo namenjenega blaga, kterega izvoz se mora skazati. Samo glede tistega prevoznega blaga, za ktero znese uvoznina več kakor 15 gl. od centa, po tem zastran tistega izvoznega blaga, za ktero se davek nazaj da, kadar je njega izvoz skazan, smejo samo velkc colnije ali pa takošne male colnije I. razreda poterdbo izvožnje podeliti, kterim je oblast k temu c. k. dnarstveno ministcrstvo dogovorno s c. k. kupčijskim ministerstvom dalo. Zaznamek takošnih malih colnij I. razreda, ki so za nektero blago izjemno pooblastjcne izvožnjo poterjevati, je v dokladi. 8- 3'. Kdaj se počne in doklej terpi moč tarife. Moč te tarife sc prične pervega dneva Februarja 1852; njena moč naj terpi do konca oktobra 1854. Med tem časom sc, razun vsled ka-cih kupčijskih pogodb, v uvožn ji ne bodo ne coli za sirovo in pomočno robo obert-nosti povišali, ne coli na polo-in celo-labrikate znižali, in v i z v o žnj i ne coli na sirovo in pomočno robo obertnosti znižali, ne coli na polo- in celo-fabrikate povišali. Premembe v drugih, tu ne omenjenih zadevah, ali posamezne razjasnjenja tarifnih odločb s tim niso izklenjcne in so izročene oblasti obeh ministerstev za dnar-stvo in kupčijo, ki imate v tem po vzajemnem dogovoru ravnati. §. 32. Razveljavljenje starejih postav in ukazov. Vse postave in ukazi, ki se tičejo čolne tarife, zlasti občna čolna tarifa za prevožnjo blaga od leta 1829, čolna tarifa za uvožnjo in izvožnjo od leta 1838, vsi nju zadevajoči pozneji ukazi in razjasnila, in vse oprostenja cola in olajšave, odločbe čez pravice colnij, blago zacolovati, nakazovati in njega izstop ali izvožnjo poterjevati, zgube, ako se ta tarifa izrečno na-nje ne nanaša, in se tudi na deržavne pogodbe ne opirajo, svojo moč ti dan, ko t-e veljava te tarife prične. ,$'• 30. Bcfugnis s e der Zollämter. (Schluss.) Die Befugniss zur Verzollung schliesst nicht jene zur Anw ei 8ung, d. i. zur Gestattung, die Waarc bloss gegen Sicher Stellung des Zolles an ein anderes Amt zur weiteren Amtshandlung zu versenden, in sich. Zur Anw ei sung sind in der Regel Nebenzollämter II. Classe nicht ermächtiget. Die Befugnis8 zur Anweisung umfasst in der Regel auch jene zur Bestätigung d e 8 Aust ritt e 8 von Dur ch fuhr - oder solchen Ausfuhrwaa-ren, deren Austritt erwiesen werden muss. Nur hinsichtlich jener Durchfuhr-waaren, von denen der Einfuhrzoll mehr als 15 fl. für den Centner beträgt, dann hinsichtlich jener Au8fuhrwaaren, an deren bewiesenen Austritt eine Steuer-Restitution geknüpft ist, darf die Austrittsbestätigung bloss von Hauptzollämtern oder von solchen Nebenzollämtern I. Classe crtheilt werden, denen die Befugniss hiezu vom k. k. Finanzministerium im Einverständnisse mit dem k. k. Handelsministerium verliehen ist. Ein Verzeichniss solcher für gewisse Waaren zur Bestätigung des Austrittes ausnahmsweise ermächtigter Nebenzollämter I. Classe ist im Anhänge enthalten. § 31 Beginn und Dauer der Wirksamkeit des Tarifes. Die Wirks amkeit dieses Tarifes beginnt mit erstem Februar 1852 ; die Dauer seiner Wirksamkeit wird bis Ende October 1859 festgesetzt. Während dieser Zeit werden, ausser in Folge von Handelsverträgen, in der Einfuhr weder die Zölle auf Roh- und Hilfsstoffe der Industrie erhöht, noch die Zölle auf Halb- und Ganzfabrikate ermässiget, und in der Ausfuhr weder die Zölle auf Roh- und Hilfsstoffe der Industrie ermässiget, noch die Zölle auf Halb- und Ganzfabrikate erhöht werden. Aenderungen in anderen als den hier angegebenen Beziehungen, oder einzelne Erläuterungen der Tarifsbestimmungen sind hierdurch nicht ausgeschlossen und liegen in dem Wirkungskreise der beiden Ministerien der Finanzen und des Handels, welche hiebei im gegenseitigen Einverständnisse vorzugehen haben. $. 32. Aufhebung der älteren Gesetze und Verordnungen. Alle Gesetze und Verordnungen, welche auf den Zolltarif Bezug nehmen, namentlich der allgemeine 'Zolltarif für die Waarendurchfuhr vom Jahre 1829, der Zolltarif für die Ein- und Ausfuhr der Waaren vom Jahre 1838, alle darauf bezüglichen Nachtragsverordnungen und Erläuterungen, und alle Zollbefreiungen und Begünstigungen, Bestimmungen über die Vcrzollungs-, Anweisungs- und Austrittsbestätigungs-Bcfugnisse der Zollämter treten, in sofern sic nicht in diesem Tarife ausdrücklich berufen werden, oder sich auf Staatsvertrüge stützen, mit dem Tage des Beginnes desselben ausser Wirksamkeit. Čc bi prevagljivi uzroki za to govorili, da se to ali UNO krajno oprostenje in olajšanje v veljavi ohrani, je dana oblast ministerstvoma dnarstva in kupčije, po vzajemnem dogovoru na nasvet deželnih oblastnij dovoliti, da naj začasno naprej obstoje. Na Dunaju 6. novembra 1851. Sollten überwiegende Gründe für die Aufrechthaltung der einen oder anderen der bisher bestandenen localen Befreiungen und Begünstigungen sprechen, so werden die Ministerien der Finanzen und des Handels ermächtiget, im gegenseitigen Einverständnisse über den Antrag der Landesbehörden die provisorische Fortdauer derselben zu bewilligen. ~Wien den 6. November 1851. Wiran» Joseph m. p. F. Schwarzenberg m. p. Auf Allerhöchste Anordnung : Ransonnet m. p., Kanzleidirector des Ministerrathes. II. Po sistemu v red djana čolna tarifa. Pregled (po abecedi v vred djan). 1 Poverstni Poverstni str»» Ime red stran Ime red tarife tarife A Razredi. Živalski pridelki za vžili, in kteri niso VI X 22 Izveržki ali odpadki, ki niso zapopadeni v druzih razdelkih XXX 48 . zapopadeni v drugih razredih .... Živalski pridelki za tehnično rabo . . . 27 Južni pridelki in sadje 11 18 16. Razdelki, Kemijski pridelki, zdravilsko blago, dišave in barve XXVIII 46 Baker ali kotlovina (kufer), nikel, kosi- Kolonialno blago I 18 tar, med in druge ne posebej imeno- Kovine (metali) nežlahtne ali proste, v vane proste ali nežlahtne kovine ali 52 z0 rudi, sirove in kakor polovični izdelki XII 29 kovinske zmesi 28 Kovine, nežlahtne, blago iz njih .... XXIV 42 Barvila (reči za barve) 44 Z2 Kovine (metali) žlahtne ali drage, žlaht- vu 23 Bombaž (pavola) 57 3* ni in pol-žlahtni kameni in biseri . . XIII 31 Bombaževa preja 61 33 Kovine žlahtne, blago iz njih, dragotinje 44 Bombaževina (bombaževo blago) . . . 64 31 ali bižuterije Kurjavne in stavbne reči in reči za iz- XXV Cink 54 43 Cink, izdelki iz njega 90 18 delovanje IX 26 Čaj ali té 6 Lesena roba, potem drugi strugarski, mizarski in rezljarski izdelki .... Ceva, perje, dlake in lasje, izdelki iz XXI 38 taistih, ki niso zapopadeni v drugih 36 Mašine in orodje (instrumenti) .... XXVII 46 razdelkih 71 47 Obleka in lišparije (roba za lišp) . . . XIX 37 Dišavno blago 102 32 Papir in papirnata roba XX 37 Divjačina 20 4* Pletena roba in podobni izdelki iz še- Dragotinje (bižuterije) 93 39 tin, čev, perja, las ali dlak, ličja, Galanterÿno ali lepotičin blago .... 81 bičja, šib, ločja ali terstja in slame . XVII 35 Gumi, smole, gumi-smole in drugi rast- 46 28 Preja XV 32 linski soki Slovstvene (literarne) in umetnijske Izveržki ali odpadki, ki niso zapopadeni 105 48 reči XXIX 48 v drugih razdelkih -3 Steklena , kamnena in perstena (jilov- Jedila, pripravljene 34 47 nata) roba XXIII 40 Jesih (vrisk) 100 19 Tkanje in pletenje na stanu, roba ali Južni pridelki 8 16 snova za XIV 32 Kakao 1 4I Tkano in na stanu pleteno blago . . . XV 33 Kamnena roba 85 36 Tobak in izdelki tobaka lil 19 Kavčukovi in gutaperčni izdelki .... 74 46 Tolše ali masti (sala) in olja za vžili Kemijski pridelki in barve 98 36 in za tehnično rabo, po tem vosek . . VII 23 Kerznareko blago 75 3I Usnje, potem usnjena in kerznarska ro- Klavna živina 19 18 ba in podobni izdelki XVIII 36 Kofe (kava) .... - 2 Vozila (vsakleri vozovi in ladje) po su- Kosti, paikli, noge, rogi, odrezki od 42 27 hem in po vodi XXII 40 kož in usnja 39 Vpijančljive pijače in pripravljene je- Košeni izdelki 80 36 dila VIII 23 Košopletenina (jerbasnina) 70 3t Zdravila (leki), dišavna roba, barvila in Kovine (metali) žlahtne 65 44 strojila XI 28 Kovine, žlahtne, blago iz njih 92 Zloženo blago XXVI 45 Kovinski ali metalni izdelki, nežlahtni, 44 Žito in drugi poljski in povertni pri- ne posebej imenovani 91 87 delki IV 19 Kože 41 3« v 21 Krušni sad, ne posebej imenovan . . . 13 il. Hysteonatischef Zolltarif. Veber sicht (alphabetisch geordnetJ. Benennung Reihenfolge des Tarifes Seite Benennung Reihenfolge des Tarifes Seite A. Classen. Abfälle, nicht in anderen Abtheilungen enthaltene................................... XXX Arzenei-, Parfümerie-, Farb- und Gärbe- stoffe......................... . XI Rrenn-, Bau- und Werkstoffe........................ IX Chemische Produkte, Arzenei-, Parfümerie- und Farbwaaren......................... XXVIII Colonialwaaren . . ............................... I Fette und Oele zum Genüsse und technischen Gebrauche, dann Wachs . . . VII Flechtwaaren und ähnliche Arbeiten aus Borsten, Därmen, Federn, Haaren, Bast, Binsen, Ruthen, Schilf u. Stroh XVII Garne.............................................. XV Geistige Getränke und zubereitete Speisen VIII Getreide und sonstige Feld- und Gartenerzeugnisse ................................ IV Glas-, Stein- und Thonwaaren .... XXIII Üolzwaaren, dann andere Drechsler-, Tischler- und Schnitzarbeiten . . . XXI Kleidungen und Putzwaaren......................... XIX hand- und Wasserfahrzeuge......................... XXII Feder, dann Leder- und Kürschnerwaa- ren und ähnliche Fabrikate .... XVIII Literarische und Kunstgegenstände . . XXIX Maschinen und Instrumente....................... XXVII Metalle, unedle, vererzt, roh Und als Halbfabrikate...................... XII Metalle, unedle, Waaren aus denselben XXIV Metalle, edle, Edel- und Halbedelsteine und Perlen......................... XIII Metalle, edle, Waaren aus denselben, Bijouterien . ............................... XXV Papiere und Papierwaaren ...... XX Südfrüchte und Obst...................... II Fabak und Tabakfabrikate................ III Fhiere................................... V Fhierische Produkte zum Genüsse und in anderen Classen nicht enthaltene . . VI fhierische Produkteznm techn. Gebrauche X und Wirkstoffe.................. XIV Webe- und Wirkwaaren.................... XVI Zusammengesetzte Waaren........................... XXVI lt. Ahlheilungen. Abfälle, nicht in anderen Abtheilungen enthaltene......................... 105 ^rzenei- und Parfümeriestoffe............ 43 (Beilage zum Landesgcsetzblatte für Krain.) 48 28 25 46 18 23 35 32 23 19 40 38 37 40 30 48 45 29 42 31 44 37 18 19 21 22 27 32 33 45 46 28 Arzeneiwaaren, zubereitete ...... Bast-, Binsen-, Schilf-, Stuhlrohr- und Sirohwaaren................... ... . Baumwolle..................... Baumwollgarne............................... Baumwollwaaren . . Beinarbeiten................................ Bier........................................ Bijouterien........................ Blei........................................ Bleistifte.................................. Bleiwaaren.............................. Boraten, Federn und Haare................... Brotfrüchte, nicht besonders benannte . . Bürstenbinderwaaren und Pinsel . . . . Cacao ...................................... Caffeh...................................... Chemische Produkte und Farbwaaren . . Därme, Federn, Haare, Arbeiten aus selben, nicht in anderen Abtheilungen enthaltene.................... ... . Drechsler- und Schnitzstoffe ...... Edel- lind Halbedelsteine und Perlen . . Eisen........................................................ Eisenwaaren............................. Erze......................................................... Essig....................................... Farbstoffe.................................. Felle und Häute............................. Fette....................................... Fische, Schal-und sonstige Wasserthiere . Fleisch..................................... Flachs, Hanf, Manilluhanf, Aloefasein, See- und chinesisches Gras Waldwolle ...................................... Gärbestoffe................................. Galanterie-Arbeiten ....................... Gebrannte geistige Flüssigkeiten .... Geflügel.................................... Gemüse............................... . . , Getreide..........................• . . . . Gewürze..................................... Glas und Glaswaaren......................... Gummen, Harze, Gummenharze und andere Pflanzensäfte.......................... Hilfsstoffe, chemische , . . .............. Holz, gemeines............................ Holz, als Werkholz, edles................... Holzwaaren.............................. . Honig....................................... 97 46 69 35 67 32 hl 32 64 33 80 39 30 23 93 44 50 29 99 47 87 43 40 27 13 20 68 35 1 18 2 18 98 46 71 36 37 26 56 31 51 30 88 42 49 29 100 47 44 28 41 27 27 23 17 21 23 22 58 32 45 28 81 39 31 23 18 21 10 19 11 20 3 « 18 84 40 46 28 48 29 35 25 36 26 79 38 24 22 5 Ime Poverstni red tarife stran Ime Poverstni red tarife 9tr»» Ladje ali barke in druge povodne prevozila ................... Lanena preja.............. Laneno blago (lanenina) Les, navadni.............. Les za izdelke, žlahtni . Lesena roba .............. Ličnato blago, blago iz bičja, ločja, ter- slja za stole in iz slame.............. Mašine ............... Med ali sterd............................ Medica ................................. Meso..................................... Minerali (neraslje), ki niso v drugih razdelkih zapopadeni.................» . Moka in mlevni pridelki.................. Netila ali blago za prižiganje . . . . Obleka in blago za lišp (lišparije) . . Oglje in šota ali rušina................. 01 (pivo) ............................... Olja, mastne...................... . . . Orodje (instrumenti), matematično, muzikalno, optično.......................... Pakfonina (izdelki iz pakfona) . . . . Papir.................................... Papirnati izdelki........................ Perstena ali jilovnata roba.............. Perutnina................................ Pomočite reči ali snove, kemijske . . . Predimo (laneno), konopnina, Manilska konopnina, laknja ali nitke iz lopati-ke, morska in kineška trava, lesna volna.................................. Itastljine in rastljinski deli, ki niso zapopadeni v drugih razdelkih . . . . Itibe, živali v lupinah in druge povodne živali................................ Rude..................................... Sadje.............'...................... Sago..................................... Sir...................................... Sladkor ali cttker....................... 82 62 65 35 36 79 69 95 24 32 23 39 14 103 76 38 30 28 96 89 77 78 86 18 48 58 16 17 49 7 4 25 6 40 32 33 25 26 38 35 45 22 24 22 27 20 47 37 26 23 23 46 43 37 38 41 21 29 32 20 21 29 18 18 22 18 Slovstvene (literarne) in umetniiske reči Soči»je................................. Sol (kuhinska).......................... Stek.o (glažovna) in stekleno blago Strojila ............................ Struganje in rezba, roba ali snova Sveče in mjilo (žaj(a).................. Svila ali Žida.......................... Svilno ali židano blago................. Svine................................... Svinčenina ali svinčeno blago . . Svinčniki (čertniki).................... Sče tarska (kartačarska) roba in pinzelc Setine, perje, dlake in lasje............. Tobak in tobakovi izdelki.................... Tolše ali masti (sala) ................ . Usnje .............................-tv.-. . Usnjevina ali usnjevo blago.................. Vino.......................... Volna (ovčja)................................ V olnena preja.............................. Volneno blago.......................... .... Vosek ....................................... V o/.ovi in sani ali smuči................... Vprežna živina............................... Začimbe (lepodišečina)....................... Zdravila (leki) in dišavita roba (snova) . Zdravilsko blago, pripravljeno . . . . Zelenjava.................................... Zloženo blago................................ Žafran....................................... Železo....................................... Železnina (železno blago).................... Zgane, vpijančljive tekočine................. Žito............................ Živali, ki niso v drugih razdelkih zapo- . padene ................................... Živalski pridelki, ki niso v drugih razdelkih zapopadeni ........................... Živo srebro ................................. Žlahtno in pol-žlahtno kamenje in biseri 104 12 47 84 45 37 101 60 57 60 87 99 68 40 9 27 72 73 33 59 63 66 29 83 21 3 43 97 10 94 15 51 88 31 22 11 63 56 48 20 25 40 28 20 47 32 34 29 42 47 35 27 19 23 30 30 3« 33 23 40 18 40 19 45 20 30 42 23 20 22 23 31 Sl Reihenfolge des Tarifes Benennung des Tarifes S[eite Benennung Seite Hülsenfrüchte 12 I 20 Papierarbeiten 78 38 Instrumente, mathematische musikalische, Parfiimeriewaaren 102 47 optische 96 46 Pflanzen und Pßanzentheile, nicht in Käse 25 22 anderen Abtheilungen enthaltene . . 16 20 Kautschuk- und Gutta-Percha-Fabrikate 74 36 Quecksilber 63 31 Kerzen und Seife .... 101 47 Safran 16 20 Kleidungen und Putzwaaren 76 37 Sago 4 18 Knochen, Klauen, Fiisse, Hörner, Haut- Schafwolle 59 32 und Lederabschnitzel 42 27 Schiffe und andere Wasserfahrzeuge . . 82 40 Kochsalz 47 28 Schlachtvieh 19 21 Kohlen und Torf 38 26 Seide 60 32 Korbflechterwaaren 70 36 67 34 Kiirschnerwaaren 75 36 Speisen, zubereitete 34 25 Kupfer, Nickel, Zinn, Messing und an- Steinwaaren 85 41 dere nicht besonders benannte unedle Südfrüchte . 8 19 Metalle und Metallgemische .... 52 30 Tabak und Tabakfabrikate 9 19 Leder 72 36 Thee 6 18 Lederwaaren 73 36 Thiere, nicht in anderen Abtheilungen Leinengarne 62 32 enthaltene ... 22 28 Leinenwaaren 65 33 Thierische Produkte, nicht in anderen Literarische und Kunstgegenstände . . . 104 48 Abtheilungen enthaltene 26 23 Maschinen 95 15 Thonwaaren 86 41 Mehl und Mahlprodukte 14 20 Wachs 29 23 Metalle, edle . . 55 31 Wägen und Schlitten 83 40 Metalle, edle, Waaren aus denselben . . 92 44 Wein 33 24 Metallarbeiten, unedle, nicht besonders Wildpret 20 22 benannte 91 44 Wollgarne 63 32 Meth. 32 24 Wollwaaren 66 33 Mineralien, nicht in anderen Abtheilun- Zink es 31 gen enthaltene 39 27 Z,inkarbeiten 90 43 7 18 Zjuc'ier 6 18 28 23 Zugvieh 21 22 Packfongarbeiten 89 43 Zündwaaren 103 47 77 37 Zusammengesetzte Waaren 94 45 Število razdelkov Ime reci odbitki tare V odstotkih grobe ali debele teže gl. kr ■S o 'E « J5 5 -® E « t* 13 gl. kr bo .h o S- k & o M - e *5 D rt ^5 ■§* s I. Kolonialno blago. Kakao : a) arov, v zernih in v lupinah . . b) so mlet, kakao-mast ali olje . . v Hofe (kava) : a) s r o v . . b) žgan, kakor tudi kavne nadomestila Zacimlie (lepodišečine) : a) pro a te,kakor: badjan, kardamomen, kubebe, gal-gant, imbcrik (gjumber), poper (poprova štupa in pfuati, dolgi, rodeči [španski| in beli poper) po tem piment....................................... . b) ž lahne, kakor: pravi cimet (aladka skorja), cimetova kasia (lesna kasia), cimetov cvet, dišavni klinčki ali žehinci .......................... c) najžlahniše, kakor: muškatov cvet, muškatov! oreški, vanilj..................... Sago, tapioka, tudi sagove nadomestila in arrow-root :............................. Caj (té):................................... Sladkor (cuker): a) čišeni, t. j. v grudah, kakor tudi stolčen (t. j. kakor si bodi zdrobljen), torej tudi sladkor či-šenc ali ralinat, melis, zadnji sladkor in v anglež kih grudah ter kandis (vledenc)......................... b) sladkorjeva moka, kakor tudi tekoči sladkor . . c) sladkorjeva moka za rutinerje proti temu, da se obstoječi pogoji spolnujejo....................... d) sladkorjev sirup t. j. ki v ratineriah odpada in 'nevledenljiv kapilarni sirup............ II. Južni pridelki in sadje. Sadje : a) srovo.................................... b) pripravljeno, t. j. na solncu ali pa v sušivni-cah posušeno, v kerhlih ali drugači zdrobljeno sadje, po tem brez sladkorja kuhano srovo sadje (čežane) in soljene maslinke ali olivke . . . Opomba. Drugači pripravljeno sadje se čisla za pripravljeno jed ali za konfekt (sladišče). c) suho, pobarvano ali ozaljšano (iz ozira na zdravje je prepovedano, ga uvoziti). d) kostanj in o r eh i, kakor : (laški) orehi, lešniki kokos- in areka-orehi ter koščaki........... 1 cent čiste vage 1 cent grobe vage 1 cent čiste vage 12 10 12 10 25 60 5 15 30 :«) 30 13 v sodih in v skrinjah, 9 v koših, 4 v balah. 20 v sodih in I v skrinjah, 13 v koših, 9 v balah. 13 v sodih in v skrinjah, 9 v koših, . 4 v balah. 20 v sodih in I v skrinjah, 13 v koših, , 9 v halah. 16 v sodih in v skrinjah, 9 v koših, 4 v balah. 23 v skrinjah 13 v sodih in v skrinjah, v sodih iz terdega lesa, 7 v drugih sodih, 13 v skrinjah 7 v koših, 4 v balah. 11 v sodih. 10 45 10 13 v sodih in v skrinjah 9 v koših, I 4 v balah. 1 cent gr.vag V. II. V. II prost prost prost prost proste proste I proste I prost prost prost prost prost prost 1 cent gr.vag. ' JZaA/ tier- A AfA e tir/ r?e/e.rt Benennung der Gegenstände Für t Ol -e I L © i| » N fl. [Ar. Tara-Abzüge inPercenten des Rohgewichtes X> *© 5 e w ^ ^ t- g-s s ,S © 'fc* Z-s = N Für die Ausfuhr en ns s V w© jC -5 © 5 g s N fl. 1 Ar. o » 5 01 c •B E C — ~ * -1 5 C S’® S 2?« o K N J Pd.burchfl Os B s N kr. I. Colonialwaaren Cacao : a) roh, in Rohnen und Schalen . . b) gemahlen, Cucaobutter . . Cafl'eh : a) roh . .................k. . . . b) ge bran nt, wie auch Caffehsurrogate.............. Gewürze : a) gemeine, als: Radian, Cardamomen, Cubeben, Galgant, Ingber, Pfeffer (auch Pfefferstaub und Pfejferpusti, langer, rotlier |s/>an/ecAer] und weis-ser Pfeffer), dann Piment (Neugewürz) . . . . b) feine, als: Zimmt, echter, Zimmtcassie (Holz-cassie, Mutterzimmt), Zimmtblüthen, Gewürznelken und -Nelkehstiele ............................. c) feinster Art, als: Muscatblüthe (Macis), Mus-catnüsse, Vanille..................... Sago, Tapioca, auch Sagosurrogate und Arrow-Boot.......................................... Thee................................................ Zucker s a) raf fi n i r t, d. i. sowohl in Hüten als gestossen (d. i. wie immer verkleinert), folglich auch Raffinat-, Melis-, Rastern-, Lumpenzucker und Zuckercandis b) Zuckermehl, wie auch flüssiger Zucker............. c) Zuckermehl für Raffineure gegen Erfüllung der bestehenden Bedingungen.............................. 1) Zuc k er s y rup, d. i. Abfallssyrup der Raffinerien und nicht krystallisirbarer Capillarsyrup . . II. Südfrüchte und Obst. Obst : a) frisches.......................................... b) zubereitetes, d. i. getrocknetes, gedörrtes, zerschnittenes oder auf andere Weise verkleinertes Obst, dann ohne Zucker gekoclPe Obstmusse und gesalzene Oliven ................................... Anmerkung. Obst, auf andere Weise zubereitet, ist als aubercitetc {Speise oder als Confect cm behandeln. c) getrocknetes, mit Farben bestrichenes oder verziertes (in der Einfuhr aus San it ät s-riieksiehten verboten)............................ . !) Kastanien und Niiss c, als: welsche, Hasel-, Cocos-, Areka- und Steinnüsse....................... 1 Ctr. netto 1 Ctr. sporco 1 Ctr. netto 12 10 12 30 30 80 .13 in Fässern ' und Kisten, I 9 in Körben, . 4 in Rallen. 120 in Fässern ! und Kisten, 113 in Körben, i 9 in Rallen. [13 in Fässern ) und Kisten, ) 9 in Körben, [ 4 in Rallen. [20 in Fässern ) und Kisten, 113 in Körben, [ 9 in Rallen. 16 in Fässern und Kisten, 9 in Körben, 4 in Ballen. 23 in Kisten. [13 in Fässern [ und Kisten. 10 in Fässern v. hartem Holze, 7 in anderen Fässern, 13 in Kisten, 7 in Körben, 4 in Rallen. 11 in Fässern. 13 in Fässern und Kisten, 9 in Körben, 4 in Rallen. H. II. H. II ! Ctr sporco frei frei frei frei frei frei frei frei frei frei ,1. frei frei frei 1 Ctr. sporco 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 > Ime reci gl- kr -C O C t» u u 44. S - E -s tj n . x! o do gl. kr X-3 •C L Južni pridelki : ■/.lahni, kakor : ananas (kraljevske jabelka), datelj!, kapari, mandelni, pinole in cirbisove je-derca, k lučki ali pistacie, vinske jagode vvenjene ali posušene (tudi korinte in rozine) .............. Opomba 1, Posušene vinske jagode (tudi korinte in rozine), ako so do dobrega ali na pol pokvarjene, da se ne dajo več vziti, za človeka cio ne, se zamorejo za ohertnijsko rabo tako dobivali, da se od centa le olajšana vvoznina 10 kr. plača. C. k dnarstveno ministerslvo bode za vsakoršno oberlnijsko rabo zapovedalo , s kakimi previdnostmi se zamorejo dobivati Opomba 2 Pinijni in cirbisovi štorži ali češarki, ki imajo še jederca v sebi, plačujejo polovico davšine. srednji, kakor : pomeranče , citrone , limone, smokve (lige), margaranc (granatne jabelka), pa-radiževe ali adamove jabelka, kutine in lacarolne jabelka . . . ..................................... 1 cent čist. v b) c) navadni, kakor : rožiči, lupine (obrezki) pome-ranč in citron, posušene nezrele pomerančice, v soleno vodo djane razrezane limone in citrone . d) sok iz limon..................................... III. Tobak in tobakovi izdelki (fabrikati), Tobak in izdelki iz tobaka : a) tobak sirov, t.j. tobakovo perje, stebla, cveti in izveržki ali ostanki......................... b) tobakovi izdelki................. Opomba k razdelku 9. Tobak in izdelki iz tobaka se 'smejo le s posebnim dovoljenjem vvaze-vali ali skozi cesarstvo pi evaževali. Pri vvožnji je treba razun cola tudi dopustnino plačevati, namreč : a) tobakovo perje, stebla, cvet in j za 1 funt či-izveriki ... z 2 gl. > ste dunajske b) izdelki iz tobaka z 2 gl. 30 kr. j vage. IV. Žito in drugi poljski in povertni pridelki 10 Zelenjava, kakor : artičoke, kumare. tikve ali buče, vohravt in zelje, relkev, repa, špinat, špar-gelni, korenine zajed in gobe (razun gomolik) : a) srova in nepripravljena.................. b) pripravljena, t. j. na solncu ali z ognjem posušena, razrezana ali sicer razdrobljena, soljena, v kis ali jesih vložena..................... . Opomba I. Repa, posušena, razrezana ali si cer razdrobljena za rabo fahrik, ki sladkor iz bele pese delajo, je samo vvožni i 3 kr. od centa pudveržena ako se pi inese polerdba dohodnega organa, Iti eri nad fahriko čuje. Opomba 2. Z zelenjavo, ki je drugači, kakor je v tarifnem poslavku b - naštelo, pripravljena ali v puške ali steklenice vložena, je ravnati kakor s pripravljenimi jedili. 1 centa gr.vag, 30 13 v sodih in v skrinjah, 9 v koših, 6 v balah. ^20 v sodih in skrinjah, ki i so s senom 1 a'i enako J robo poiite, j 13 v navadnih I sodih in 1 koših, X 6 v balah. ) 13 v sodih in 1 v skrinjah v koših, ) 6 v balah. 16 v sodih in v skrinjah, 13 u koših, 6 v balah. Pri smodkah (cigarah), zraven še 21 odstotkov, če so ismodke v m lih »kr in call, in 12 (odstoik v,če so v koških. 1 cent gr.vag V. II. prost prost prost prost prost centa gr.vag j Benennung der Gegenstände Für die Einfuhr -5 = «'S §S fl. \kr. Tara-Abzüge in Percenten des Rohgewichtes »1 u K- s » -o .si ■»«0 KJ Für die Ausfuhr ij S> Bl 6 S 8 ■3 « « ^ a -a« S ’CSg g «i -o K k c s £ © N g « Z.2 « fl.lkr. Ni F.d. Durchf. Is* = = IS s* k N kr. >S Südfrüchte r a) feine, als: Ananas, Datteln, Kapern, Mandeln, Pignoli und Zirbiskerne, Pistazien, Weinbeeren, getrocknete (auch Corinthen und Rosinen) . . . Anmerkung 1. Weinbeeren, getrocknet (auch Corinthen und Besinnt) » ganz oder halb verdorbene, ungeniessbare, die zum menschlichen Genuese vollends unbrauchbar gemacht sindt können zur industriellen Verwendung gegen den begünstigten Einfuhrzoll von 10 kr. für den Centner bezogen werden. Die Vorsichten , unter denen der Bezug zu geschehen hat, werden für jede Art der industriellen Verwendung durch das k. k. Einanzministerium bestimmt. Anmerkung 2. Pinien- und Zirbiszapfen, welche noch die Kerne enthalten , zahlen die Hälfte der Gebühr. b) mit tel feine, als: Pomeranzen, Citronen, Li-monien, Feigen, Granat-, Paradies- (Juden-) Aepfel, Quitten und Lazeroli ..................... c) gemeine, als: Johannisbrot, Pomeranzen- und Citrunenschalen, getrocknete unreife Pomeran-zeln, in Salzwasser eingelegte zerschnittene Limo-nien und Citronen...................................... d) Limoniensaft...............•......................... III. Tabak und Tabukfabrikatc. Tahale und Tabakfabrikate : a) Tabak, roh, d. i. -Blätter, -Stengel, -Rlüthen und -Abfälle...................................... b) Tabakfabrikafe................................ Anmrrkung zur Abtheilung 9. Tabak und Tabukfu-brikaic sind nur gegen besondere Bewilligung ein- und durchzuführen erlaubt, ln der Einfuhr ist ausser dem ’Aolle auch die Licenz-Gebühr »* entrichten g und zwar für: a) Tabakblätter , -Stengel, -Blüthen und -Abfälle mit 2 fl. b) Tabakfabrikate mit 2 fl. 30 kr. für 1 Pfund netto Wiener Gewicht. IV. Getreide und sonstige Feld- und Garten-Erzeugnisse. Gemüse, als: Artisehoken, Gurken, Kürbisse, Kohl und Kraut, Rettiche, Rüben, Spinat, Spargel, essbare Wurzeln und Schwämme (mit Ausnahme der Trüffel): a) frisch und. un zub er eit et......................... b) zubereitet, d. i. getrocknet, gedörrt, zerschnitten oder sonst zerkleinert, gesalzen, in Essig eingelegt Anmerkung 1. Rüben, getrocknete , gedörrte, zerschnittene oder sonst zerkleinerte zum Gebrauche der Runkelrüben-Zuckerfabriken sind gegen Beibringung einer Bestätigung des mit der Veberwachung der Eabrik beauftragten Gefüllsorganes nur dem Eingangszolle von 3 kr. für den Centner unterworfen. Anmerkung 2. Gemüse, auf andere als die im Tarifsätze 1») aufgezählte Weise zubereitet oder in Büchsen und Gläsern eingelegt, sind als zubereitete Speisen behandeln. 1 Ctr. netto 1 Ctr. sporco 3(1 10 Sn '13 in Fässern I und Kisten, I 9 in Körben, i 6 in Ballen. '20 in mit Heu u. dgl. embal-lirten Fiis sern u. Kisten, il3 ingewöhnli chen Fässern und Körben, 6 in Ballen. 13 in Fässern und Kisten, 9 in Körben, 6 in Ballen. 10 in Fässern und Kisten, [ 13 in Körben, 6 in Ballen. Bei Cigarren muss erd. noch '24 Perç., wenn die Cigarren in kleinen Kist-Ichen, u. \2 Pericent, falls sie Im Körbchen 'verpackt sind. H. II. 1 Ctr. sporco frei frei frei frei frei 1 Ctr. sporco 10 10 10 6 10 IT Število razdelkov 11 12 13 14 15 line reci 5a uvoznjo Žito: a) pšenica in pir ali špelta brez plev.................. b) sorčica, ajda, proso, turšica (debeljača), rež, sezam, špelta v plevah.................................... c) ječmen, tudi debelo mlet in slad, ter oves . . . Opomba 1. Žito, ki se na Tirolskem in Vorarl- beržkem začela ali čez Unken in Hirschbühl v Solnograško kronovino pripelje, plača le polovico, in žito iz Bosne, ktero se zacola v Karlovškem generalatu, plača samo tretjino vvoznine. Opomba 2. Žito se zamere tudi povedati po meri deržanja (d. av. vaganu ali Soma metrica), in v tem pri > erleju se prerajta teža po preobra-čavnem razkazku, ki je v dokladi. O p o m b a 3. Žito v snopih je cola prosto po 16,e). Sočivje, kakor: bob, grah, leča, grahor, čičerca . . Opomba 1. Sočivje, ki se zacola v Tirolu in Vorarlbergu ali ktero se čes Unken in HirschbOkl v Solnograško kronovino pripelje, plačale polovico, in žito iz Bosne, ktero se zacola v Karlovškem generalatu, plača samo tretjino vvoznine. O po mb a 2. Sočivje se zamore tudi povedati po meri deržanja (•!. av. vaganu ali Soma metrica), in v tein primerleju se prerajta teža po pieobra-čavnem razkazku, kije v dokladi. Opomba 3. Sočivje v steblu in stročji je cola prosto po 16, e.) Krušni sad, ne posebej imenovan: a) krompir....................................... b) rajž (riža. laško pšeno), brez luskov .... c) rajž v luških................................. Moka in nilevni pridelki, kakor : phan ječmen in oves (pira, kaša ali phanje), pšeno, zdrobljena ajda in proso.............................- - - Opomba. Moka in mlevni pridelki, ki se za-colajo v Tirolu in Vorarlbergu ali ki se čez Unken in Ilirschbühl v Solnograško kronovino pripeljejo, plačajo samo polovico, in takosni pridelki iz Bosne, ki se zacolajo v Karlovškem genera-„ latu, samo tretjino vvoznine. Žafran........................................... 1 cent gr.vag Kustljinc in rastljinski deli, t. j. vsi tisti, ki niso zapopadeni v drugih razdelkih tarife : a) brnel b) giadež ........................................... c) murbino perje..................................... d) semena za olje, kakor repno, konopljino in laneno seme, ogeršica, žir in brinove (berovične) jagode ........................................... e) trava, seno, rezanica, slama, stelja, iglice in Storži ali češarki jelovine, navadni mah, bičje, zeljša za kermo, ločje ali terstje, preselea, žito v snopih, sočivje na stoblu in v stročju , žive rastljine ali sadike, tudi lan in konoplike ...... 1 cent čist. leg. r> gl- [kr odbitki tare v odstotkih grobe ali debele teže 6» . . p p, o 13 f-l N o P O JŠ G) rt 15 4o 50 prost prost 30 16 !» , 6 13 9 4 v sodih in v skrinjah v koših, v balah. v sodih, v koših, v balah. Za izvožnjo Za prevo jr e “ do SjS 2-° 'S " « I :z* s o S3 V ~ «o II 3 h 'S » "S fl. I kr Tara-Abzüge in Percent en des Rohgewichtes e » = R L a-« ~ R L Für die Ausfuhr N p.\k, § -y s* Æ O » cüt » > »« S ~ •■5 .2 e = N F.d. Uurchf. 41 tl Co t? |i e» e £ N 17.\ Getreide r a) Weitzen und Spelz ohne Hülsen.......................... b) Halbgetreide, Heide, Hirse, Kukuruz, Roggen, Sesam, Spelz in Hülsen................................ . c) Gerste, auch geschrotet und Malz, dann Hafer . . Anmerkung 1. Getreide, da» in Tirol und Vorarlberg verzollt oder über Unken und Hirschbühl in» Kronland Salzburg eingeführt wird, zahlt nur die Hälfte, und Getreide au» Bosnien. da» int Carlstädter Generalate verzollt wird, zahlt nur ein Drittheil de» Einfuhrzolles. Anmerkung 2. Getreide kann auch nach dem Hohlmaaae (dem n. ö. Metzen oder der Soma metrical erklärt werden, in welchem Falle da» Gewicht nach der im Anhänge folgenden Reductionstabelle berechnet wird. Anmerkung 3. Getreide in Garben i»t zollfrei nach 16, e). Hülsenfrüchte, als: Bohnen, Erbsen, Linsen, Wicken, Zizern..................»......................... Anmerkung 1. Hülaenfriichte, die in Tirol und Vorarlberg verzollt oder über Unken und Hirschbühl in» Kronland Salzburg eingeführt werden , zahlen nur die Hälfte , und jene aus Bosnien , die im Carlstädter Generalate verzollt werden, nur ein Drittheil des Einfuhrzolles. Anmerkung 2. Hülsenfrüchte können auch nach dem Hohlmasse (dem n. Ü. Metzen oder der Soma metrica) erklärt werden , in welchem Falle da» Gewicht nach der im Anhänge folgenden Beductionstabelle berechnet wird. Anmerkung 3. Hülaenfrüchte im Kraut »ind zollfrei nach 16, e). Brotfrüchte, nicht besonders benannte : a) Kartoffel.............................................. b) Reis, enthülset........................................ c) Reis in Hülsen......................................... Hehl und Hahlprodukte, als: gerollte Gerste und Hafer (Graupen, Grütze), Gries, gebrochene Heide und Hirse........................................ Anmerkung. Mehl und Mahlprodukte, die in Tirol und Vorarlberg verzollt oder über Unken und Hirschbühl ins Kronland Salzburg eingeführt werden , zahlen nur die Hälfte, und jene au» Bosnien , die im Carlstädter Generalate verzollt werden , nur ein Drittheil de» Einfuhrzölle» Safran ................................................ Pflanzen und Pflanzentheile, d. i. alle nicht in anderen Abtheilungen des Tarifes enthaltene: a) Hopfen.............................................. b) Kardendisteln....................................... c) Maulbeerbliitter ................................. d) Oelsaat, als: Reps, Hanf- und Leinsamen, gelber Reps oder Lein-, Vogeldotter, Buchecker (Buchensamen) und Wachholderbeeren.................... e) Gras, Heu, Häckerling, Stroh, Streu, Nadeln und Zapfen von Nadelhölzern, gemeines Moos, Binsen, Futterkräuter, Schilfrohr, Schachtelhalm, Getreide in Garben, Hülsenfrüchte in Kraut, Pßanzen, lebende (Setzlinge), auch Flachs- und Hanfpflanzen 1 Ctr. sporco 1 Ctr. netto 1 Ctr. sporco 60 30 fr'j 16 46 frei 16 in Fässern und Kisten, 9 in Körben, 6 in Ballen. 13 in Fässern, 9 in Körben, 4 in Ballen. N. II. ». II. N. II. 1 Ctr. sporco frei ,1. frei frei frei frei frei frei 25 frei 60 frei N. I. 1 Ctr. sporco 26 10 6 5 frei (Beilage zum Landesgesetzblatte für Krain.) 6 'n N la ■JI 1 m c reci gl [kr C do M -= .p* O s- t- - y I « O) gl- |fcr do ed J! ^ ,« o i- t- s, 2 "i fl. kr « ^ -e Z.« « 1 ____ -a I1 81 8 s kr. 17 18 f) Senf, roh, d.i. in Körnern oder gemahlen . . . g) Pflanzen und PHanzentlieile, d i. Früchte, Samen, Beeren, Blüthen, Hölzer, Rinden, Wurzeln, Stengeln, Zweige u. dgl. nicht besonders benannte ............................................... V. Thicre. Fische, Schal- und sonstige Wasserthiere r a) frische, sowohl lebend als geschlachtet, dann Biber, Ottern, Frösche, Muscheln, unausgelnste, Schnecken, Austern, Schildkröten, Krebse und überhaupt alle Schalthiere................................ Anmerkung 1. Die Thiere dieses Tarifsatzes, von inländischen Fischern zur See oder auf Oränzgewässern gefangen und eingeführt, sind zollfrei. Anmerkung 2. Wenn lebende Fische aus süssen Gewässern zu Lande in Gefässen mit Wasser zur Verzollung kommen, so ist die Hälfte des Sporcogewichtes als das zu verzollende Gewicht der Fische zu betrachten. Ist die Abwage unthunlich, so ist der Rauminhalt der Gefässe zu ermitteln und 1 Eimer =120 Pfund sporco anzunehmen. b) Häringe, Cospettoni, Saracche und Stockfische, dann auch gesalzene Fischdärme................................ c) Fische, nicht b es onder s benannt e, zubereitet, d. i. gesalzen, getrocknet, geräuchert, marinirt...................................................... An mer kun g 1. Die zubereiteten Fische , welche aus den ausser der Zoll-Linie befindlichen Landestheilen cingeführt werden, zahlen gegen Erfüllung der bestehenden Bedingungen nur den Einfuhrzoll von 1 fl. Anmerkung 2. Karpfen und Hausen, zubereitete, in der Einfuhr über die Zoll-Linie Siebenbürgens und der Bukowina zahlen nur den Zoll von 1 fl. 30 kr. Anmerkung 3. Fische, die auf eine andere als die in dem gegenwärtigen Tarifsätze angegebene W^eise zubereitet, oder in Büchsen und Gläsern eingelegt sind, werden den zubereitc-tcn Speisen beigezählt. Anmerkung 4. Die zur Befeuchtung der zubereiteten Fische während des Transportes in abgesonderten Gefässen mitgesendete Salzbrühe (Salamoja) ist bis zu einer Menge von J0% des Gesammtgewichtes der Fische in der Ein- und Durchfuhr aus den 'Zollausschlüssen zollfrei zu behandeln, in der Ein- und Durchfuhr aus dem Auslande gleich den Fischen zu verzollen. Jede andere Salzlauge, sowie jede obiges Percentenausmass übersteigende oder nicht gleichzeitig mit den fischen selbst vorkommende Salzbrühe ist in der Ein- und Durchfuhr ver- In der Ausfuhr ist diese Salzbrühe stets zollfrei zu behandeln. Geflügel i a) grosses, als: Auer-, Birk-, Schild- und Truthühner, Fasanen, Trappen, Schwäne und Gänse . b) kleines als: Enten, Hühner, auch Hasel-, Perl-, Reh-, Rohr-, Schnee-, Wasserhühner, Kapaune, Schnepfen . ..................................... - - . Anmerkung. Geflügel, anderes, als das hier aufgezählte, ist unter der Tarifpost 22, d), begriffen und zollfrei. Schlachtvieh : a) Ochsen und Stiere......................................... b) Kühe und Jungvieh üher 2 Jahre............................ c) Jungvieh bis 2 Jahre...................................... 1 Ctr. netto 1 Ctr. sporco HO 45 13 in Fässern, 9 in Körben, 4 in Ballen. 1 Ctr. sporco 1 Ctr. sporco H. II. 30 frei 10 1 Ctr. netto 30 13 in Fässern. 13 in Fässern, 9 in Körben, 4 in Ballen. frei frei 10 10 1 Stück N. II. I Stück frei frei 1 Stück ti» •t» Ime reel 0> kr ‘S « gl. kr S « .M « t. S- P. O - a -s « c(5 :s> n o 20 21 22 23 24 25 d) ovce(t.j.razun ovac tudi ovni, skopci ali koštruni) in koze (t. j. razun koz tudi kozli).................. e) jagneta in kozlički................................ f) prešiči............................................ g) prešički spod 10 čolnih funtov..................... Opomba 1. Pod li razdelk tarife ne gre samo živa, temuč tudi ubila ali zaklana živina, dokler še ni oderta (iz kože djana), če prav bi se bili posamezni kosi od živali odločili ; oderta živina se čisla za meso. Opomba 2. Od zaklane ali ubite živine je trelia pri uvožnji v tiste dežele, kjer sc potroš-nina od mesa pri klanju ali ubivanju jemlje, razun vvoznine tudi potrošnino plačati, ktera je v dotični kronovini občno predpisana. Opomba 3. Klavna živina iz Bosne plačuje pri v vvožnji v Karlovški generala! samo tretjino občne vvoznine Divjačina : a) velika, kakor : jeleni, seme, divje koze, divji prešiči ali merjasci..................................... b) mala, kakor: zajci, pitomi zajčiki ali kunci . . Opomba 1. Iz kože djana divjačina se vzame za meso. Opomba 2. Druga tukaj ne našteta divjačina je v vers t jena tarifnemu postavko 22 črk. d) in cola prosta. Vprežna živina : a) konji in žrebeta..................................... b) mule, mezgi io osli.................................. ena glava b) «) iKivali, ki niso v drugih razdelkih tarife zapopadenc : a) pijavke......................................... b) jajčica gosenc svilo prej k..................... c) bčelni panji z živimi bčelami................... d) živali, ki niso posebej imenovane . . . VI. Živalski pridelki za vžitje, in kteri niso v drugih razredih zapopadeni. Meso : a) sirovo, po tem tudi osoljeni ali posušeni mehurji, črevesa, suhe žilje in kite.................... pripravljeno, t.j. nasoljeno in okajeno ter suho............................................ mesene klobase.................................. Opomba 1. Pod mesom se razumevajo vse iz k- že djane živali, po tem vsi obstojni deli taistih, kteri niso imenovani pod drugimi tarifnimi stavki, pod mesnimi klobasami so torej tudi zapopadene kervave, jetrene in slaninske ali špehove klobase. Opomba 2. Meso mera pri vvožnji v tiste dežele, kjer se potrošnina pri klanju ali pobijanju plačuje, tudi 22 V2 potrošnino od colnega centa čisto vage plačevati. Opomba 3. Okajeno in nasoljeno meso iz Dal-macie na vvožnji ces Benetke in Kjodžio plačuje 1 gl. 30 kr. vvoznine. Opomba 4. Drugači pripravljeno meso ali druge klobase kakor mesene, se čislajo za pripravljene jedila. Med ali sterd, t. j. prav med, kakor tudi medena voda, satovje ali satje, med in vosek skupej zgneten, in bčelni panjovi brca bčel ali z umorjenimi bčelami............................................ 1 cent gr. v. eden ena 1 cent čiste vage 1 cent čiste vage Sir 10 45 45 prošt prosta 30 M. II. 16 v sodih in skrinjah, 9 v koših, 6 v balah. 11 v sodih. 13 v skrinjah, 11 v sodih in v dežah, 8 v koših, 6 v balah. M. II. ena glava M. II I cent gr.vag. »> eden ena 1 cent grobe vage prost 1 cent grobe vage 50 50 prost prosta prost I prost prost ena glava 1 cent gr. v eden ena 1 cent grobe vage 1 cent grobe vage 20 21 22 23 24 Benennung der Gegenstände I = ^ s ■o SS e o Für die Einfuhr ? h e NI fl- *' d) Schafe (d.i. ausser Schafe auch Widder, Hammel) und Ziegen (d. i. ausser Ziegen auch Geisse, Böcke) e) Lämmer und Kitze..........................»............ f) Schweine.............................................. g) Spanferkel unter 10 Zollpfund....................... . Anmerkung 1. Unter diese Abtheilung des Tarifes gehört nicht bloss das lebende , sondern auch das geschlachtete Vieh, so lange es noch nicht aus der Haut genommen wurde, falls auch einzelne Theile ton dem Thiere getrennt worden sind ; enthäutetes Vieh wird als Fleisch behandelt. Anmerkung 2. Von dem geschlachteten Vieh ist bei der Einfuhr in jene Länder g wo die Verzehrungssteuer von Fleisch bei der Schlachtung abgenommen wird, ausser dem Einfuhrzölle auch die in dem betreffenden Kronlunde allgemein vorgeschris-bene Verzehrungssteuer zu entrichten. Anmerkung 3. Schlachtvieh aus Bosnien zahlt in der Einfuhr in das Carlstädter Generalat nur ein Hrittheil des allgemeinen Einfuhrzolles. Wildpret : a) gr os s es, ah: Hirsche, Rehe, Gemsen, Wildschweine ................................................. b) kleines, als: Hasen, Kaninchen......................... Anmerkung 1. Wildpret ausser den Decken wird. als Fleisch behandelt. Anmerkung 2, Wildpret, anderes, als das hier aufgezählte, ist der Tarif post 22 f lit. d), eingereiht und zollfrei. Zugvieh : a) Pferde und Füllen...................................... b) Manlthiere, Maulesel und Esel.......................... 'filiere, nicht in anderen Abtheilungen des Tarifes enthaltene : a) Blutegel............................................... b) Seidenwurmeier..................- - - -............... c) Bienenstöcke mit lebenden Bienen....................... d) Thiere, nicht besonders benannte . . . . VI. Thierische Produkte zum Genüsse, so wie in anderen Classen nicht enthaltene. fleisch : a) frisches, dann auch gesalzene oder getrocknete Blasen, Därme, Flechsen und Sehnen ..... b) zuber eitet es, d. i. gesalzenes, geräuchertes, gepöckeltes..................................... . c) Fleischwürste..................................... \ Stück Anmerkung 1. Unter Fleisch werden alle enthäuteten Thicre, dann alle nicht unter anderen Tarifposten benannten Ilestandtheile derselben verstanden, daher unter den Fleischwürsten auch die Blut- , Leber- und Speckwürste begriffen Anmerkung 2. Fleisch hat in der Einfuhr in jene Länder, wo die Verzehrungssteuer bei der Schlachtung entrichtet wird, auch die Verzehrungssteuer mit 22i/1 kr. für den Z,oll centner netto zu entrichten. Anmerkung 3. Geräuchertes und gepöckeltes Fleisch aus Dalmatien in der Einfuhr über Venedig und Chioggia zahlt den Einfuhrzoll von 1 fl. 30 kr. Anmerkung k. Fleisch auf andere Weise zubereitet oder andere als Fleischwürste werden als zubereitete Speisen behandelt. Honig, d. i. eigentlicher Honig, wie auch Honigwas-8er, Bienenkeulen, Wachskoth und Bienenstöcke ohne oder mit getödteten Bienen ............................. 1 Ctr. sporco 1 Stück 1 Ctr netto 1 Ctr. netto Tara-Abzüge in Percenten des Rohgewichtes 1 8 I S * H« Z -f* sl-s Li Für die Ausfuhr b » I 1=5 il t=u 10 frei frei 16 in Fässern und Kisten 9 in Körben, 6 in Ballen. 30 II in Fässern. '13 in Kisten, III in Fässern und Kübeln 8 in Körben, 6 in Ballen. N. II. 1 Stück N. II. N. II. ? c TS *© Ctr. sporco 1 Stüch 1 Ctr, sporco 1 Ctr, sp orco F.d. Durchf Li SS TS 00 o frei 60 60 frei frei frei frei fre ! §> ^ s r ’S *© K e © iE kr. i Stück 1 Ctr. sporco IStück 1 Ctr. sporco 1 Ctr. sporco 5 26 frei frei 10 10 »tZ2 Ime reci o v ctf gl. kr JS o S g> u. r-fto ,H S — ;? s o c o ^ rt oo N 'C tz> «v ,2 «v u 13 I? s gl. kr 26 27 28 29 30 Opomba. Sir, tako imenovan valaški in mor-laški, soljeni, iz Dalmacie na vvožnji po morji v lombardo - beneško kraljestvo , po tem ovčji in kravji sir, soljen in ne v terdih oblikah, temne vložen v posode na vvožnji v Bukovino in Erdelj plačuje, ako se obstoječi pogoji spolnijo, samo v ponižani col 1 gl. 30 kr. Živalski pridelki, t. j. vsi tisti, ki niso v drugih razdelkih zapopadeni : a) kopeljne in konjske gobe (z drobnimi in z debelemu oeesci) b) kri......................................... . . c) jajca............................................ d) mleko in skuta................................... e) Živalski pridelki, ne pozebej imenovani, med njimi tudi odpadki od kopeljnih in konjskih gob VII. Tolše ali masti in olja za vžitje in za tehnično rabo. Tolše ali masti : a) arovo maslo ali zmedene (puter), po pinji, in osoljeno, maslo, salo, svinjska in gosja mast. slanina ali špeh, kitov mozeg (kitova maščovina) . b) Stearin (lojic) in stearinska (lojicova) kislina . . c) tolše, ne posebej imenovane.................... Olja mastne : a) olja mastne, v steklenicah in verčih . b) oljk n o ali laško olje v sodih in mehih . Opomba 1. Laško olje iz Dalmacie in Istrije v sodih na vvožnji po morji ces Reko, Terst in Benetke plačuje, ako se obstoječi pogoji spolnu-jejo, samo 2 gl. vvoznine. Opomba 2. Laško olje v sodih brez razločka, ktero se zacoluje pri uredili, ki imajo pravice velke colnije, in ki se pri teli uredili s torpcutino-vim oljem, v primeri 1 funta lerpeiitinovca na 100 funtov laškega olja, pomeša, plačuje 4» kr. vvoznine. c) Olje iz žira, konopno, laneno, madijno, ogeršično, in sezamovo olje v sodih......................... d) olje iz kokosovega oreha in palmovo olje v sodih e) olja mastne, ne posebej imenovane, v sodih............................................ Opomba. Eterskc in dišavne olja so vverstjene zdravilom in dišavnim robam. Vosek............................................ VIII. Vpijančljive ali cvetne pijače in pripravljene jedila. Ol ali pivo : a) v steklenicah in verčih........................ b) v bečkih....................................... Opomba. 01 v bečkih plačuje pri vvožnji v tiste dežele, kjer se potrošnina od ola pri naveji ola jemlje, priklati k potrošnini, in sicer pri vvož-njio lomi), beneško kraljestvo lire aust. 3.60 za metrični kvintaI, ali lire aust 1.80 za čolni cent grobe v., v Galicio in Bukovino 30 kr., sicer pa 45 kr. od dolj. a v. vedra = 134 čolnih funtov grobe vage. Zgane vpijančljive tekočine : a) žganje in vinocvet (alkohol), arak in rum . . . 1 cent c. vag. 1 cent gr. v. 1 cent č. vage 15 prost prost prost 15 4 1 cent gr. v. v 1 cent č. vage 1 cent gr. v. 45 30 45 '16 v sodih in skrinjah, 9 v kosih, 4 v balah. 13 v sodih in I skrinjah, I 9 v koših, . 4 v balah. 16 v sodih in loncih, 11 v dežah, 9 v mehih. 24 v skrinjah, 16 v koših. 11 v sodih. 11 v sodih. 13 v sodih, 9 v koših, 4 v balah. [24 v skrinjah, [16 v koših. 1 cent gr. v. M. II. n n V. 11. prost I prost prost prost 1 cent gr. v. prost prost prost 11 v poverhnih sodih. Benennung der Gegenstände e ~ ’S s o N) fl.kr. Tara-Abzüge in Percenten des Rohgewichtes 1.2 « k________ b I- ^ 3 V» -gss J5 « II '<2 ES © fl. kr. 5 8 5 2» § ■’S S’« Jo § . P «=> bj-š 5 « =8.2 « N________ r tS3 kr. An in er kung. Käse, sogenannte wallachische und morla-kische, gesalzene, aus Dalmutien in der KinfUhr ewr See nach dem lombardisch-venetianischen Königreiche, dann Schaf-und Kuhkäse, gesalzen und nicht in festen Formen, sondern in Oefässe eingeleg te, in der Einfuhr nach der Bukowina und Siebenbürgen zahlen gegen Erfüllung der bestehenden Bedingungen nur den ermässigten Zoll von 1 fl. 30 kr. T'hierische Produkte, d. i. alle nicht in anderen Abtheilungen enthaltene i a) Bad- und Pferdeschwämme........................... b) Blut.............................................. c) Eier.............................................. d) Milch und Topfen.................................. e) Thierische Produkte, nicht besonders genannte, worunter auch Abfälle von Bad- und Pferdeschwämmen (Kropfschwamm)....................... VII. Fette und Oele zum Genüsse und technischen Gebrauche. Fette : a) Butter, frische und gesalzene, Schmalz, Schmeer, Schwein- und Gänsefett, Speck, Wallrath . . . . b) Stearin und Stearinsäure.......................... c) Fette, nicht b esond er s b enannte............... Oele, jfettes a) Oele, fette, in Flaschen und Krügen . . . b) Olivenöl in Fässern und Schläuchen . Anmerkung 1. Olivenöl, dalmatiner und istrianer, in Fässern in der Einfuhr zur See über Fiume, Triest und Venedig gegen Erfüllung der bestehenden Bedingungen zahlt nur den Einfuhrzoll von 2 fl. Anmerkung 2. Olivenöl in Fässern ohne Unterschied, das bei Aemtern, welche mit den Befugnissen eines Hauptzollamtes versehen sind, verzollt, und bei diesen Aemtern mit Terpentinöl, im Verhältnisse von 1 Pfund Terpentinöl auf 100 Pfund Olivenöl, gemischt wird, zahlt den Eingangszoll von 45 kr. c) Buchecker-, Hanf-, Lein-, Leindotter, Madien-, Reps- und Sesamöl in Fässern ........................ d) Cocosnuss- und Palmöl in Fässern.................. e) Oele, fette, nicht besondersbenannte in Fässern.............................................. Anmerkung. Oele, ätherische und parfümirte, sind den Arzenei- und Parfümeriestoffen eingereiht. Wach»................................................ VIII. Geistige Getränke und zubereitete Speisen. Bier : a) in Flaschen und Krügen (Plutzern) . . . b) in Gebunden ...................................... Anmerkung. Bier in Gebünden hat bei der Einfuhr in die Länder, wo die Verzehrungssteuer von Bier bei der Erzeugung eingehoben wird, den Verzehrungssteuer Zuschlag zu entrichten, und zwar in der Einfuhr im lomb.-venet. Königreiche Lire austr. 3.60 für den metrischen Quintal, oder Lire austr. 1.B0 für den Zoll-Centner sporco, nach Galizien und der Bukowina mit 30 kr., und sonst mit 45 kr. für den n. Ö. Eimer — 134 Zollpfunden sporco. Gebrannte geistige Flüssigkeiten s a) Branntwein und Branntweingeist (Alkohol), Arrak und Rhum........................................... 1 Ctr. netto 1 Ctr. sporco 1 Ctr. netto 1 Ctr. sporco » 1 Ctr. netto 1 Ctr. sporco 16 frei frei frei 45 '16 in Fässern I und Kisten, I 9 in Körben, 4 in Ballen. 13 in Fässern I und Kisten, 9 in Körben, 4 in Ballen. 16 in Fässern und Töpfen, 11 in Kübeln, 9 in Wammen. 24 in Kisten, 16 in Körben. 11 in Fässern. 11 in Fässern. 13 in Fässern, 9 in Körben, 4 in Ballen. j 24 in Kisten, {16 in Körben. 11 in Ueber-fässern. 1 Ctr. sporco N. II. * » ». II. frei frei frei frei frei frei frei 1 Ctr sporco 10 frei frei frei 6 6 6 25 6 o 5 10 10 10 6 Število razdelkov Ime reci «d •5* M gl- kr odbitki tare v odstotkih grobe ali debele teže -a o L F M* Es P« o e #5 .7? N o d v -Z /2 kr. od col-nega centa grobe vage plačati. Opomba Z. Povračevanje davka, ki je za ne-ktere vpijančljive žganice dovoljeno pri izvožnjiiz čolne okolije, velja tudi za naprej pod obstoječimi pogoji. medica: a) v sklenicah in verčih............................ b) v b e č k i h Vino, t. j. pravo vino, kakor tudi vino iz sadja, vinski most in mošt iz sadja................................ Opomba 1. Vinska zdrozgalica ali inašča in srovo grozdje sc zacolujcte tudi kakor vino, toda raj ta se 160 fantov mašče ali grozdja za 100 funtov vina. Opomba 2. Vina iz avstrijanskih čolnih iz jemkov, ki se, spolnovaje obstoječe pogoje, vvozi-jo po morji ali pa čez colno potezo, ki loči čolne izjemke od čolne okolije, plačujejo 1 gl. in takošno vina na vvožnji v hervaško vojaško krajino, plačujejo samo 24 kr. od centa čisto vage. Opomba 3. Vina v bečkih, navadne laške, iz vojvodstva Parmenskega in Modenskega, iz Piemonta in Tesinskega kantona pri vvožnji čez deželno mejo lombardo - beneškega kraljevstva, po tem neapolitanske in sicilianske vina na vvožnji po morji, če se iz ladjinih listov vidi. odkod da so, in, ako se vvozijo čez slobodne pristanita (ladjo-staje), spolnovaje obstoječe pogoje, plačujejo samo 2 gl. od centa čiste vage. Opomba 4. Vina v bečkih. Švicarsko in tako imenovano morsko vino, obe is obližja Konstan-ekega jezera, in vino iz Lihtenstajnske knežije na vvožnji čez forarlberžko colno potezo, kakor tudi moldavske in valaške vina, pri vvožnji čez po-mejno colno potezo Bukovine in Erdelja, plačujejo samo 2 gl. 30 kr. od centa čiste vage. O p o m b a 5. Serbske in bosenske vina na vvožnji čez pomejno colno potezo, po tem turške, levantins!«;, ciperske in arhipelske, kakor tudi vse laške (italjanske) vina in vina iz avstrijanskih čolnih izjemkov, če se uvozijo po morji in se iz ladjinih listov vidi, odkod so, pogoji večje čolne o-lajšavc pa ne obstoje, plačujejo 7 gl. 30 kr. za cent čiste vage. Bosenske vina, ki se čez pomejno colno potezo Karlovškega generalata vvozijo, plačujejo samo 2 gl. 30 od centa čiste vage. Opomba ti. Peneče vina v steklenicah, ki so kakor šampanjec zamašene, plačujejo vvoznine 15 gl. od centa čiste vage, tudi če bi po deželi, iz ktere so, nižjemu colu podveržene bile , samo vina iz 1 cent gr. v. 12 30 1 cent č. vag. 1 cent gr. v. 1 cent č. vag. 30 30 16 111 vpoverhnih sodih. [24 v skrinjah, [16 v koših. (11 vpoverhnih ( sodih, '11 v sodih, 122 vpoverhnih sodih 24 v skrinjah, [16 v koših. 1 cent gr. v. Za u-vožnjo po morju, V. II. Za u-vožujo po morju V. II. prost 1 cent gr. v. Benennung dev Gegenstände era e Ar, Tara-Abzüge in Percent en des Rohgewichtes 'S S va S rr « s « . 5 C > £ «c i-s« 'S ? ^ S £ U N) h. ÖS und Kisten, J13 in Körben, ( 6 in Ballen. H. II. V r> 1 5 r> Y> 10 25 Anmerkung. Hiehcr gehören auch allein Oel eingelegten und alle gesülzten Genussgegenstände, wie auch in Büchsen und Gläsern eingelegte Gemüse und Fische und sowohl frische als gedörrte Trüffel. • 35 IX. Brenn-, Bau- und Werkstoffe. • Holt, gemeines, d. i. Holz von Ahorn, Birken, Buchen, Eichen, Erlen, Linden, Pappeln, Ulmen, Weiden, Eiben, Fichten, Kiefern, Lärchen, Pinien, Tannen, Zirben, Berberitzen-, Hartriegel-, Haselnuss-, Schwarz- und Weissdorn-Stauden etc., wie auch alles Reisig und Strauchwerk : a) Brennholz, d. i. alles nicht vorgearbeitete gemeine Holz in unbehauenen Stämmen und Blöcken, Scheitern und Prügeln, die nicht länger als 42 Wiener Zoll sind, dannReisig aller Art, Faschinen, Hobel- und Sägespäne und nicht besonders benannte Rinden von gemeinem Holze Anmerkung 1 ■ Bei der Einfuhr auf dem Inn aus dem Engadein ist nur die Hälfte der gesetzlichen Gebühr zu entrichten. 100 Kubi le-fuss • > 25 N. II. 100 Kubik- fus8 25 100 Knbik- fv88 5 Anmerkung 2. Brennholz kann auch nach der n. ö. Klafter erklärt werden i eine n. ö. Klafter 36“ Brennholz wird zu 72 Kubikschuh angenommen, längeres oder kürzeres ►t» Ime reci k "5* «a ► gl. kr •a o 'C A- ■6 2 r-s «r 5 « gl-1 kr A o 'c *> 4> L 3---0) h k. Q. O ,H 5 « O 00 36 37 krajši les se primerjeno preoberne. Kjer je zavoljo okoljnosti potreba, imajo dnarstvene deželne ob-lastnijc moč, dopustiti tudi zacolanjc po vožnji, in ustanoviti, koliko kubičnih čevljev lesa je vzeli na vsako vprežen» živinče. b) Lés za izdelke, navaden, t. j. ves navadni les, ki je ali srovo obdelan, ali dalši od 42 dunajskih palcov, po tem šibe in vitre za koše, in sirovo ličje. Zlasti se štejejo sem obsekani hlodi (debla), trami, žagance (deske), koli, podboji, dil<\ p rekle, drogi ali rante, les za vezila in obroče, krivina, okrogli les in treske, škodijo in škar-nice, dna sodov, doge, neprevertane pesta, oje (ojnice), debele, špice, platiša, jambore, spredne ali kljunaste jambqre, jadrenice in spiri (pri lad- jodclstvu).......................................... Opomba 1. Doge za sode mehkega lesa plačajo v izvožnji samo polovico te davšine. Opomba 2. Davšina, ki se pri izvožnji ladjo-delskega lesa neke baze pod imenom (liriHi d’albo-rutfflio pobira, je vversijena med prislanišne davšine. Splošne opombe k tarifnemu razdelan navadnega lesa: Opomba 1. Ako se pošlje les po suhem ali po umetno za plavljenje lesa narejenih vodotokih in ni namenjen za pristanišč ali ladjiše na reki, po kteri sc barke vozijo, ali za pomorsko ladjostajo, se plača le petina (pelidel) davšine pri vvožnji, izvožnji in prevožnji. Opomba 2. Les, ki se izvozi iz Galicie, Bukovine in Erdclja po vodi ali po suhem, plačuje samo izvoznino 1 kr. od 100 kubičnih čevljev. Opomba 3. Les, ki se izvozi iz Hervaškega in iz Hervaške vojaške krajine, plača tudi, če se po vodi vozi ali če je namenjen na pristaniše za vožnjo pripravne reke ali na kako morsko ladjostajo, samo petino davšine. I>es za izdelke, žlahneji, na debelem, t.j. v blodili ali čokih, žagancah(deskah), podbojih, kakor: jahlanovina, hruškovina, češnjev, drenov, višnjev, češpljev, oljkov orehov les, les turške leske, aka-cijni les, Zelenikov, černi les, jesenovina, šnrova ali korkova skorja, mahagoni-, palisander,sandel-in cedrov les in vsakteri drugi neevropejskl les z a izdelovanje....................................... Opomba. Ako je les. ki pod ti tarifni postavek gre, ostrugan, mlet ali sicer razdrobljen, da se ne more več za izdelovanje porabiti : se ima po svoji kakšinosti vverstiti ali med tarifni stavek 44, c) ali pa 16 g). 11 oh a ali snove za struganje (dreksljanje) in rezlio. ». j. vse tiste, ki niso zapopadene v drugih razdelkih, neizdelane in v odpadkih : a) slonokost (t. j. zobje slonov in drugih živali), želvina (črepahina).................................... b) školjke ali lupine oštrig (tudi biserne ostrige), kosti morskega soma ali kita........................... c) terstje za pletenje ali za stole ne kr oj en o, palice in cevi žlahnejše, t.j. vse razun ločja in terstja za stole opletali ... ............. d) jantar ali burčen, gagat (čermi jantar), morska pena. koravde pristno ali prave........................ Oglje in šota ali rušina : a) leseno oglje . „.................................... Opomba. Če sc pošlje po suhem in ne na kako pristajališe a'i morsko ladjostajo, se plačuje samo polovica davšine. b) premog.............................................. c) šota ali rušina in šotno oglje .................... 100 kub. č. 1 cent gr.vag 1 cent čist. v. 1 cent gr.vag 46 prost M. II. 100 kub. č. 13 v sodih in v skrinjah, 9 v koših, , 4 v balah. M. 11. t cent gr.vag. 45 prost I prost prost prost 100 kub. č 1 cent gr.vag IzaAl der Abtheilungen Benennung der Gegenstände t «-> -e s --Z « >> tier Ilie Einfuhr Ol o K N fl- fr- Tar a-Abzüge inPercenten des Rohgewichtes S»g : = = > S-äS a ’ ».o ; «41 j, !.« -S ; 'O 50 Für die Au*fuhr va £- «o o S3 /M** S1 y ~ S*ae <2 5Î ~c o ^ C 21 «£•« l.s! i'3«? N F.d. Durchf.\ O) « t. kr' 36 37 Holz wird entsprechend reducirt. Dort, wo die Verhältnisse es nothwendig machen, sind die Finanz-Landesbehörden ermächtiget y die Verzollung auch nach der Fuhr zu gestatten und festzusetzen, wie viele Kubikfuss Holz für jedes vorgespannte Zugthicr zu rechnen seien. b) Werkholz, gerne in es, d.i. alles gemeine Holz, das entweder roh vorgearbeitet, oder länger als 42 Wiener Zoll ist, dann Korbruthen, geschälte und ungeschälte, und roher Bast. Namentlich gehören hither die behauenen Stämme, Balken, Br eter, Pfähle, Pfosten, Dielen, Latten, Stangen, Band-undReif-. Krumm-, Rund-und Splitthölzer, Schindeln und Dachsparren, Fassböden, Dauben, Naben, ungebohrte, Deichseln, rohe, Speichen, Felgen, Hlasten, Bugspriete, Segelstangen und Spieren . . . Anmerkung 1. Fassdauben von weichem Holze zahlen in der Ausfuhr nur die Hälfte dieser Gebühr. Anmerkung 2. Die Gebühr, welche bei der Ausfuhr von Schiffsbauholz gewisser Art aus den Häfen unter dem Namen diritti d'alboraggio eingehoben wirdT ist den Hafengebühren eingereiht. A l lg entein e Anmerkungen zur T a r i f-Ab t h ei-l un g des gemeinen Holzes: Anmerkung 1. Wenn die Versendung zu l.ande oder auf einem künstlichen Holzschwemmcanale geschieht, und nicht auf einen Landungsplatz an einen schiffbaren Fluss oder einen Seehafen hin gerichtet ist, so ist sowohl in der Kin- als Aus-und Durchfuhr nur ein Fünftheil der Gebühr zu entrichten. Anmerkung 2. Holz, das aus Galizien, der Bukowina und Siebenbürgen zu Wasser oder zu Land ausgeführt wird9 zahlt nur den Ausfuhrzoll von 1 kr. für 100 Kubikfuss. Anmerkung Holz, das aus Croatian und der croati-sehen Militlirgränze ausgeführt wird, zahlt auch, wenn die Ausfuhr LA "Wasser geschieht oder auf einen Landungsplatz an einem schiffbaren Fluss oder einen Seehafen hin gerichtet ist, nur ein Fünftheil der Gebühr. Werkholt, edleres, roh, d.i. in Blöcken, Br eiern, Pfosten, als: Aepfel-, Birn-, Kirschen-, Kornel-, WeichselT, Zwetschken-, Oliven-, Nnss-, türkisches Haselnuss-, Acazien-, Buchs-, Eben-, Eichen-, Kork-, Maliagony-, Palisander-, Sandei- und Zedernholz, und alle anderen aussereuropäischen Werkhölzer . Anmerkung. 'Wenn die in diesen Tarifsatz gehörigen Hölzer geraspelt, gemahlen ode- sonst verkleinert Vorkommen, so dass sie nicht mehr als ~Werkkolv verwendet werden können ; so sind deiselben je nach ihrer Beschaffenheit den Tarifposten 99, e) oder 16, g) cinvureihen. Drechsler- nntl Schnittstoffe, d. i. alle nicht in anderen Abtheilungen enthaltene, roh und in Abfällen: a) Elfenbein (d. i. Zähne vonElephanten und anderen Thieren), Schildpatt........................................ b) Muschelschalen (worunter auch Perlmutter), Wallfischharten . ............................................. c) Stuhlrohr, un g es p alt et, Stöcke und Röhre, e d-lere, d.i. alle mit Ausnahme des Schilf- und Stuhlrohres ..................................................... d) Bernstein, Gagat (schwarzer Bernstein), Meerschaum, Korallen echte...................................... Kohlen und Torf : a) Holzkohlen........................................... . Anmerkung. Wenn die. Versendung zu Lande und nickt nach Landungsplätzen oder Seehäfen geschieht, so ist nur die Hälfte der Gebühr zu zahlen. b) Steinkohlen.............................................. c) Torf und Torfkohlen..................................... 100 Kubik- fuss N. II. 100 Kubik- fuss 1 Ctr. sp orco 1 Ctr. sporco 1 Ctr. netto 1 Ctr sporco 45 13 in Fässern und Kisten, 9 in Körben, 4 in Ballen frei I frei 6 6 N. II. frei frei frei frei 100 Kubik- fuss 1 Ctr. sporco 10 10 10 10 frei frei Za uvožnjo Za izvožnjo Z a prévoir)? ► «r c o 03 c o cd ‘rt* Število razdelke Ime r e e i c* cd > O «r o o o ti N odbitki tare v »dstotkih grobe ali debele teže E « X 43 r <« S, ^ p» O .rt - S "5 i- rt — S o ti ° 5 o cd N 2 d 0 y 1 l gl. Ikr o gl. 1 kr « jšrT 39 Minerali (nerastje), ki niso v drugih razdelkih zapopadeni: a) kamenje za zidanje in lomljeno kamenje, za tlak, mlinski in grobi okrogli (valjasti) brusni kameni, o tesani in neotesani, toda ne »brušeni, ne na ploše rezani, žlindra, kremeni, pesek (razun pisane in ne mineralne sipe ali sviža),nežgano apno ali mavic (škajola, gips), lapor ali soldan, ilovca in sploh navadna, opekarska in lončarska glina, lcnnt proi t 1 cent l cent pr. černa ali vertna perst, voda, led b) persti za stavbo ali zidanje in izdelovanje, pose- gr.vag. M. II. gr.vag. pro st gr.vag. bej imenovane, kakor: žgano apno in mavic (gips), pucolanska in santorinska perst, rumena in bela llatisbonsba, Kaolinska perst, bela perst za pipe ali fajfe in druge persli za pridelovanje porcelana in perstenili posod, gralit in kreda ne- 1 1 1 rezana n v r> • n c) minerali ne posebej imenovani, neobde- lani, t.j. ne brušeni, ne na ploše rezani, ne mleti in čišeni ; zlasti spadajo sem debele osle za kose in šerpe, sviž ali sipa (razun smalte), rudeč lapor, škerlice ali skalice za streho. Tudi so vverstjene v ti tarifni stavek kelhaj merske plate in litografski (kamnopisni) kamni (z risanjem vred in lirez njega) n • - 6 77 r> . 1 n d) minerali ne posehej imenovani, obdelani, t.j.zbrušeni ali v plate rezani, kakor tudi izverstne ali ne valjaste osle, brusi in poskusni kamni, po- naravni in umetno narejeni kresilni in pušltni kamni, po tem tudi likalo in papir iz votliča in šmerilja, plaličeve ali plenaste tablice z lesenimi svažami ali romam! in čertniki in brez tajstih, po 45 H tem rezana kreda in rudeč lapor - N • ' n 1 n e) minerali, ne posebej imenovani, somleti ali čišeni . . 45 1 Tl 6 X. Živalski pridelki za tehnično rabo. 40 Šetinc. perje, «llake in lasje : a) pasje, sernje, goveje in navadne kozje dlake ali 5 M. I. 6 kocine . . ,, 25 n b) šetine, (t.j. šetine in šetinski odpadki in vsaktere živalske osti ali špice), po tem dlake ne pose- 10 bej imenovane . . . „ . - 25 n 1 4( « [16 v skrinjah 1» c) peresa ne posebej imenovane 1 c. č.v. 2 30 } in v sodih, Tl . 1( N Opomba. Peresa za kine pripravljene so ( 0 v balah. vverstjene tarifnemu stavku 71 c) $ d) ljudski lasje r> 2 30 118 v sodih in v 5 M. I. N e) peroti, t. j. prave peresne cevi in piski ali peresa > v skrinjah, 10 za pisanje n 7 30 ) 7 v balah. r> . 11 Tl 41 Kože. s rove (t. j. zelene ali suhe. tudi soljene, pa ne dalej obdelane) in kožuhovina: a) kože navadne, kakor: goveje (t.j. bisonske ali divjovolovske, telečje, kravje, volovske, bikove in tretjanske), konjske (t.j. prav konjske, žre-betove, mezgove in mulin-) oslovske, velbludsko ali kamelne, jazbecove , pasje, prcščevc, divjo-kozje, jelertove, sernje, losovne. sedlonske ali severnega jelena kože, kože povodnega konja in nosoroga. po tem navadne ovčje (t. j. prave ovčje, ka • kor tudi ovnove in jagnetove kože in cerknjenih ovac) navadne kozje in tudi kozlove in kozličkove 10 kože), zajčje in ribje kože, srove 1 c.g.v . . 25 )13 v sodih in 2 3( M. I. n . 10 b) kože ne posebej imenovane, srove . . l c.č.v 2 3t I v skrinjah, v 2 31 „ v c) kožuhovina, t.j. vse na mesni strani napol 1 9 v koših, ali popolno obdelane, na zunajni strani pa kosma- ] ti v balah. 80 te, ne dal jej obdelane kože . n 10 . n . v T) 42 Kosti (t. j. prave kosti, po tem košena moka in spo-dium), kakor tudi parklji in noge, da! jej ro- govi (t. j. kakor celi tako tudi v ostih in plošah M. II 5( t in piljeni) in zadnjič o d r e z lej i kož in usnja 1 c.g.v - - M v - r> Zahl der Abth eil un g en Benennung der Gegenstände b «ft "s s 0 Si*. M Tara-Abzüge in Ver cent en des Rohgewichtes 01 2 2 « B -M ItS-a ! 5; ! O > b oi "c 5 11 6S3 kr. - L ^ Is*8 s L «S .2 e N______ "8 » ►o jS « o 12 §> s 4 N kr. Mineralien. nicht in anderen Abtheilungen enthaltene: a) IIan- und Bruch-, Pflaster-, Muhl- und grobe cylin-drisclie Schleifsteine, behauen und unbehauen, jedoch weder geschliffen, noch in Platten geschnitten, Schlacken, Kiesel, Sand (mit Ausnahme des farbigen H. nicht mineralischen Streusandes), ungebrannter Kalk od. Gyps, Mergel, Lehm u. überhaupt gemeiner Ziegel- und Töpferthon, Gartenerde, 1Passer, Eis b) Bau- und Werkerden, besonders b enannte, als : Kalk und Gyps, gebrannt, Puzzolan- und Santorin-, gelbe und wetsse Stritzel-, Kaolin-, weisse Pfeifen- und an der e Er den zur Erzeugung von Porzellan u. Steingut, Graphit n. Kreide, ungeschnitten c) Mineralien, nicht b es ond er s benannt e, roh, d i. weder geschliffen, noch in Platten geschnitten, noch gemahlen und geschlemmt ; insbesondere gehören Melier : grobe Wetzsteine für Sensen und Sicheln, Streusand (mit Ausnahme der Schmälte), Rothstein, Dachschieferplatten. Auch sind dieser Tarifpost eingereiht Kehlheimerptatten und lithographische Steine (mit oder ohne Zeichnungen) . (1) Mineralien, ni cht b es on d er s genannte, b e-arb eitet, d.i. geschliffen oder in Platten geschnitten, wie auch feine oder nicht cylindrische Schleif-, Wetz- und Probirsteine, natürliche und künstliche Feuer- und Flintensteine, dann auch Bimsstein-und Schmirgeltuch, und Papier, Schiefertafeln mit und ohne Holzrahmen und Griffeln, dann Kreide und Rothstein, geschnitten............................ e Mineralien, nicht besonders genannte, g e-mahlen oder g es chl emmt............................. X. Thierische Produkte zum technischen Gebrauche. *0 Borsten, federn und Haare r a) Hunds-, Reh-, Rinds- und gemeine Ziegenhaare b) Borsten (d. i. Borsten und Borstenabfälle und Thierstacheln aller Art), dann Haare, nicht besonder s b e nannte .................................. c) Federn, nicht besonders benannte . . . . Anmerkung. Sch muck federn, zubereitete, sind der Tarifpoet 71, c), eingcreiht. d) Menschenhaare .... -................ ... e) Federkiele, d.i. eigentliche Kiele und Schreibfedern 4l Felle u. Häute, roh (d.i. grün od. trocken, auch gesalzen, aber nicht weiter bearbeitet) u. Pelztverk : a) Felle und Häute, gern eine, als : Rinds- (d.i. Bison-, Büffel-, Kalb-, Kuh-, Ochsen-, Stier-und Terzen-), Pferd-(d.i. eigentliche Pferd-, Folien-, Maulesel- und Maulthier-), Esel-, Kamehl-, Dachs-, Hunds-, Schwein-, Geins-, Hirsch-, Reh-, Elendthier- , Rennthier-, Flusspferd- und Rhinoceros-h&ute, dann gemeine Schaf- (d. i. eigentliche Schaf-, sowie Schöps-, Slerbling- und Lamm-), gemeine Ziegen- (d. i. eigentliche Ziegen, sowie Bock- und Kitz-), Hasenfelle und Fischhäute, roli ... . b) Felle und Häute, nicht b e s onde r s b enannte, roh................................................... c) Pelzwerk,d.i. alle auf der Fleischseite halb oder ' ganz bearbeitete, auf der Narbenseite aber behaarte, nicht weiter verarbeitete Felle und Häute .... *2 Knochen (d. i. eigentliche Knochen, dann Knochenmehl und Spodium), wie auch Kl au e nundFü sse, ferner Hörner (d. i. sowohl im Ganzen als in Spitzen und Scheiben und geraspelt), und endlich Haut- und Led er ab sehnit zel............................. 1 Ctr. sporco frei » 1 Ctr. netto 1 Ctr. sporco 1 Ctr. netto 10 1 Ctr. sporco 25 30 16 in Kisten ü.. Fässern, 6 in Ballen. 18 in Fässern und Kisten, 7 in Ballen. 13 in Fässern und Kisten, 9 in Körben', 6 in Ballen. N. II. 1 Ctr. sporco frei 1 Ctr. sporco frei N. I. N. I. N. I. 10 10 25 10 10 10 25 o A3 Ime reci o A3 e N odbitki tare v odstotkih grobe ali debele teže gi- IM M o •£ bo ® J5 5 ^ •r «ri« n o 5 L) pS o rt O 01 N ■c S A3 C N gl. I kr -C O u ÿ a> 2-° o - S -3 e ti ,2 :e> s o c « i ai « O 00 N 43 44 46 46 O p o m li a. Kosti, t. j. prave kosti, p i tem kostna moka in spodium plačujejo v izvožnji po suhem izvoznino 1 gl. 40 kr. od centa grobe vage. XI. Zdravila (leki), dišavita roba, barvila in strojila. Zdravila (leki) in dišavna roba ali snova : a) ž 1 a h n e , kakor: cvetje margaranje, pomarančno in rožno, pačuli (dišava iz A o ve Holandie), korenine rabarbare, rapontike, bljuvavne korenine, jalap-ne, ratanhijno.salepne, sasapariljno, kačje, senega-ve in turpitove korenine ; Ignacijev, pcliurimski io Tonkav boli; ahelmoševe zerna, kolokinte, kasia v cevkah, kopaivabaUam, kafra, mana. opium, stramonium, sok iz sladkega korena; sledeči gumi in smole iz gumi : Assu foetida, bencoe, amoniak, po-zojna ali drakonska kri, galban, guajak, jalapna smola, kino, mire, storaks, kadim; pibrovna, kan-taride. etanoga ali mimik, scink kušar, rakove o-česa, jantarjevo, kaučukovo, jeleno rožno, lorbar-jevo (lavorovo), rožmarinovo in brinovo olje . . b) olja z g i n 1 j i v e ali etcrslce, ne posebej imenovane in z dišavo navdane . . . . 0 p o m ba. Ako so te olja v posodah po 1/a bokala ali še v manjših ali pa v tacili posodah, na ktcre je po njih kakovosti več kakor 15 gl. od centa postavljeno, je treba ž njimi ravnali kakor z dišavnim blagom. c) zdravila ali leki, naj ž lahne j e vers te, kakor: balzami ali drage mazila ponaravne, ne posebej imenovane, balzam iz muškatovih oreškov, sivkasta ambra, moščjak ali pižim, cibet, repovi moščja-kovih podgan..................................... Barvila (roba za barve ali farbc); a) barvene persti................................ b) barvin les v čokih, orzeljev mah in lišaji, barvne korenine navadne, kakor: prava i neprava alkana, kurkume, broščeve ali rudečinine korenine, in bel pljučnikov koren, mlet in nesoinlet.............. c) barvni les zdrobljen, t. j. spiljen, somlet, zrezan d) košenilja, silvester, karmez. indigo, lac-Dye, lak mus, orlean, sepia srova in v mehurčkih ... Opomba. Zizlečkiinvsakteriin kemijskimraz-topljenjein iz teh reči je ravnati kakor z barvami ne posebej imenovanimi, tarifni stavek 98, e). Strojila (reči za stroj) s a) bablah in dividivi, kvercitron (skorja doba quercus nigra), roj ali rojevina................... b) strojarsko čreslo in strojarsko lubje (t. j. brezovo, hrastovo, smrekovo, jelovo, divjo-kostanjcvo, brestovo, verbovo), divji kostanj in njega lupine, tudi čreslovi plošči (iz ostankov).................... c) ježice (t j. prave ježice, kakor tudi jezična moka), želod, želodove lupine (vallonea)................. d) šiške......................................... Gumi, smole ali kecmeci, gumi-smole in drugi rastljinski soki ; a) smola (kccmec) navadna, kakor : prava smola, klej ali klegjo (tudi premogov klej), pegla ali kolofon, asfalt in černo kamoeno olje (nafta), po tem tičji Ijep ali lim.................................. b) gumi in smole, po tem rastljinski soki, ne posebej imenovani, kakor tudi terpentinovo olje in kolomaz (smolnjak)............................... Kuhinjska sol, t. j. varjena in kamnena sol, slanica, solni lug in morska voda........................ Opomba. Kuhinjsko sol je prepovedano vvaževati in skozi cesarstvo preva- 1 cent čist. v. 1 cent gr.vag. 60 46 13 v sodih in I v skrinjah, I 9 v koših, i 6 v balah. 16 v sodih in v skrinjah, 9 v koših, 6 v balah. V. II. M. H. M. II. 1 cent gr.vag, 1 cent gr.vag prost prost e Si S £ c « "C 'S v. ■ë >5 J3 Benennung der Gegenstände b ? Oi O C «S3 fl. kr. Tara-Abzüge inPercenten des Rohgewichtes L -r « » 46 L s El L B- II e N fl. I*r. —r~ ^ s !?J »K S 'S .2 « =■* "a äs N C gi "B S §> kr. 45 Anmerkung. Knochen, d. i. eigentliche Knochen« dann Knochenmehl und Spodium zahlen in der Ausfuhr »* Lande den Ausfuhrzoll »on 1 fl. 40 kr. für den Centner sporco. XI. Arzcnei-, Parfümerie-, Farb- und Gärbestoffe. 4z Artenei- und Parfümeriestoffe : a) edle, als: Granatäpfel-, Pomeranzen-und Rosen-blüthen, Patchouli, Rhabarber-, Rhapontika-, Brech-, Jnlappa-, Ratanlna-, Salep-, Sassaparill-, Schlangen-, Senega- und Turpitwurzeln ; Ignatius-, Peehurim- und Tonkabohnen; Abelmosrhktirner, Coloqninten, Rohreassie, Copaivabalsam, Kam-pher, Manna, Opium, Scammonium, Süsshnlzsaft ; folgende Gummen und Gummiharze: Assa foedita, Benzoe, Ammoniak, Drachenblut, Galban, Guajac, Jalappaharz, Kina, Mgrrhen, Storax. Weihrauch; Bibergeil, Kanthariden, Kellerasseln, Stinkeidechse, Krebsaugeti, Bernstein-, Kautschuk-, Hirschhorn-Lorbeer-, Rosmarin- und Wachholderöl.................. b) Oele, ätherische, nicht besonders benannte und parfümirte............................... Anmerkung. Kommen diese Oele in ftehältnissen non V, Mass und darunter oder in solchen ftehältnissen vor, die ihrer Beschaffenheit nach höher als mit iS fl. der Centner belegt sind, so sind sie als ParfUmeriewaaren zu behandeln. c) Arzeneistoffe, edelster Art, als: Balsame, natürliche, nicht besonders benannte, Muscatnuss-Balsam, Ambra, grauer, Moschus, Zibeth, Schwänze von Bisamratten....................................... '4 Farbstoffe : a) Farherden ....................... b) Farbhiilzer in Blöcken, Orseillemoos und -Flechten, Farbwurzeln, gemeine, als: echte und falsche Al-kanna, Curcuma, Krapp- und treisse Seeblumen-Wurzeln, gemahlen und ungemahlen...................... c) Farbhölzcr, verkleinert, d. i. geraspelt, gemahlen, geschnitten........................................... d) Cochenille. Si/lrester, Kermes, Indigo, Lac-Dye Lacmus. Orleans, Sepia, roh in Bläschen ... Anmerkung. Krtrncte und cheni.rk. Auflösungen nua diesen Stoffen sind taie Farbwaartn, nicht besonders benanntet Tarifpost 98, e), zu behandeln. Gärbestoffe : a) Bablah und Dividhi. Quercitron, Sumach .... b) Gärberlnhe und Gärberrinde (d. i.von Birken, Eichen, Fichten. Tannen, Rosskastanien, Ulmen, Weiden), dann Rosskastanien und deren Schalen, auch Lohziegel........................................ c) Knoppern fd. i. sowohl eioentliche Knoppern als Knoppernmehl), Eicheln, Eichelhülsen (Vallonea) dt Galläpfel , ....................... Gummen, Barte, Gummenharte und andere Pflamensäfte : a) Harz, a em ein es, als: Pech. Theer (auch Steinkohl enth eer), Colophonium, Asphalt und Steinöl, schwarzes, dann Vogelleim............................. b) Gummen und Harze, dann Pflanzensäfte, nicht besonders benannte, wie auch Terpentinöl tyy und Wagenschmiere.................................. Kochsalz, d. i. sowohl Sud- als Steinsalz, Sah-soole, Salzlauge und Meerwasser........................... Anmarkung. Kockaal» tat In derfCin- undOurch-fuhr rerboten; auch ist in Fallen einer auanakmaweiaen (Beilage zum Landesgesetzblatte für Krain ) 46 1 Ctr. netto 1 Ctr. sporco 15 50 45 13 in Fässern und Kisten. 9 in Körben, G in Ballen. 16 in Fässern und Kisten, 9 in Körben. 6 in Ballen. 1 Ctr. sporco H. 11. N. II N. II. frei frei frei l Ctr. sporco 25 25 25 1 8 6 10 N. I. 55 Za uvožnjo Za izvožnjo ■■ -Za prevoxjUj > o* -s o cd -C o cd 'S Tj 1 in c reči cd > o cd o O odbitki tare v 'S 4, ,5 J--- 2 jjd o '2 o) J2 3 "° *5* cd > o d "g £ o oi N M «y odstotkih grobi : ®>|- § cd Sl .H 41 § c ali debele težil ts o ? G m O o m g 2 -5 o cd a s -2 o cd b gl. /ki O M S s gi kr o s kr. ževati; tudi je likrat, ko bi se bilo izjemoma do- volilo ali če se kazenska pravda začne, pri vvožnji raz un vvoznine dopustino 5 gl. od dun. centa čiste vage plačevati. 48 Pomočne reči' kemijske, t. j. vse tiste, ki niso v drugih razdelkih zapopadene : a) nianganez, kili-suli ar (sotitrokisli natrum), teški 1 cent 1 cent 1 cent gr.vag. spat, na debelem in soinlet b) žveplo, v kosili in urogih (štaužicah) gr.vag. • • 5 5 gr.vag. • 1 1 i 5 c) potašelj (lugasta sol), t. j. pravi potašelj, kakor tudi ves drugi neizlugani rastljinski pepel.... J 5 25 M. I 5 Opomba. Izl ugani rastljinski, in premogov n * pepel sta vverstjena med izveržke. d) železni vitriolj ^žveplokislo železo), soda, t. j. pro- f stovogelnokisli natrum 25 1 5 e) mineralne vode, ponaravne 25 " 6 f) vinski kamen, sr o v, t. j. neočišen in nekristalizi- Y) 1 ran g) arzenik in arzenikova kislina, borkislina, borakš, 25 t 40 M. I. 7, 10 s rov, digestima sol (soluokisli kali), steklen žolč ali pena, glavberjeva sol, solitar srov, žveplov cvet, raztopljivo steklu, antimonij (ličilo), i.j.an- timonijeva ruda in cvet ali očišenc (antimonium crudurn in regulus antimonii) 45 1 i Opomba. Oige»tivna sol se zamore za steklar- »1 « nice z dovoljenjem deželne dnarstvene oblastuije za col 6 kr. vvoziti. h) galun, arzenikovo žveplo, solitar č iš e n (rutini- ran), t. j. kristaliziran ali v tablicah ali koscih, admontarski (mešan ž lezui m bakreni), bakreni 1 cent in cinkov vitriolj 1 30 10 v sodih. 10 Opomba. Galun iz čolnih izjemkov na vvožnji čez Terst in Benetke plačuje samo 10kr. vvoznine. čist. v. ” n i) žveplo-, solno- in solitrokisiina (t. j. prava soli- trokislina in točivna ali razjedna voda), kraljeva (23 v skrinjah voda 1 30 < in v sodih, 1 10 k) jelenovec in salmjakovec, amoniakove soli (t. j. ( 9 v koših. rt salmjak, kakor tudi vogelnokisli amoniak), vinski kamen čišen in kristaliziran, vinsko-kamne- 13 v skrinjah na kislina, hromo-in višnjevo-kisli kali, ktor-apno 3 in v sodih, 2 10 1) mineralne vode, umetno narejene 3 9 v koših, 2 rt 1» XII. Kovine ali rudovine (metali) nežlahne, 6 v balah. v rudi, «rove in kakor polo-fabrikati. 49 Hude. t. j. taki minerali (neras je), iz kterih se ko- vine na debelo po rudozdelsko dobivajo : 1 cent a) svinčena ruda, t. j. žvepleni svinc, alkifu 1 1 1 b) železna ruda, t. j. železni kamen, tudi magnetni in gr.vag. hrom-železni kamen nrnat t to 1 c) galm ij (kalamina) in druge cinkove rude .... 1 1 d) zlate in železne kepe (kosci) 1 10 M. I. rt č Opomba. Zlate in sreberne kepe ali kosci se ne rt smejo brez spričb rudarijskili sodnij izvaževati. e) kobaltove in niklove rude in zmesi 1 3 1» f) bakrene ali kottovinske rude 1 5 " rt I Opomba k razdelku rud. Z rudami, ki ni- ” rt rt so tukej izrečno naštele, je treba ravnati kakor z minerali, ki niso v drugih razdelkih zapopadeni, 1 po razdelku 39. 50 Svinc. neobdelan, v odpadl ih in kakor polo-fa-b rikat : a) svinc, t. j. neobdelan svinc, kakor tudi svinčena Žlindra, star zlomljen svinc in svinčni zveržki, terd ali anlimonialni svinc, metal za litje pismen 1 cent čist. v. i ali čerk, po tem svinčena gladki n a Opomba. Na vvožnji čez meje proti morju in 2 30 6 v sodih in v skrinjah. ?> 5 tujim laškim derzavam je 3 gl. vvoznine plačati. i b) svinc, lit, vlečen, stegnjen " i 7 30 o v sodih in v skrinjah. " 6 1 rt 1 'Zakl der Abtheilungen »8 49 Benennung der Gegenstände ~Für dïtTËinfuhr k B g» "B B -S "o |l fl. kr. Bewilligung oder eines eingeleiteten Strafverfahrens in der Einfuhr ausser dem Einfuhrzölle die Licenzgcbühr von 5 fl. für den Wr. Ctr. netto zu entrichten. üUfsstoff'e, chemische , it. i. alle nicht in anderen Abtheilungen enthaltene : a) Braunstein, Chilisalpeter (salpetersaures Na-trurn), Schwerspath, roh und gemahlen....................... b) Schwefel in Stücken und Stangen.......................... c) Pottasche, d. i. eigentliche Pottasche, wie auch alle anderen nnausgelangten vegetabilischen Aschen Anmerkung. Ausgelaugte vegetabilische , sowie Steinkoh-lenasche sind den Abfällen eingereiht. d) Eisenvitriol, Soda. d. i. einfach kohlensaures Natrum e) Mineralwässer. natürliche ................ f) Weinstein, roh, d. i. nnraffinirt und unkrgstallisirt g) Arsenik und arsenige Säure. Borsäure, Borax, roher, Bigestirsalz (salzsaures Kali), Glasgalle, Glaubersalz, Salpeter, roher, Schwrfelblüthe, Wasserglas, Spiessglanz, d. ». Spiessglanzerz und Spiessglanzkönig (antimoninm crudum und Regulus anlimonii) - . . Anmerkung. Digestirsala kann für Glasfabriken mit Bewilligung der Finanz-Landesbehllrde gegen den Zoll von 5 kr. eingeführt werden. h) Alaun, Arsenikschwefel, Salpeter, raf finirt, d. i. krysfallisirt oder in Zetteln, Admonter (gemischter Eisen- und Kupfer-), Kupfer- und Zinkvitriol Anmerkung. Alaun aus den Zollausschlüesen in der Einfuhr über Triest und Venedig zahlt nur den Einfuhrzoll von 10 kr. i) Schwefel-, Sah- und Salpetersäure (d. i. eigentliche Salpetersäure und Scheidewasser), Königswasser k) Hirschhorn- und Salmiakgeist, Ammoniaksalze (d. i. sowohl Salmiak als kohlensaurer Ammoniak), Weinstein, raffinirt und kry stallisirt, Weinsteinsäure, chrom- und blausaures Kali, Chlorkalk 1) Mineralwässer, künstliche............................... XI/. Metalle, unedle, vererzt, roh und als Halbfabrikat. Erze, d. i solche Mineralien, aus denen Metalle in Grossem auf hüttenmännischem Wege gewonnen werden : a) Bleierz, d i Bleiglanz, Alquifoux........................ b) Eisenerz, d. i. Eisenstein, auch Magnet- und Chrumeisenstein ............................................ c) Galmei und andere Zinkerze .............................. d) Gold- und Silberstufen . ............................... Anmerkung. Gold- und Silberstufen dürfen nur gegen ber g gerichtliche Certificate ausgeführt werden. e) Kobalt- und Nickelerze, und -Speise.....................: f) Kupfererze . . ■ ■ - .................. Anmerkung zur Abtheilung der Erze. Erze, die hier nicht ausdrücklich aufgezählt erscheinen, sind als Mineralien , nicht in anderen Abtheilungen enthaltene, nach Abthei-lung 39 su behandeln. Blei, roh, in Abfällen und als Halbfabrikat : a) Blei, d. ». rohes Blei, wie auch Bleiasche, altes gebrochenes Ble.i und Bleiabfälle, Hartblei, Sclirift-giesseimetall, dann Bleiglätte ............................. Anmerkung, ln der Einfuhr über die Gränzen gegen die See und die fremden italienischen Staaten ist der Einfuhrzoll von 3 fl. zu entrichten. b) Blei, gegossenes, gezogenes, gestrecktes................. 1 Ctr. sporco 1 Ctr. netto 1 Ctr. sporco 1 Ctr. netto Tara-Abzüge in Percenten des Rohgewichte ; •* ) S 1 *.» ^ ■ a > ^ -e : ->-; ,'u :-3$ Für die Ausfuhr "'S I p I frf n; . ß j §>§ 1 a ; s» g "e "e &5 ■= -S F. d. Durchf. f s -ZL 5 £ > 25 25 [25 45 1 30 30 frei .10 10 in Fässern. 2.1 in Kisten n. Fässern, 9 in Körben. 13 in Kisten I u Fässern, I 9 in Körben, ti in Ballen. ti in Fässern und Kisten. I Ctr. sporco 40 N. I. N. I. N. 1. I Ctr. sporco §> > Aï?. 5 6 10 10 10 10 10 1 1 6 10 1 Število razdelkov i «h e r e y > gl. kr 51 52 Železo, neobdelano, v zveržkih in kakor polo-tabrikat : a) železo, t. j. neobdelano, zlomljena železna starina in zveržki železa (kakor železni opilki, okujine, žlindra).................................... Opomba. Na vvožnji čez meje proti morju in tujim laškim deržavam je plačati 1 gl. vvoznine. b) čišeno ali pretopljeno t. j. vse raztegnjeno in valjano železo za kovanje razun železnocestnih šin in lyres, ter okroglih spod '/2 dunajskega palca debelih palic, po tem čez 10 dunajskih palcov debelega plešastega železa......................... Opomba 1. V vvožnji čez meje proti morju in tujim laškim deržavam je plačati 3 gl. 30. kr. vvoznine. Opomba 2. Železne palice (okroglo železje) spod Va dunajskega palca debele se vzamejo za svilo ali čubežen (drat) in plešasto železo čez 10 dunajskih palcov široko, za pleh. c) Železnocestne šine in tyres ali kolesni okrožniki ali obodi............................................ d) železna plehovina černa. t. j. ves ne poliran ne zacinjen, likan in lakiran železen pleh, kteremu sc prištevajo tudi pleh na ogle in kote in železne plati ali ploše...................................... c) jeklo, t.j. čišeno jeklo, lito jeklo i. t. d. v plošali, plehih in drogih debelejših od ‘/a dunajskega palca, vse to ne polirano ne zbrušeno............. Opomba 1. Jekleni drogi, ki niso debelši od Va dunajskega palca, se štejejo za svilo ali čubežen (drat). O po mb a 2. Srovo jeklo (mok) je lepo dovoljenju vodivnih rudarijskih oblastni) in za izvozni»« 50 kr. od centa grobe vage dopušeno izvoziti, torej se mora v izvožnji posebej povedati. f) železni pleh zacinjen (beli pleh), zacin kan, likan, po tem jekleni pleh in jekleni drogi (debelejši od Va dunajskega palca), p oliva n i ali zbrušeni.................................. g) železno in nepolirano jekleno svilo ali čubežen (drat)................................................ h) jekleno svilo (drat) polirano in jeklene strune . . i) litoželezno blago neobdelano, t. j. vse tisto, ki ni ne zvito, ne piljeno, prevertano, zbrušeno, polirano. Ukan«, montirano, ne v zvezi z drugimi obstojnimi deli.................................... Op o mb a. Zavoljo tega, da se na liti železnini vidi znamenje z dletom odpravljenega nalivka ali lukenj za zvezo dveh kosov, ta železnina še ne neha biti vversljena pod ti tarifni postavek. Baker ali kotlovina (kufer), nikel, kositar (cin), med (mesink) in druge ne posebej imenovane proste ali nežlahne kovine in kovinske zmesi, neobdelane, v zveržkih in kakor polo-fahrikati : a) baker ali kotlovina. t.j. neobdelana kotlovina v plošicah, platah, rožicah, potem kotlovinski odpadki ali zveržki, hotlovinska žlindra in kotlo-vinska zdrobljena starina............................ b) nikel, t.j. neobdelan, kovinski nikel, in tudi ni-ltlova goba.......................................... c) kositar (cin) t.i.neobdelan, star zdrobljen kositar,kositernata žlindra in odpadki od kositra . . d) med (mesink) in druge ne posebej imenovane ne-žlahne kovine in kovinske zmesi, t.j. neobdelane, v hlodih in grudah, kakor tudi zlomljena starina in izveržki......................... . e) vlečena in raztegnjena kotlovina ali baker, t. j. v plohah in svilih ali dratih.................. f) kotlovinski plehi, na debelo obdelani in na podobo tori 1 izbunknjeni......................... g) pakfonasti plehi in svila (drati) , . . . . h) kositerni plehi in drati ali svila, tudi staniol ali kositer» e pene................................... 1 cent čist. v. odbitki tare v odstotkih grobe ali debele teže 45 30 .10 30 t. 5 -° - cv oi « ,2 10 v sodih in v skrinjah, , 6 v koših, 4 v balah. 13 v sodih in v skrinjah, 6 v koših, 4 v balah. 1 cent gr.vag. te, " te l.| kr 25 kr. M. 1. 1 cent gr.vag. M 10 10 10 10 \Zahl der Abtheilungen öl 52 Benennung der Gegenstände Eisen, roh, in Abfällen und als Halbfabrikat •• a) Eisen, d. i. rohes, altes gebrochenes Eisen und Eisenabfälle (als : Eisenfeilspäne, Hammerschlag, Schmidzunder) ...... .................................... Anmerkung. In der Einfuhr über die Grünten gegen die See und die fremden italienischen Staaten ist der Einfuhrzoll von 1 fl. zu entrichten. L) Eisen, gefrischtes, d. i. alles gestreckte und gewalzte Schmiedeisen mit Ausnahme der Rails un Tyres und der runden unter *,8 Wiener Zoll dicken Stäbe, dann des mehr als 10 Wiener Zoll breiten Flacheisens.......................................... Anmerkung 1. /* der Einfuhr über die Gränzen gegen die See und die fremden italienischen Staaten ist der Einfuhrzoll von 3 fl. 30 kr. zu entrichten. Anmerkung 3. Eisenstübe (Hundeisen) unter % Wiener Zoll Dicke werden als Draht und jt'lachcisen , über 10 Wiener Zoll JIreite als lilech behandelt. c) Rails und 'li/res, d. i. Eisenbahnschienen und Radkränze................................................ d) Eisenblech, schwarzes, d. i. alles weder polirte noch verzinnte, gefirnisste und lackirte Eisenblech, worunter auch die Eck- find Winkelbleche und Eisenplatten gezählt werden.............................. e) Stahl, d. i. Gärb -, Qusstahl u. dgl. in Platten, Riechen und in Stangen von mehr als */» Wiener Zoll JJicke, alle diese weder polirt noch abgeschliffen An mt r ku n g 1. Stahletangen con nicht mehr aie Vi VW«-ner Zull Dicke werden als Draht behandelt. Anmerkung ü. Mock (HuhstahlJ ist nur gegen Bewilligung der leitenden Bergbehörden und den Ausfuhrzoll von hü kr. für den Ctr. sporco auszuführen gestattet, und muss daher im der Ausfuhr gesondert erklärt werden. f) Eisenblech, verzinntes (Weissblech), v er zinkte», gefirnisstes, dann Stahlblech und Stahlslangen (von mehr als Va Wiener Zoll Dicke), polirt oder abgeschliffen........................ g) Eisen- und nicht polirter Stahldraht.................. h) Stahldraht, polirter, und Stahlsaiten................. i) Eisengusswaaren, rohe, d. i. alle, die weder abge-dreht, gefeilt, gestemmt, gelocht, gebohrt, geschliffen, polirt, gefirnisst, montirt, noch in Verbindung mit anderen Bestandtheilcn sind.......................... Anmerkung. Spuren von abgestemmten Vebergüssen oder von Gussnüthen schliessen die Gusswaaren von der Einreihung in diesen Tarifsatz nicht aus. Hupfer, Nickel, Xinn, Messing und andere nicht besonders benannte unedle Metalle und Me-lallgemische, roh, in Abfällenund als Halbfabrikate : a) Kupfer, d. i. rohes Kupfer in Spleissen, Platten, Rosetten, dann Kupferabfälle, Kupferasche und altes gebrochenes Kupfer............................. 1>) Nickel, d. i. sowohl roher, metaliinischer Njckel, als Nickelschwamm........................................ c) Zinn, d.i. rohes, altes gebrochenes Zinn, Zinnasche und Zinnabf älle ................................. d) Messing und andere nicht besonders benannte unedle Metalle und Metallgemische, d. i. sowohl roh, in Blöcken und Klumpen, als alt gebrochen und in Abfällen......................... e) Kupfer, gezogenes und gestrecktes, d. i. in Riechen und Drähten.............................. f) ICupf er schalwaar e, d. j. roh vorgearbeitete, vertiefte Kupfer-Bleche ............................... g) Packfong-Rleche und Drähte .1......................... h) Zinn-Bleche undüruthe, auch Zinnfolien (Staüiol) L §> 1E I Ctr. netto Ol e s. » NI 5 18 7 kr. 46 30 30 30 Tara-Abzüge inPerccnten des Rohgewichtes 'S ss a Hl i’ii N_____ 10 in Fässern und Kisten, Ö in Körben, 4 in Ballen. 13 in Fässern und Kisten, 6 in Körben, 4 in Ballen. H. II. o S> 2 -5 ■S 1 Ctr. sporco N5 D 8 8 Oi 8 ■y 1-5 < L « w £ -s Igl ^ « N_____ 65 N. 1 N. 1. 1 Ctr. sporco §* k s NJ kr. 10 10 10 10 10 10 10 8 10 6 6 10 10 25 10 Število razdelkov I m e reci 53 54 55 a) b) i) med ali me s ink in druge ne posebej imenovane nežlahtne kovine in kovinske zmesi, lite. vlečen e, s t eg n j c n e, t.j. v plohih, svilili in strunah, kakor tudi v debelih litih rečeh, t.j. v zvoneh, ako kos čez 25 fiintov vaga, in v drugih litih rečeh, ako koz čez lllO funtov vaga........................ Opomba. Kovinske pene (folije) nežlahtne, razun kositernih, se čislajo za kovinske izdelke ne v žlahtne, razdelek 91. Živo srebro..................................... . , Cink, neobdelan in vzveržkih in kakor polofabrikat : a) cink, t.j. neizdelan, cinkova zdrobljena starina in cinkovi izveržki ................................ b) cinkovi plehi in drati ali svila ................ Opomba k razredu kovin: Metalni ali kovinski pepeli (metaloksidi) , ki tukej niso posebej povedani, se čislajo za kemijske pridelke in barve. XIII. Kovino (metali) drago ali žlahne, žlahno in polžlahno kamenje in biseri. Kovine (metali) žlahne, neobdelane ali v zveržkih in kakor penezi ali dnarji : zlato, t.j. neobdelano v grudah ali kepah, dro-gih, zornih, prah, staro zlomljeno, izžgano in zlata žlindra ali pepel................................ srebro, t.j. neobdelano v grudah ali kepah in drogih, sl aro zlomljeno, izžgano in sreberna žlindra ali pepel............................ Opomba. Z zlatimi in srebernimi osteržki ali opilki se kakor z odpadki posebej imenovanimi ra'na po tarifnem postavku 105 e). c) platina (t j neobdelana platina, stopljena jvsede-na|. ali kakor goba, po tem zlomljena starina), daljej žlahne kovine ne posebej imenovane, t. j, neobdelane, in pa stare zlomljene .... d) penezi ali dnarji žlahni t. j. vsi tekoči, kakor tudi vsi penezi za ogled in spomin iz žlahnih kovin . . Opomba. Drobiž ali drobni dinarji iz žlahnih kovin kakor tudi vsi penezi iz ne-žlahnih kovin so samo do imenske vrednosti 25 gl. pri vvožnji, izvožnji in prevožnji cola prosti ; v višjih zneskih so samo v izvožnji cola prosti, pri vvožnji in prevožnji je pa ž njimi ravnati kakor s plošicami taiste kovine, na ktero je izmed kovin v njih znpopadenih najvišji col postavljen. Če v čolni nkolii po postavi teko (gredo), jih ni drugač dopušeno vvaževati kakor le za pre-topljenje pod uredkim radglcdom. 8 svetinjami (medaljami), oglednimi in spominskimi dnarji iz nežlahnih kovin je treba ravnati kakor z drugim blagom iz nežlah-v nih kovin po razredu XXIV. Žlahno in na pol žlahno kamenje in biseri : a) granati neobdelani...................... . . . Opomba Z drugimi žlabnimi in na pol žlah-nimi kamenji. če niso obdelani, se ravna kakor z minerali n» posebej imenovanimi, ne obdelanimi, po tarif"ein stavku 39 e). Žlahno ali drago k am e n j e, kakor : diamanti, rubini, snfiri, smaragdi, beril ji, c! ikoni, krizobe-rilji. krizoliti, žlahni opali, granati, hiacinii, spi-neli, tnrkizi, topazi, turmalini, obdelani, t j. brušeni ali rezani (gerne in kamee). kakor tudi pristni ali pravi biseri, ne vloženi (okovani) . Opomba 1. Z biseri v školjkah se ravna kakor z lupinami ostrig. 1 cent gr.vag, b) 1 cent čist.v 1 cent gr.vag 1 cent čist. v. M « gl- |hr 30 odbitki tare v odstotkih grobe ali debele teže '13 v sodih in I v skrinjah, I 6 v koših, . 4 v balah. 113 v sodih in v skrinjah, 6 v koših, 4 v balah. 1 cent čist. v I funt čist.v . . 45 prost 46 45 45 ^13 v skrinjah, 6 v balah. J= o 'S So L « ■ * .o —c — CJ °" ~ •- :t n o o » -s K ?. for. I kr 1 ceni gr.vag, V. II. V. 11. 2 prost prost 100 •s S bo «5 3-= -, v t- s-C. c _ -ti S. :5* n o e y 25 til -ti M. I. M. 1. kr. 1 cent gr.vag. 1(1 *fv o 10 25 25 pr. 2» 8 Pur die Einfuhr Für die Ausfuhr |F.d.Durchf z *5 ’S <5 S3 c Benennung der Gegenstände Masstab der Verzollung Zollbetrag Tara-Abzüge in Percenten des Rohgewichtes Ilämter, bei denen die Verzollung Statt haben kann Masstab der Verzollung Zollbetrag Ilämter, bei denen d e Verzollung Statt haben kann Masstab der Verzollung Zollbetrag N ft. kr. s N fl. kr. N kr. i) Messing und. andere nicht besonders benannte und edle Metalle und Metallgemische, g egossen, gezogen, g estr eckt, d. «. in Blechen, Drähten und Saiten, wie auch in groben Gusstücken, d. i. in Glocken, das Stück im Gewichte von mehr als 25 Pfund, und in anderen gegossenen Gegenständen > das Stück im Gewichte von mehr als 100 Pfund Anmerkung. Metallfolien, unedle, mit Ausnahme der Zinnfolien, werden ule Metallarbeitcn, unedle , Ab thei lung 91 behandelt. Î Ctr. netto 7 30 f 13 in Fässern ) und Kisten, ) 6 in Körben, ( 4 in Ballen, 1 Ctr. sporco 5 1 Ctr. sporco 10 53 Quecksilber 1 Ctr. sporco 7 30 „ 2 » 25 54 WAnk , roh und in Abfällen und als Halbfabrikat : a) Z i n k, d. i. rohes, altes gebrochenes Zink und Zinkabfalle b) Zink-Bleche und -Drähte Anmerkung nur Clause d er Me t al l e. Metalla.cken (Metalluxyde) , Mer nickt besondere aufgcfükrte. werden ate chemische Produkte und Farben behandelt. XIII. Metalle, edle, Edel- und Halbedelsteine und Perlen. 1 Ctr. netto 4 35 } 13 in Fässern f und Kisten, j 6 in Körben, ) 4 in Ballen. " 2 > " 5 10 55 Metalle, edle, roh oder in Abfällen und als Münzen : a) Gold, d. i. rohes in Klumpen, Barren, Körnern, Klaub, altes gebrochenes, ausgebranntes und Goldasche b) Silber, d. i. rohes in Klumpen und Barren, altes gebrochenes, ausgebranntes und Silberasche . . . Anmerkung. Ooid- und Silbergratze werden als Abfälle, besondere benannte, Tarifsatz 105, e), behandelt. 1 Ctr. sporco 45 45 H. II. 6 5 N I. n 25 25 c) Platin (d. t. rohes Platin, zusammengesintert oder ule Schwamm, dann alt gebrochen), dann edle Metalle, nicht besonders benannte, d. i. sowohl roh als alt gebrochen d) Münzen, edle, d. *. alle currenten, wie auch alle Schau- und Denkmünzen aus edlen Metallen . . Anmerkung. Scheidemünzen aus edlen Metallen, eo-wie alle Münzen aus unedlen Metallen sind nur bis zum fXennwerthc von 35 fl. im Ein-, Aus- und Durchgänge zollfrei; in höheren Beträgen gemessen sie die Zollfreiheit nur in der Ausfuhr , in der Einfuhr und Durchfuhr sind sie gleich Platten aus jenem Metalle zu behandeln, welches unter den Vn ihnen enthaltenen um höchsten belegt ist. Wenn sie im Zollgebiete einen gesetzlichen Umlauf haben , so ist ihre Einfuhr nur Behufs der Umschmelzung unter Amtlicher Aufsicht gestattet. Medaillen, Schau- und Denkmünzen aus une dien Metallen sind wie andere Waaren aus unedlen Metallen, Classe XX.IV, zu behandeln. fre 46 ' ». II Yt fr A ei et n V 25 frei 56 Bdel- und Halbedelsteine und Perlen r a) Granaten , r oh e »... Anmerkung. Andere Edel- irie auch Halbedelsteine, rohe, werden wie Mineralien, nicht besonders benannte, rohe, Tarifsatz 39 , e) , behandelt. b) Ed eist eine, als: Diamanten, Rubine, Saphire, Smaragde, Berylle, Circone, Chrysoberylle, Chrysolithe, Edelopale, Granaten, Uyacinthen, Spinelle, Türkise, Topase, Turmaline, bearbeitet, d. i. geschliffen oder geschnitten (Gemmen und CameenJ, wie auch echte Perlen, ungefasst Anmerkung 1. Perlen in Mssckeln werden als Muschel-s c hale n behandelt. 1 Ctr. netto 1 Pfd. netto 2 46 30 i 13 in Kisten, ^ 6 in Ballen. ». II. n tee N. I. 25 60 'ti N cd Ime reci « c N gl. kr II £-« ■r i> t- u P* o -S'S ti cd n c Kl-1 kr r bn S - O ,"13 ta prevoinj»|j tt 67 68 69 60 61 62 Opomba 2. Nanizanje biserov na vervicah ali oklep dragih kamnov z obročkom iz nežlahnih kovin ali podloženje pene ali svitlega listka, kakor tudi vdjanje pisavnih ali rezavnih diamantov v ročnik iz lesa ali nežlahne kovine se ne čisla za vlago (opravo). c) na pol žlahno kamenje, obdelovano, t. j. brušeno, rezano (gerne in kamee) ali drugači obdelovano, ne vloženo........................................ XIV. Roba ali snova za tkanje in za pletenje na stanu ali statvah (vir kanj e), Bombaž (pavola), t.j. neobdelan kakor tudi v zvcrž- kih..............................................- Predivo laneno, konopno. Maniljsko konoplje , laknjA. iz lopatike (aloe) , lesna volna, morska in kitajska ali kineska trava, t. j. neobdelane, kakor tudi v zveržkih ( tul j o ali štopa).............................. Volna ovčja, t. j. srova kakor tudi v zveržkih . . Opomba. Izjemno se ustanovi do zadnjega dne oktobra 1863 izvožnina 6 kr. Svila ali zida : a) židne galete (kokoni, kavalirji) ............. - . b) svila (Žida), »rova in ne predena (non filato-jata)................................... c) svila, srova in pr e den a (organzin in trama s ši vanj »ko svilo vred).......................... d) svila, či šena, t.j. barvana in ne barvana . . . . e) svilni zveržki ali odpadki, nepredeni.............. f) svilni zveržki, predeni............................ XV. Preje. Bombaževa (pavolnata) preja : a) srova, t.j, nebeljena, nebarvana, neposukana (na cvirn) . . . ........................................ b) beljena, poštirkana in olikana (poglajena) ali pos ukana, to da ne barvana . . . . c) barvana......................................... lianetia preja, t. j. prava lanena preja kakor tudi prejo iz drugih rastljinskih reči, razun bombaža : a) srova, t.j. nebeljena nebarvana, neposukana (na cvirn) ............................................... b) beljena, barvana.................................. c) p os ukana (na cvirn)....................... - - - Opomba. Čez tri leta po tem. ko se moč te tarife prične, poskoči vvoznina za laneno prejo na 6 gl„ samo z roko napredena preja se bode z nekte-rimi previdnostmi, čez odločene urede, kteri se bodo pozneje na znanje dali, za 2 gl. 30 kr. cola dopušala. Volnena preja, t. j. preja iz grebenane (gredaša-ne) in česane volne, kakor tudi iz drugih živalskih reči, razun svile: a) sro va, t. j. nebarvana, ne posukana (na cvirn). . b) barvana, posukana ................................ Opomba k razredu preje: Preja iz raznih reči skupej se prišteva, a) če ima svile v sebi, ne barvana, tarifnemu stavku 60, c), barvana tarifnemu stavku 60, d); b) če nima svile, vendar pa voln°ne preje v sebi, volnenim prejam ; c) Če nima ne svile ne volnene preje, vendar pa bombaževe preje, bombaževim prejam, toda treba je izrekoma povedati, da je preja mešana. 1 cent čist. v 1 cent gr.vag. 25 t cent čist. v. j 13 v skrinjah, G v balah. 2 12 20 16 v sodih in v skrinjah, 6 v balah. 18 v sodih in v skrinjah 13 v koših, 7 v balah. 13 v sodih in v skrinjah. 6 v balah. 'K) 16 v sodih in v skrinjah; 6 v balah. V. II. cent gr.vag. M. 11. V. 11. 10 prost prost . 150 30 centa nečista M. I. 25 5 10 25 25 26 <5 25 25 10 10 10 10 10 10 lil III 55 Kür die Einfuhr Für lie Ausfuhr F.d. Durchf. 1 ! 'S Benennung der Gegenstände Masstab der Verzollung Zollbetrag Tara-Abzüge in Percenten des <• Rohgewichtes llämter, bei denen die Verzollung Statt haben kann Masstab der Verzollung Zollbetrag Zollämter, bei denen die Verzollung Statt haben kann Masstab der Verzollung Zollbetrag ,1 f. kr. N fl- kr. kr. Anmerkung 2, Die Reihung der Perlen an Schnüren oder die Umschliessung der Edelsteine mit einem Reife aus unedlen Metallen oder die Unterlegung einer Folie, sowie die Einlassung der Schreib- und Sehneiddiamanten in einen Stiel non Hol» oder unedlen Metallen wird nicht als Fassung betrachtet. c) Halbedelsteine, bearbeitet, d. ». geschliffen, geschnitten (Gemmen und Cameen) aider auf anders Weise bearbeitet, un g ef as st 1 Ctr. netto 25 • (13 in Kisten, ( 6 in Ballen. H. II. 1 Ctr. sporco . 10 1. Ctr. sporco 25 XIV. Webe- und Wirkstoffe. 1 Ctr. sporco 67 Baumwolle , d. i. sowohl roh als in Abfällen . . . - 5 n fr ei rt 5 58 Flachs, Hanf, Manillahanf, Aloe fasern, Waldwolle, See - und chinesisches Gras, d. i. sowohl roh als in Abfällen (Werg) rt 6 N. II rt fr ei 6 59 Schafwolle, d. i. sowohl roh als in Abfällen . . . rt . . 5 rt rt - 5,0 N. I. rt 10 Anmerkung. Ausnahmsweise wird bis Ends October 1853 der Ausfuhrzoll mit 5 kr. festgesetzt. 60 Seide : a) Seidengaletten (Cocons) b) Seide, roh und unf Hirt (non filatojota, Grezze) c) Seide, roh und fili rt (Organzin und Trama mit Einschluss der Nähseide) d) Seide, g er ei ni g et, d. i. sowohl gefärbt als ungefärbt e) Seidenabfälle, un g e sp onnen 0 Seidenabfälle, gesponnen XV. Garne. rt 1 Ctr. netto » rt n rt 15 25 10 6 45 46 f 16 in Fässern > und Kisten, ( 6 in Ballen. H. II. D rt rt rt rt rt rt rt rt rt 12 30 16 4 2 30 30 25 rt n rt n rt rt rt n D rt rt 25 25 25 25 25 25 61 Baumwollgarne t a) roh, d. i. ungebleicht, ungefärbt, ungezwirnt . . b) gebleicht, gestärkt und geschlichtet oder g ezwirnt, aber ungefärbt rt rt rt 7 10 15 - H8 in Fässern 1 und Kisten, (13 in Körben, ) 7 in Ballen. rt rt rt • 1 2 2 rt rt rt 10 10 10 62 Feinengarne , d. i. sowohl eigentliche Leinengarne als Garne von anderen vegetabilischen Stoffen, mit Ausnahme der Baumwolle : a) roh, d. i. ungebleicht, ungefärbt, ungezwirnt . . b) gebleicht, gefärbt * c) gezwirnt Anmerkung• Drei Jahre nach dem Beginne der 'Wirksamkeit dieses Tarifes wird der Eingangszoll für Leinengarne auf 6 fl. erhöht, doch werden Handgespinnste unter gewissen Vorsichten, über bestimmte nachträglich kundzumachende Aem-ter , gegen den Zoll von 2 fl. 30 kr. zugelassen werden. rt rt rt 2 12 20 30 30 113 in Fässern > und Kisten, ) 6 in Ballen. rt rt - 1 2 2 rt rt rt 10 10 10 63 Wollgarne, d. ». Garne sowohl aus Streich- und Kammwolle, wie aus anderen thierischen Stoffen, mit Ausnahme der Seide : a) roh, d. i. ungefärbt, ungezwirnt b) gefärbt, gezwirnt Anmerkung nur Claese der (tarne. Garne aut ge-mischten Stoffen werden a) wenn sie Seide enthalten. ungefärbt der Tarifpost 60 , c), gefärbt der Tarifpost 00 , d ) ; b) wenn sie keine Seide, aber "Wollgarne enthalten, denWoll- c) wenn sie weder Seide noch "Wollgarne, aber Baumwollgarne enthalten, den Baumwollgarnen beigezählt, doch ist der Umstand, dass die Garne gemischt sind, ausdrücklich anzugehen. rt rt 6 12 30 116 in Fässern > und Kisten, ) 6 in Ballen. rt rt • 1 2 rt rt 10 10 (Beilage zum Landesgesetzblatte flir Krain.) Število razdelkov 64 66 l in c reči odbitki tare v odstotkih grobe ali debele leže gl- kr XVI. Tkano in na stanu pleteno (virkano) blago. Bombaževina (pavolnato blago) : a) bombaževa vala................................ . b) bombaževina n aj deb el ta (najnižja), t. j. vsa li-mana, lošena (s tirnežem prevlečena), s kavčukom, guta-perčo, drugimi smolami ali z voskom navdana bombaževa roba, daljej vse vezane mreže in rešetke razna nebarvanih in nebeljenih, in vsi pasi in podproge ........................................... c) debela, t. j. srovo, nebeljeno, goslo tkanje brez vdelanih rožic, n. p. srovi katuni, s rovi gladki barhenii............................................ d) srednja, t. j. vse pasarsko in nogovičarsko (na stanu pleteno) blago, po tem vse beljeno, barvano ali rožasto gosto tkanje (tkanina), ako ni natisnjeno e) tanka, t. j. natisnjeno, gosto blago, ktero nine vezeno ne s pristnimi ali nepristnimi zlatimi in sre-bernimi nitkami ali s predenim steklom zvezano . f) sosebno tanka, t. j. vse pod g) neimenovane, ne goste tkanine, n. p. jakonet, organtin, mušelin, mušelinet, vaji er, mul in tul...................... g) najtauša, kakor : bobinet (tul angle), pelinet, špice (krajci), veze vina in vsa bombaževina zvezana s pristnimi (pravimi) ali nepristnimi zlatimi in srebernimi niikami ali predenim stealom............. I.aneno blaga (lanenina), t. j. vsa tkanina in na stanu narejena pletenina iz prediva,konoplja, tulja, maniljske konopnine, (lopatičnih lakenj), iz prediva novomorske dežele (phormium tenax), iz iič-nate, morske in kineške trave, lesne volne, in dru-zega rastlinskega laknja, kakor tudi iz azbesta: a) najdebelše (najnižje), kakor: grobo, slamnično, hodnično in krepčano platno, jadiina, nebeljeno ali tudi s smolo, tirnežem, limom navdano, z voskom prevlečeno, po tem prevoze, vervice, vervi in ko-nopci za ladje (vože), mehovi in stenji (dohti), vedra za gašenje in nebeljene ter nebarvane mreže in rešetke ............................................. Opomba. Imevovano blago ostane pod ti stavek vversieno, če tudi celo ali deloma iz bombaža obstoji. b) debelo, kakor: vsa gladka gosta tkanina (platna), pri kterih gre manj kakor 68 osnovnih (osnulko-vih) niti na dunajski (navadni) palc (colo), brez vdelanih rožic, ne barvana, vsi nebeljeni in nero-žasti dvojšerti (cvilhi), po tem vsa ne pod a) imenovana s salom, tirnežem prevlečena, limana, z voskom, kavčukom, guta-perčo ali drugimi smolami navdana roba, po tem vse pasita in podproge, beljene ali barvane mreže in rešetke.................. c) srednje, t. j. vse ne posebej imenovano n. p. vsi gosti trakovi, vsa pasarska in nogovičarska (na stanu pletena) roba, vsi beljeni dvojšerti (cvilhi), vsi trojniki ali trojšerti (drilihi), vsa rožasta ali barvana tkanina, po tem vse ne barvano, gladko, gosto tkanje (platno), od 68 do 100 osnovnih (osnutkovih) niti na dunajski navadni palc (colo) d) tanko, kakor: vse gladke tkanine (platna), od kterih gre več kakor 100 osnovnih niti na navadni dunajski palc, vsi perteni damasti, balisti (lenči-ca) in vsa negosta roba razun te, kije pod e) imenovana ............................................. e) najtanjše, kakor: špice (krajci), vezenina (šti-kauina) in blago vezano s pravimi ali nepravimi zlatimi in srebernimi nitkami ali predenim steklom Volneno blago, t. j. vsa tkana in na stanu pletena roba iz živalske volne in dlake: a) najdebelše,kakor: koci ali Čohe, halina-sukno, lo-di, odrezki klobukov, suknena krajevina, preproge 1 cent čist. v. 1 funt čist. v leent čist. v. 1 funt čist. v 20 50 75 100 150 20 75 100 30 30 18 v sodih in skrinjah, 7 v balah. 16 v sodih in skrinjah, 7 v balah. 18 v sodih in skripjah, 13 v koših, 9 v balah. 13 v sodih in skrinjah, 9 v koših, 6 v balah. 18 v sodih in skrinjah, 9 v koših, 6 v balah. 18 v sodih in skrinjah, 13 v koših, 9 v balah. ,S = V. 11. V. I 1 cent gr.vag. V. 1. gl. kr K — S-® P. o - 1 ""S ® st 42 n o d ° 'S v N u a# e 10 10 50 1 cent gr.vag. 10 10 10 85 85» ”6 SO >0 10 10 ■ 10 t- L a 64 66 Benennung der Gegenstände XVI■ Webe- und Wirkwaaren. Baumwollwaaren s a) Baumwollwatta............................. . . . b) Baumwollwaaren, g ern ei nstr, d.i. alle geleimten, gefirnissten, mit Kautschuk, Gutta-Percha, anderen Harzen oder Wachs getränkten Baumwollstoffe, ferner alle geknüpftenNetze und Gitter, mit Ausnahme der ungefärbten und ungebleichten, und alle Gurten c) g em ei n e, d.i. rohe,ungebleichte,ungemusterte dickte Gewebe, z. B. rohe Kotone, rohe glatte Barchente d) mittelfeine, d. i. alle Posamentier- und Strumpfwirkerwaaren, dann alle gebleichten, farbigen oder gemusterten dichten Gewebe, in sofeme dieselben nicht gedruckt sind..................... e) f e i n e , d. i. gedruckte, dichte, weder gestickte noch mit echten oder unechten Gold - und Silberfäden oder mit gesponnenem Glase verbundene Waaven f) extrafeine, d. i. alle nicht unter g) genannten undichten Gewebe, z. B Jaconets, Organtins, Musselins, Musselinets, Vapeurs, Mulls und Tülls g) feins t er-Ar t, als: Bobbinets (Tüll anglais), Peti-nets, Spitzen, gettickteWaaren und alle Baumwollwaaren in Verbindung mit echten oder unechten Gold- und Silberfäden oder gesponnenem Glase . Leinenwaaren , d. i. alle Webe- und Wirkwaaren avs Flachs, Hanf, Werg, Manillahanf(Aloefasern), Neuseeländer Flachs (Phormium tenax), Bast-, See-und chinesischem Gras, Waldwolle und anderen vegetabilischen Fasern, sowie aus Asbest: a) gemeinster Art, als: Pack-, Strohsack-, Rupfen-und Steifleinwand, Segeltuch , ungebleicht oder auch getheert, gefirnisst, geleimt, mit Wachs fiberzogen , dann Spagate, Stricke, Seile, Taue, Schläuche, Höchte, Feuerlöscheimer und ungebleichte find ungefärbte Netze und Gitter Anmerkung/. Die genannten Wraaren bleiben dieser Post eingereiht, trenn sie auch ganz oder zum Theile aus Raumwolle bestehen. b) gemeine, als: alle glatten dichten Gewebe (Leinwände), von denen wenig er als 68 Kettenfäden auf den Wr. Current-Zoll gehen, weder gemustert noch farbig, alle ungebleichten und ungemusterten Zwilche. dann alle nicht unter a) genannten getheert en, gefirnissten, geleimten, mit Wachs, Kautschuk, Gutta-Percha oder anderen Harzen getränkten Stoffe, dann alle Gurten, gebleichten oder gefärbten Netze und Gitter . .......................... c) mittelfeine, d.i. alle nicht besonders benannten, z. B. alle dichten Bänder, alle Posamentier - und Strumpfwirkerwaaren, alle gebleichten Zwilche, alle Drille, alle gemusterten oder farbigen Gewebe, dann alle nicht, farbigen, glatten, dichten Getoebe (Leinwände) von 68 bis 100 Kettenfäden auf den Wr. Current-Zoll.................................. d) feine, als: alle glatten Gewebe (Leinwände), von denen mehr als 100 Kettenfäden auf den Wr. Current-Zoll gehen, alle leinenen Damaste, Battiste und alle undichten Stoffe, mit A snahme der unter e) genannten .......................... e) fernster Art, als: Spitzen, gestickteWaaren und. Waaren in Verbindung mit echten oder unechten Gold- oder Silberfäden oder gesponnenem Glase . Wollwaaren, d. i. alle Webe- und Wirkwaaren von Thierwolle und -Haaren: a) gemeinster Art, als: Kotzen, Halinatuch, Loden, Hutabschnitte, Tuch-Enden, Teppiche von Rinds- Für die Einftdir II1 iE -Z-E ? t. 1 Ctr. netto 1 Pt- netto 1 Ctr. netto 1 Pf. netto fl- l*r. 20 50 76 100 150 30 30 20 100 30 Tara-Abzüge inPercenten des Rohgewichtes 18 in Fässern und Kisten 7 in Ballen. 18 in Fässern und Kisten, 7 in Ballen. 18 in Fässern und Kisten, 13 in Körben, 9 in Ballen. 13 in Fässern und Kisten, 9 in Körben, 6 in Ballen. 18 in Fässern , und Kisten, ( 9 in Körben, 6 in Ballen. 18 in Fässern und Kisten, 13 in Körben, 9 in Ballen. 8 _ s •* '»55 H. II H. I. H. I Für die Ausf uhr t 51 vr e 1 8f !?§ ’SS 8 «o g N *o o u c £■§ ^ ^ fl. |Ar. 2Q .V e M b § ^ s 3 O 2 £ I* 1 Ctr. sporco 10 10 26 1 Ctr. sporto I -» 's N kr. 10 10 10 25 25 25 50 10 10 26 25 25 Število razdelkov Ime reči Za uvožnjo •6 "3 •B e S o gl- |kr odbitki tare v odstotkih grobe ali debele teže 'B g> s « 3* •B 2 °*i-s « Ijs :s? n o 5 » S O OD N O Za izvožnjo Za prev< I T3 g eo fl.\kr, § -g 5> = S -C •■a -2i a ^55 b s> "« s "2 ~ ■2 ® kr. 70 71 72 73 74 2. Die Waaren dieser Abtheilung in Verbindung mit anderen Arbeiten gehören, je nach ihrer Beschaffenheit , eu den zusammengesetzten Waaren oder zu den Kleidungen und Putz-waaren. Den Letzteren werden namentlich die Hüte mit einem Aufputzc von Arbeiten aus anderen Stoffen beigezählt. Korbflechterwaaren : a) gemeine, d.i. aus ungeschälten Ruthen . . . . b) feine, d. i. alle nicht besonders benannten ohne Verbindung mit anderen Arbeiten.................. . Arbeiten, nicht in anderen Abtheilungen enthaltene , aus Därmen, Federn, Haaren : a) Darmsaiten, Goldsehlägerliäutchen, Arbeiten aus denselben................... ...................... b) Perückenmacherarbeiten und alle Arbeiten aus Menschenhaaren.................................. . Anmer kung. Geflechte und Gewebe nun Thierhaaren sind den Wvllwaurcn eingereiht. c) Schmuckfedern,, zubereitete, d. i. sowohl einzelne Federn als auch Arbeiten aus denselben in oder ohne Verbindung mit anderen Stoffen . . . X VIII. Leder, dann Leder- und Kwrschner-umaren und ähnliche Fabrikate. Leder : a) gemeines, d.i. nicht besonders benanntes . . . b) feines, d. ». lackirtes, gepresstes, vergoldetes, wie auch Pergament.................................. Lederwaaren : a) gem ei tie, d. ». alle aus gemeinem Leder gearbeitete , mit Ausnahme der Handschuhe, ohne Verbindung mit anderen Restandlheilen als mit gemeinen Fabrikaten, aus Kautschuk und Gutta-Percha und Arbeiten aus anderen Stoffen, die nicht höher als 15 fl. der Ctr. belegt sind..................... ... b) mitt elf eine, d. i. alle nicht in den Tarifsätzen a) und c) benannten, sie mögen aus Leder allein oder aus Leder in Verbindung mit anderen Arbeiten bestehen......................................... c) feine, d. i. alle Handschuhe und alle Waaren in Verbindung mit Arbeiten, die höher als 50 fl. der Ctr. belegt sind................................ Fabrikate aus Kaut schule undGutta-MBercha i a) gemeine, d. ». alle, welche weder gefärbt, bemalt, mit gepressten Verzierungen versehen, noch mit anderen Stoffen als gemeinen Lederwaaren und Arbeiten aus anderen Stoffen, die nicht höher als 15 fl. der Ctr. belegt sind, in Verbindung stehen .... b) mitte Ife ine, d. i. alle nicht in den Tarifsätzen a) und c) benannten, aus Kautschuk und Gutta-Percha allein oder in Verbindung mit anderen Arbeiten . c) feine, d.i. alle Waaren in Verbindung mit Arbeiten, die höher als 50 fl. der Ctr. belegt sind . . . Kürschnerwaaren : a) r olie und b e arb eit et e g emein e, d.i. alle Arbeiten aus Pelzwerk ohne Verbindung mit anderen Bestandtlieilen, und fertige Kürschnerwaaren aus bearbeiteten gemeinen Fellen und Häuten in keiner ander cnVerbindung als mit gemeinen und gemeinsten Baumwoll-, Leinen- und Wollwaaren (Beilage zum Landcsgesetzblatte für Krain,) t Ctr. sporco 1 Ctr. netto 15 50 100 1 Pfd. netto 1 Ctr. netto 30 25 50 100 25 50 100 15 25 16 in Fässern und Kisten, 6 in Ballen 20 in Fässern und Kisten, 13 in Körben, 9 in Ballen. 16 in Fässern und Kisten, 13 in Körben, 6 in Ballen. 16 iti Fässern und Kisten, 13 in Körben, 6 in Ballen. 30 in Fässern und Kisten, 13 in Körben, 9 in Ballen. 16 in Fässern I und Kisten, 13 in Körben, 6 in Ballen. 20 in Fässern und Kisten, 13 in Körben, 9 in Ballen. 13 in Fässern und Kisten 6 in Ballen. II. II. II. I. II. II. 1 Ctr. sporco 1 Ctr. sporco 25 10 ►50 Ime reci Za uvožnjo gl- |kr odbitki tare v odstotkih grobe ali debele teže -c o •s tio 5 43 5» ■-I o O. o .„ « 13 ,£? N O c o - « cU O to s Za rzvoznjo gl. I kr 'C bD «v -fH £2 SU O .h » «3 n ° o M rf Za prevoiWj kr- 76 b) obdelovano lično, t. j. vsa gotova ne posebej imenovana kerznaraka roba........................ Opomba. Z oblačili, ki niso do dobrega z kožuhovino prevlečene ali podložene, se ne ravna kakor z kerznarskiin blagom, temuč kakor z obleko. XIX. Obleka in lišparije (roba za lišp). Obleka in lišparije (roba za lisp), t. j. vse reči za obleko, ki ne gredo pod druge tarifne stavke, po tem vsa pertenina ali platenina (perilo) za život, za mizo, posteljo in hišo, razun tiste, ki po opombi 1. med tkanino in pletenino spada, vse gotove prevlačila za hišno opravo (premakljine, mobilie) in druga razrezana (prikrojena) ali sicer predelana tkanina in pletenina: a) proste (vsednje), t. j. vse samo iz bombaževine, lanenega in volnenega blaga debele ali najdebelj-še baže narejene.................................... b) srednje, t. j. vse ne posebej imenovane . . . . c) lične (pražne), t. j. vse iz tankega in sosebno tankega bombaževega, platnenega in volnenega blaga narejene, z drugimi ali brez drugih reči, na ktere je nižji col postavljen....................... d) sosebno lic ne, t. j. vse iz bombaževe, pertene in volnene robe najtanše baie, ali iz debele svile brez drugih ali z drugimi rečmi vred, na ktere je nižji col postavljen, narejene, razun izdelkov iz lanenih, volnenih in bombaževih špic in umetalnih rožic ali cvetlic. Zlasti gredo sem klobuki in kape iz klobučine in debele svilene robe.............. e) najličniče baže, t j. vsi izdelki iz lanenih, volnenih in bombaževih špic, potem vse oblačila in lišparije iz tankega židanega blaga in vse umetal-ne cvetlice brez drugih ali z drugimi rečmi vred, na ktere je nižji col postavljen.................... Opomba 1. Enojin robec, enojna šev, prišite franže ali vdelano ime ne store še iz tkanega ali pletenega blaga obleke ali pertenine, ki bi jo bilo med lišparije šteti ; k temu je vselej potreba umet-nejšega šivanja, obševka z rečjo, kije od blaga razločna ali pa kroja (razreze). Opomba 2. Na podklado (podvlako), na za-slece, obrobljenje, gumbe, potem na niti, trakove, vervice, jermene, knupice, zapenjače, ki posamezne dele skup derže in priterjujejo, se pri odloče-vanju tarifnega postavka praviloma ne gleda. Če bi pa vendar pri debelih ali vsednjih oblekah in lišparijah podstava ali zasleci bili iz tanke ali najtanše bombaževine, lanene ali volnene robe ali iz svile ali kožuhovine, ali če bi gumbi bili iz reči, na ktere je višji col od 50 gl. za cent postavljen ; se le obleke ali roba.za lišp prištevajo ličnim. XX Papir in papirnata roba. Papir s a) naj nižji, t. j. pivni papir in grob popir za zavitke, pc tem lepenka ali kartoni za zavijati, in I cent čist. v. 100 1 font čist. v. 75 100 150 [16 v sodih in v skrinjah, ! 6 v balah. V. II. 1 cent gr.vag, 25 1 cent gr.vag. 25 20 v skrinjah, 11 v koših, 9 v balah. .22 v skrinjah, 11 v balah. n V. I. 25 2» 26 30 50 50 50 60 rr Für die Einfuhr Für die Ausfuhr \F,d.Durchf.\ Zahl der Abtheilungt Benennung der Gegenstände Masstab der Verzollung Zollbetrag Tara-Abzüge in Percentendes Rohgewichtes llämter, bei denen die Verzollung Statt haben kann Masstab der Verzollung Zollbetrag Zollämter, bei denen die Verzollung Statt haben kann Masstab der Verzollung Zollbetrag p- kr. o N fl- kr. kr. b) b e arbeitet e f eine, d.i. alle fertigen nicht besonders benannten . Anmerkung. Kleider, die nicht ganz mit Pelz überzogen oder gefüttert sind, werden nicht als Kürschnerwaaren, sondern als Kleidungen behandelt. 1 Ctr. netto 100 f 16 in Fässern < und Kisten, 1 6 in Ballen. H. II. 1 Ctr. spor co - 25 1 Ctr. sporc ) 25 XIX. Kleidungen und Putzwaaren. 76 Kleidungen utid Putzwaaren, d i. alle Bekleidungsgegenstände, welche nicht zu anderen Tarif-Kosten gehören, dann alle Leib-, Tisch-, Bett- und Hauswäsche, mit Ausnahme der laut der Anmerkung 1 den Webe- und Wirkwaaren ungehörigen, alle fertigen Meubelüberzüge und andere zugeschnittene oder sonst verarbeitete Wehe- und Wirkwaaren : a) gemeine, d.i. alle bloss aus Baumwoll-, Leinen-und Wollwaaren gemeiner oder gemeinster Art verfertigten b) mittel feine, d. i. alle nicht besonders benannten -7 75 100 - ) 80 in Kisten, >11 in Körben, ) 9 in Ballen. 77 M. I. 77 n 25 25 r> 77 25 25 c) feine, d. i. alle aus feinen und extrafeinen Baumwoll-, Leinen- und Wollwaaren, ohne oder mit Beimischung geringer belegter Waaren verfertigten 77 150 77 r> 25 77 85 d) extrafeine, d.i. alle aus Baumwoll-, Lcinen-und Wollenstoffen feinster Art, oder aus gemeinen Seidenwaaren oder mit Beimischung geringer belegter Waaren verfertigten, mit Ausnahme der Arbeiten ans Leinen-, 1 Voll- und llaumwollspitzen und der künstlichen Blumen. Insbesondere gehören hielier Hüte und Kappen von Filz oder gemeinen Seidenwaaren 1 Pf. netto 8 30 122 in Kisten, /11 in Ballen. n n 50 n 50 e) f ein st er Art, d.i. alle Arbeiten aus Leinen-, Woll-und Baumwollspitzen, dann alle Kleidungen und Putzwaaren aus feinen Seidenwaaren und alle künstlichen Blumen ohne oder mit Beimischung geringer belegter Waaren ti 6 77 r> 50 r> 50 Anmerkung 1. Ein einfacher Saum, eine einfache Naht, angenähte Fransen oder ein eingemerkter Name machen eine 'Webe- oder Wirkwaare noch nicht zu einem Kleidungsstücke oder zu einer den Putzsachen einzureihenden 'Wäsche; hiezu ist stets ein künstlicheres Nähen, ein Besetz mit einer der Waare fremden Authat oder ein Auschnitt erforderlich. Anmerkung 2. Auf das Unterfutter, die Aufschläge, die Kinsäumung, die Knöpfe, dann die zur Verbindung und Befestigung der einzelnen Bestandtheile dienenden Fäden, Bänder, Schnüre, Riemen, Hafteln, Schliessen wird bei Bestimmung des Tarifsatzes in der Regel keine Rücksicht genommen. Sollten jedoch bei den gemeinen Kleidungen und Putzwaaren das Unterfuttcr oder die Aufschläge von feinen oder feinsten Baum-woll-f Leinen- oder Wollwaaren oder von Seide oder Pelzwerk oder die Knöpfe von Stoffen segn, welche höher als 50/1. der Ctr. belegt sind; so werden jene Kleidungen und Putzwaaren den feinen beigezählt. XX. Papier und Papierarbeiten. 77 Papier: a) gemeinstes, d. i. Schrenz-, graues Lösch-und rauhes Packpapier, dann Pappendeckel, Presspilne, io - >(Z) Im c reci & rt c rt > JS o 'S.? tl rTa gk kr 1 Ctr. sporco H. II. » II. I. II. II. Ol e k N n\«r. 10 25 ff DZ I« „ ff g-š •2 B "Bt? .4: K Hg e> o ’S tsa kr. 1 Ctr. spo^co 25 25 25 Število razdelkov Ime reci Za uvožnjo gl. (kr odbitki tare v odstotkih grobe ali debele teže J3 o 'C j® •r a> “< = — si o Za izvožnjo c rt ► gl-lkr js o 2 a> •C £ O- O .„ ' £ M « § JS r ca e ti o -5 o rt Za prcvožai* 'C e g kr. 80 roba iz žlahnejšega lesa za izdelovanje : ne vložene deščice (furniri) in parkete, na debelo delani ročniki in klaviaturni les, plošice, podplati, zamahe iz surove ali lcorkove skorje ; vsa ta roba nezdružena z drugimi rečmi......................... Opomba. Okovi, žebli, vertela (šravfi), sklepi, obroči, ključavnice iz nežlahnih, ne pozlačenih ali posrebrenih, tudi ne z zlatom ali srebernim lošein prevlečenih kovin, potem vervi, vervice, niti, jermeni in trakovi (razun svilnatih ali tistih, ki so iz sosebno lične in najličniše bombaževe, lanene in volnene robe) ne izklepajo blaga od tega tarifnega postavka. c) srednja, t. j. furnirji in parkete vložene in vsa prcmakljina (oprava, mobilie) iz žlahnejšega lesa, masivna ali furnirana, ne združena z drugimi rečmi kakor z robo iz ličja, bičja, lošja slolskega t erst ja, slame in s košopletenino........................ d) lična, t. j. vsa v drugih tarifnih postavkih nezapo-padena roba iz žlahnejšega lesa, iz žlahnejših cevi ali rorov, palic, orehov, in drugih ne posebej imenovanih rastljinskih rezijanskih reči, po tem sledeči izdelki iz navadnega lesa: ure (lesene) in urne omare, barvane, pezanc, lakirane alipolitarane strugarske in rezijanske dela, če niso deli pod b) in c) rečenih mobilij (oprave) in s taistimi v zvezi; vse to blago nezvezano z drugimi rečmi kakor e tacimi, na ktere ni večji col od 15 gl. za cent postavljen............................................... c) najličniše baže, t. j. vse pozlačene, posreber-nene, z zlatim ali srebernim lošem prevlečene reči, leseni med, boullc-dela............................ Opomba. Izdelki zloženi iz lesa in drugih reči, ki tukej niso izrečno našteti, spadajo med zloženo blago. Košeni izdelki, t. j. vsi izdelki iz rftgov, parkl jev, kosti in drugih ne posebej imenovanih živalskih rezijanskih reči: a) ribja kost, t. j. vsa razkrojena in prerezana ribja kost, kakor tudi neokovane palce iz ribje kosti . . b) košena roba, t. j. vsi izdelki nezdruženi z izdelki iz drugih reči ali pa z tacimi, na ktere ni višji col od 15 gl. na cent postavljen........................... Opomba. Košena roba z druzimi izdelki vred, na ktere je več kakor 15 gl. od centa postavljeno, se priverstuje med zloženo blago. <*nlnntcrijno ali lepotieno blago, t. j. vsi izdelki iz slonokosti, školjkinih in želvnih lupin, jantarja, gagata, koravd in morske pene : a) navadno, t. j. vsi izdelki slonokosti ali školjkinih lupin, ne zedinjeni z drugimi rečmi . . . b) lično, t. j. vsi izdelki iz jantarja, gagata, koravd, želvnih lupin in morske peno ne zedinjeni z izdelki iz drugih reči................................... Opomba. Galanterijni izdelki z drugimi izdelki vrči se čislajo za zloženo blago, lične galanterije pa z robo iz žlahnih kovin, dragim kamenjem ali pravimi biseri se štejejo za lično bižuterijo. cent čist. v. 30 .16 v sodih in v skrinjah, 6 v balah. 30 20 v sodih in v skrinjah, ?l3 v koših, 9 v balah. 30 15 60 13 v sodih, 9 v koših, 4 v ha'ah. 20 v sodih in v skrinjah, 13 v koših, 9 v balah. 1 cent gr.vag. V. II. V. II 10 1 cent gr.vag. 10 25 10 25 25 8 fei 8 S V. 'S s Ö N3 Itenennuny der Gegenstände I r ^ s to SS B O Für die Einfuhr Bl B t. N Tara-Abzüge inPereenten des Rohgewichtes fl. kr.i g Bi S <> *fe § c ^ ^ |.sl N______ Für die Ausfuhr *■ Bl ’S s ^ 8 kB ~ s's fl. kr Hl d §» fes e ^ rs v. C h lg 'Š fO i.si Ji o N kr. F.d. Durchf 80 meinen Korbflechterwaaren, ferner folgende Arbeiten von edlerem Werkholze : nicht eingelegte Fourniereund Parquette», roh vor gearbeitete lhfte lind Claviaturhölzer, Korkplatten, Koiksohlen, Korkstöpsel ; alle diese Waaren ohne Verbindung mit anderen Stoffen..................................... Anmerkung. Beschläge, Nägel, Schrauben, Charnière, Reife, Schlösser aus unedlen, weder vergoldeten oder versilberten, noch mit Oold- oder Silberlack überzogenen Metallen, dann Seile, Stricke, Spagate, Fäden, Riemen, Schnüre und Bänder (mit Ausnahme jener aus Seide oder aus extrafeinen und feinsten Baumwoll-, Leinen- und Wollwaar'en), schliessen die Waare von der Einreihung in diesen Tarifsatz nicht aus. c) mittelfeine, d. i. Fourniere und Parquetten, eingelegte, und alle Meubel aus edlerem Werkholze, massiv oderfournirt, ohne Verbindung mit anderen Stoffen als mit Bast-, Binsen-, Schilf-, Stuhlrohr-, Stroh- und Korbflechterwaaren ......... d) feine, d.i. alle nicht in anderen Tarifsätzen enthaltene Waaren aus edlerem Werkholze, edleren Röhren, Stöcken, Nüssen und anderen nicht besonders benannten vegetabilischen Schnitzstoffen, dann folgende Arbeitenvon gemeinem Holze : Uhren (hölzerne) und Uhrkästen, gefärbte, gebeizte, lackirte oder politirte Drechsler- und Schnitzarbeiten, in soferne dieselben nicht Bestandtheile der tmter b) und c) enthaltenen Meubel bilden und inVerbindung mit denselben Vorkommen ; alle diese Waaren ohne Verbindung mit anderen Gegenständen als solchen, die nicht höher als 15 fl. der Centner belegt sind . e) feinster Art, d.i. alle vergoldeten, versilberten, mit Gold- oder Silberlack überzogenen Gegenstände, Holzbrome, Boulle-Arbeiten.................................. Anmerkung. Arbeiten, zusammengesetzte, aus Holz und anderen Stoffen, die hier nicht ausdrücklich aufgezählt sind, gehören zu den zusammengesetzten Waaren. Beinarbeiten, d. i. alle Arbeiten aus Horn, Klauen, Knochen und anderen nicht besonders benannten thierischen Schnitzstoffen : a) Fischbein, d. i. alles gerissene und geschnittene Fischbein, wie auch Fischbeinstöcke, unbeschlagene b) Beinwaaren, d. i. alle Arbeiten ohne Verbindung mit Arbeiten aus anderen Stoffen oder in Verbindung mit solchen, die nicht höher als 15 fl. der Centner belegt sind......................................... Anmerkung. Bèinarbeiten in Verbindung mit andère n Arbeiten, die höher als 15 fl. der Centner belegt sind, werden den zusammengesetzten Waaren eingereiht. Galanteriearbeiten, d. i. alle Arbeiten aus Elfenbein, Muschel- und Schildkrötenschalen, Bernstein, Gagat, Korallen und Meerschaum : a) gemeine, d. i. alle Arbeiten aus Elfenbein oder Muschelschalen, ohne Verbindung mit anderenStoff 'en b) feine, d.i. alle Arbeiten aus Bernstein, Gagat, Korallen, Schildkrötenschalen und Meerschaum ohne Verbindung mit Arbeiten aus anderen Stoffen . . Anmerkung. Calanteriearbeiten in Verbindung mit anderen Arbeiten werden als zusammengesetzte Waaren, jedoch Galanteriearbeiten, feine, in Verbindung mit Waaren aus edlen Metallen, Edelsteinen oder echten Perlen, als feine Bijouterien behandelt. 1 Ctr. netto 30 30 15 50 30 15 50 1 Ctr. spor co 1 Ctr. sporco 16 in Fässern und Kisten, 6 in Ballen. 10 20 in Fässern und Kisten, 13 in Körben, 6 in Ballen. II. II. 10 25 26 13 in Fässer>i, 9 in Körben, 4 in Ballen. II. II. 10 25 20 in Fässern und Kisten, 13 in Körben, 9 in Ballen. 25 25 Število razdelkov Ime reci gl. |kr odbitki tare v odstotkih grobe ali debele teže M ~ «Ö *2 » N o ‘5 V N. I. Die Tonne Trag• fäliig- keit I Stück 1 Ctr. sporco kr. 25 25 50 10 (Beilage zum Landesgcsolzblattc für Krain ) 11 Število razdelkov 85 86 (brez barve), gladke, ne brušene, in tudi drugaei neizdelane, Aakor tudi steklene posode z vtertimi zamaški ali z brušenim dnom ali kraji, kakor tudi navadne zerkala, enojne in dvojna.................. d) steklena roba srednja, t. j. očnice in leče za optično orodje, kakor vsa ne posebej imenovana . . e) steklena roba lična, t. j. vse pozlačeno, posrebreno, pomalano, prevlečeno, s pastami (kameami) vloženo steklo, vse zbrušene, obložene ali neoblo-žene zerkalne plošče, nepravo žlahno kamenje in stekleni biseri........................................ Opomba. Steklena roba združena z drugimi izdelki gre med zloženo blago. Zerkala v lesenih svažah (romili) se imajo pol kakor steklena, iu pol kakor lesena roba zacolati. Hninnena roba, t. j, vse podoborezarske, podobarske, kaluparske, kamnorezarske in ltinčane dela iz kamna in uežganih perstenih in kamnenih zmesi, razun del iz žlahnega kamenja in morsfie pene: a) težka, t. j. vse dela iz kosov, ki so čez 10 funtov težki, pa ne združene z drugimi rečmi, kakor s navadnim lesom ali drogi in plošicami iz nežlahtnih kovin, in ki niso ne pozlačene ne posrebrene . . . b) srednja, t. j. vse ne posebej imenovano blago, ki ni sdruženo z drugimi rečmi kakor s tacinii, da ni več kakor 16 gl. cola od centa na nje postavljeno c) lična, t. j. na pol žlahno kamenje zvezano z izdelki, na cent klerik ni več kakor 15 gl. postavljeno Opomb a. Kamncna roba z drugimi izdelki sku-pej, na ktere je čez 16 gl. cola od centa postavljeno, je vverstena med zloženo blago. 1‘ersteiia ali ilovnata roba (lončenina), t. j. vsi izdelki iz žganih porcelanskih, ilovnatih in drugih persti: a) opeke (cčgli)...................................... b) perstena roba naj nižje baze, t. j. vsa ne posebej imenovana ....................................... c) perstena roba, navadna ali prosta, enobarvne belo-perstne posode, tudi z enobarvnimi pa ne pozlačenimi ali posrebrenimi krajnimi prugami (čertami), po tem najnižja perstena roba zvezana z navadno in naj nižjo leseno in železno robo, kakor tudi verči s kositernimi pokrovi in roči . . . d) perstena roba, srednja, t. j. večbarvne, poma-lane, natisnjene, pozlačene, posrebrene belo-perstne posode ............................................. e) priprava zajedi in otročje igrače, ki zelenka-sto-zlato barvo menjuje ali preliva (jo je zavoljo zdravja vvaževati prepovedano) ................................................. f) perstena roba, lična, t. j. beli porcelan, brez o-krajnih prug ali čeri, ali pa s takimi čertami, ki niso ne pozlačene ne posrebrene ....................... g) perstena roba najličniše baže, t. j. pisan, ma-lan, natisnjen, pozlačen ali posrebren porcelan . . Opomba 1. Perstena roba združena z drugimi deli gre med zloženo blago; od tega je samo izvzeto pod tarifnim stavkom c) imenovano zloženo blago. Opomba 2. Pod porcelanom se razume pravi ali pristni porcelan, kakor tudi na pol postekleni porcelan in na pol porcelan, in sploh vsaka perstena roba, ki obstoji iz en a ko barvne mase, ki je skozi in skozi poste k lena (in je na robih in tankih mestih sltozna [prezračnaj ali napoklino v Za uvožnjo 1 cent č. vag. t cent gr. v. 1 cent č. vag. 1 oent gr. v. 1 cent č. vag. je 41 gl. kr 6 18 20 15 60 :to 30 prost 85 6 10 10 15 odbitki tare v odstotkih grobe ali debele teže -c o 'S ^ e - o, « « •r-> N O S g % '23 v sodih in I skrinjah, 113 v koših . in krošnjah 23 v sodih in skrinjah, 13 v koših. |20 v sodih in i skrinjah, 13 v koših, ! 9 v balah. .28 v skrinjah, 13 v koših. V. II. M. II. G. II. Za i/.vožnjo Za prevožnjo 1 cent gr. v. gl-[kr -e o ' bo y « S-a -- e o, o y lis y « prost 1 cent gr. v. kr. 10 10 26 25 85 pr- 2 10 25 25 25 \Zahl der Abtheilungen Benennung der Gegenstände es a v 'S i« 'S ec fl. kr. Tara-Abzüge in Percenter! des Rohgewichtes 8 --> S s e L -=c El •2 a 13 55 fl. kr. S en F ■s E, > <Ö <*> . « hO . k e ; £ < :Ö .2 t S’ ^ s t~ 5 L es e k 'S -o ec Ar. weder geschliffen, noch sonst weiter bearbeitet, wie auch solches Iloldglas mit eingeriebenen Stöpseln oder geschliffenen Böden oder Rändern, wie auch gemeine Judetimass-Spiegel, einfache und doppelte d) Glaswaaren, mittelfeine, d. i. Brillengläser und Linsen für optische Instrumente, wie auch alle nicht besonders benannten............................ e) Glaswaaren, feine, d.i. alles vergoldete , versilberte, bemalte, überfangene, mit Pasten (Cameen) eingelegte Glas, alle geschliffenen, belegten und unbelegten Spiegelplatten, unechte Edelsteine und Glasperlen .............................................. Anwerbung. Glaswaaren in Verbindung mit anderen Arbeiten gehören »m den zusammengesetzten Wanre*. Spiegel in hölzernen Kahmen sind zur Hälfte als Glas-, zur Hälfte als Holzwuaren zu verzollen. 86 Steinwaat'en, d.i. alle Bildhauer-, Former-, Modelleur- , Steinmetz- und Schmuckarbeiten aus Steinen und nicht gebrannten Erden- oder Steingemengen, mit Ausnahme jener aus Edelsteinen und Meerschaum: a) schwere, d. ». alle Arbeiten in Stücken, die schwerer als 10 Pfund, ohne Verbindung mit anderen Stoffen als mit gemeinem Hohe oder Stangen und Platten aus unedlen Metallen, und weder vergoldet noch versilbert sind........................ . . b) mit t elf eine, d. ». alle nicht besonders benannten ohne Verbindung mit anderen Arbeiten, als mit solchen, die nicht höher als 15 fl. der Centner belegt sind....................................... c) feine, d. ». Halbedelsteine in Verbindung mit Arbeiten, die nicht höher als 15 fl. der Centner belegt sind....................................................... Anmerkung. Steinwaaren, in Verbindung mit Arbeiten, die höher als IS fl. der Centner belegt sind , werden den zusammengesetzten Waaren eingereiht. 86 T'honivnnren, d. i. alle Arbeiten aus gebrannten Porzellan , Thon- und anderen Erden : a) Ziegel................................................ b) Tlionwaaren gemeinster Art, d. i. alle nicht besonders genannten...................._.................. c) 'Tlionwaaren, gemeine, d.i. Steingut, einfarbiges, auch mit einfarbigen weder vergoldeten noch versilberten Randstreifen, dann die Tlionwaaren gemeinster Art in Verbindung mit gemeinen und gemeinsten Holz- und Eisenwaaren, wie auch Krüge mit Zinndeckeln und Henkeln.............................. d) Thonwaaren, mitt elf eine, d. i. Steingut, mehrfarbiges , bemaltes, bedrucktes , vergoldetes , versilbertes ................................................ e) Ess- und Kinderspielerei-Geschirr, grünlich goltlscliillerndes (in der Einfuhr aus Sanitäts-Rücksicht en verb ot en) . . . . f) Thonwaaren, feine, d. ». Porzellan, weisses, ohne oder mit einfarbigen, weder vergoldeten noch versilberten Randstreifen................................ g) Thonwaaren, feinst er Art, d. i. Porzellan, farbiges, bemaltes, bedrucktes, vergoldetes und versilbertes ................................................ Anmerkung 1. Thonwaaren in Verbindung mil anderen Arbeiten gehören zu den zusammengesetzten Waaren ; hiervon machen bloss die in der Tarifpost c) genannten zusammengesetzten Waaren die Ausnahme. Anmerkung 'Č. Unter Porzellan wird sowohl das echte als das Fritten- und Halbporzellan und überhaupt jede Thonwaare verstanden g die aus einer durch und durch verglasten (an den Kanten und dünnen Stellen durchscheinenden oder einen glasigen Bruch zeigenden) gleichfarbigen Masse besteht. 1 Ctr. netto 18 20 30 |S3 in Fässern und Kisten, >13 in Körben und Gestellen. 83 in Fässern und Kisten, 13 in Rallen. 1 Ctr. sporco 1 Ctr. sporco 10 10 26 1 Ctr. sporco 1 Ctr. netto 30 16 60 20 in Fässern und Kisten, 13 in Körben. 9 in Ballen. H. II. 1 Ctr. sporco frei . 26 N. II. 1 Ctr. netto 10 10 15 40 25 frei .22 in Kisten, 13 in Ballen. II. II. 25 25 frei 10 10 25 26 25 25 Število razdelkov Ime reci gl.Jkr odbitki tare v odstotkih grobe ali debele teže -e o •S ko •a " O) M ^ CL, O - S 'S q; cd gl. I kr j: o T ko JS o kr. 87 88 lošenju kaže). Ako se odderg-.jeni ali odpiljeni kosi porcelanovega poveršja ra jezik denejo, ne potegujejo va se vode, ko se nasproti taki kosci pri belo-perstni posodi z jezikom sprimejo. Pod belo-perstno posodo se vverslujejo ne le lična roba (fa-jans) teinuč tudi navadna (maj olika), bele, perstene kolonske pipe ali fajfe, roba iz persti terra cotta in sploh vsa perstena roba, ki obstoji iz čiste ena-kobarvne neposteklene mase. Zlasti gredo tudi vsi verči iz kamenine med navadno, kakor hesijske topilne posode iz kamenine in giafitne posode med n aj n i ž j c persteno blago. XXIV. Blago iz prostih ali nežlalmih kovin (metalov). Svincenina a i svinčeno blago, t j. vsi izdelki iz svinca, anlimonialnega svinca, kovine za pisine-nolitje (litje čerk) : a) navadna, t. j. vsa ne posebej imenovana roba, zlasti vse knjigotiskarske pismene ali čerke, stereotipi, tudi v zvezi z navadno in najnižjo železno in leseno robo........................................ b) lična, t. j. vse lakirane, lošene, malanc, pozlačene, posrebrene reči, vse otročje igrače in vsi izdelki v zvezi z drugimi rečmi, na ktere ni večji col kakor 15 gl. od centa postavljen, če taiste niso že v tarifnem postavku a) zapopadene..................... Opomba. Svincenina združena z rečmi, na ktere je višji col kakor 15 gl. od centa postavljen, gre v med zloženo blago. Železnina ali železno blago : a) najnižje baže, t. j. vsa roba, ki je černo ali samo belo dergnena ali očišeni, pa ne polirana ne zbrušena, ne lakirana (lošena) in tudi ne zvezana z drugimi deli, kakor z navadno ali najnavadnišo leseno robo iu ki med sledeče podrazdelke gre : aa) pridelki fužinarjev in kovačev (na debelo delajočih), kakor : vertane, za mreže zvezane ali dru-gači za rabo pripravljene palice iu ploše, nahala, sidra in sidvrne verige (lanci), verige za ladje, zidne Spange ali spojke (kopče), železne lomila (orodje za lomljenje),debele kla,vica, vodne klad-av, debelo kovani de.i voz, n. p. osi, vozni okovi, bb) roba litega železa ne posebej imenovana, t. j. vsa tista roba, ki ne spada v tarifne postavke 51, i) in 88, d) in e), iu zlasti postekleno (e-majlirano) kuhinjsko orodje, cc) žeblja, ske dela, kakor: žeblji, žebljiči, kljuke (klanfe), zapenje, cveki. dd) kovaško železno orodje za kmetijstvo, kakor : drevesa ali plugi, železje pri drevesu (čertala in lemeži), brane, grablje in motike, ometača (keli) in krempi (ravnice), grebeni, lopate, kidne in senene vile in burklje, pasti in skopci, motovila in vitla (vinte), cokle, podkove, čohala ali ce^a’a (Strigli), ledi.e, oglavne ali ujzdne in zaveravne verige (lanci). ee) Kovaško železno pohišno in kuhinjsko orodje debelo, kakor : ražli ali r.izni, kozice, podzglavne koze, kleše za oglje, žerjavčne lopatice in greblje, kopači, kotli in ponve, možnarjevi kembelji ali tolčki, okovi vrat in skrinj..................... ff) Kovaško in ključavničarsko orodje, razun re/.iv-nega orodja....................................... . . b) navadna, t. j. vsa roba, ki ni polirana, zbrušena ali lakirana (lošena), in ki ni zvezana z drugimi obstojnimi deli kakor z navadno in naj nižjo le- 1 cent č. vag. 15 30 20 v sodih in skrinjah, 13 v koših. 10 v sodih in I skrinjah, I 6 v koših, . 4 v balah. 1 cent j gr. vag. j 1 cent gr.vag 10 25 \Zahl der Abtheilungei F.d. Durchf. 87 88 Benennung der Gegenstände Für die Einfuhr V. Çy. L r ^ s S S 8 E • Abgeriebene oder abgefeilte Stellen der Oberfläche de* Porzellane an die Zunge gelegt taugen kein "Waster ein, mährend bei Steingut derlei Stellen an der Zunge kleben bleiben. Unter Steingut sind sowohl das feine (Fayence) als das gemeine (Majolica)y weisse, irdene Cölner Pfeifen, Waaren von terra cotta und Überhaupt alle Thonwaaren einzureihen, die aus einer reinen gleichfarbigen nicht verglasten Masse bestehen. Insbesondere gehören auch alle Krüge und Plutzer von Steinzeug zu den gemeinen, sowie die hessischen Schmelzgc-tchirre von Steinzeug und das sogenannteQrafllgeschirr zu den gemeinsten Thonwaaren. XXIV. Warn en aus unedlen Metallen. Bleiwaaren , d. i. alle Arbeiten aus Blei, Hartblei, Schriftgiessermetall : a) gemeine, d. i. alle nicht besonders benannten, insbesondere alle Buchdruckerbuchstaben, Stereotypen, auch in Verbindung mit gemeinen und gemeinsten Eisen- und Uulzwaaren.......................... b) feine, d. i. alle lackirten, gefirnissten, bemalten, vergoldeten, versilberten Gegenstände, alle Kinder-spielwaaren und alle Arbeiten in Verbindung mit Gegenständen, die nicht höher als 15 fl. der Centtier belegt sind, in soferne letztere nicht bereits im Tarifsätze a) enthalten sind '....................... Anmerkung. Bleiwaaren in Verbindung mil Oegeneländen, die höher nie iS fl. der Centner belegt eind, gehören c» den zusammengesetzten Wnare«. Eisemvaaren ; a) g emeinster Art, d. i. alle, die schwarz (rauh) oder bloss weiss gescheuert, jedoch weder polirt oder ubgcschliffen, noch lackirt (gefirnisst), noch mit anderen Bestandteilen als gemeinen und gemeinsten Holzwaaren verbunden sind und zu folgenden Unterabtheilungen gehören: aa) Erzeugnisse der Hammer- und Grobsch miede, als: gebohrte , gelochte, zu Gittern verbundene oder auf andere Weise zum Gebrauche vorgerichtete Stäbe und Platten, Ambosse, Anker und Ankerketten, Schiffsketten, Mauerschliessen, Brecheisen (Gaisfüssc), grobe Schlegel, Wasserhämmer, roh vorgeschmiedete Bestandtheile von Wägen, z. B. Achsen, Wagenbeschläge. bb) Gusseisenwaaren, nicht besonders b en an n-te, d. i. alle, die nicht in die Tarifsätze Al, lit, j) und 88, lit. d) und e) gehören, und namentlich die glasirten (emaillirten) Kochgeschirre. cc) Nagelschmiedarbeiten, als: Nägel, Nieten, Haken, Klamm ern, Zwecke. dd) Schmiedeiserne landwirtschaftliche Geräthe, als: Pflüge, Pflugeisen (Seche und Schaaren), Eggen, Harken und Hauen, Kellen undKrampen, Hecheln und Bechen, Schaufeln, Dung-, Heu-und Ofengabeln, Fallen und Fangeisen, Haspeln und Winden, Hemmschuhe, Hufeisen, Striegel, Eis-, Halfter- und Hernmketten. cc) Schmiedeiserne Haus- und Küchengeräte, grob e, uls: Bratspiesse, üreifüsse, Feuerhunde und Feuerzangen, Glutschuufeln und Schürhaken, Kesseln und Pfannen, Mörserstössel, Thür- und Truhenbeschläge. fl) Schmied-und Schlosserwerkzeuge, mit Ausnahme der Schneidinstrumente ... !........................... b) gemeine, d. alle, die weder polirt, abgeschliffen oder lackirt (gefirnisst), noch mit anderen Bestandteilen als mit gemeinen und gemeinsten Holz- oder 1 Ctr. sporco o> 9 V. N ft. kr 15 30 Tara-Abzüge in Percenten des Rohgewichtes 20 in Fässern und Kisten, 13 in Ballen. '10 in Fässern I und Kisten i 6 in Körben, 4 in Ballen. > # : e» s i s Q Î L 1 « 63 kr. 89 seno ali usnjeno robo, ako ne spada pod tarifni po- stavek a)........................................... Opomba. Mali obstojni deli iz nežlahnih kovin, ki niso ne pozlačeni ali posrebreni, in ki niso, o-koli ali na čez cenili, težji čez en odstotek skupne teže, po tem pocinjcnje ali posteklenje (einailjira-nje) ne izklepajo tega blaga od tega tarifnega postavka. c) s r e d n j a, kakor : zapone in nasprotne babice,kar-tače, tudi gredaše in grebeni, uha, b rum de ali dromle, svilna pletenina in tkanina, vsa ta roba nezdružena z drugimi obstojnimi deli, kakor s ta-cimi, na ktere ni višji col kakor 15 gl. od centa postavljen............................................. Opomba. Zavoljo tega, da so kerlače ali gredaše zvezane z navadno ali z najnižjo bombaževo, laneno, volneno, usnjevo, kavčukovo ali guta-perč-no robo, ne nehajo biti vverstene v ti tarifni posta-vek. d) lična, kakor : orožje in deli orožja, britve in peresniki, ranocelsko orodje, pile ne čez 4 dunajske palce dolge in žage ne čez 18 dunajskih palcov dolge, po tem vsa ne posebej imenovana polirana, zbrušena, lakirana (lošena), jeklena, kovana in lita roba, vse te reči ne pozlačene ali posrebrene, tudi ne v zvezi z drugimi izdelki kakor z navadno robo iz usnja, kavčuka in guta-perče, ali pa s taci mi rečmi, na ktere ni čez 15 gl. cola od centa postavljeno ............................................. e) najličniše baze, kakor : šivanke, jekleni biseri, pozlačene in posrebrene, z zlatim ali sreber-niin lošem prevlečene reči............................. Opomba 1. Razun zloženega blaga, ktero je v tarifnih stavkih pod a) do d) izrečno imenovano, spada vsa železnina združena z izdelki iz drugih reči med zloženo robo, železni izdelki najličniše baze pa, ako so združeni z žlahno kovino, dragim kamenjem ali pravimi biserji, med lične dragotine ali bižuterije. Opomba 2. Orožje in deli orožja se morajo vselej posebej kakor taki povedovali. Pakfonina ali izdelki iz pakfona, t. j. vse dela iz samega pakfona . ...................... Opomba. Izdelki iz pakfona v zvezi z žlahnimi kovinami, dragim kamenjem ali pravimi biserji gredo med lične dragotine (bižuterije), izdelki iz pakfona z drugimi rečmi združeni pa med zloženo blago. Izdelki iz cinka s a) navadni, I. j. vsi ne posebej imenovani, tudi v zvezi z navadno in najnižjo leseno in železno robo b) lični, t. j. vse lakirane (lošene), malan c rečj, vse otročje igrače in vse reči, ki so v zvezi z izdelki, na ktere ni čez 15 gl od centa cola postavljeno, če niso že zapopadeni pod tarifnim postavkom a). . . c) naj lični ši, t. j. vse pozlačene, posrebrene, z zlatim ali srebernim lošem prevlečene reči . . . . Opomba. Izdelki iz cinka združeni z izdelki iz drugih reči, na ktere je čez 15 gl. cola za cent postavljeno, so prišteti zloženemu blagu. 1 cent vag. 10 15 25 100 100 15 30 V. II 1 cent gr. v. 10 v sodili in , skrinjah, 6 v koših, 4 v balah. 13 v sodih in skrinjah, 6 v koših, 4 v balah. 25 1 cent gr. v. 10 25 25 25 86 10 25 IZahl der Abtheilungen 89 ilenennuny der Gegenstände « 2* -ei. 5 "=K Für die Einfuhr Qo Q h "SS e N Tara-Abzüge in Percent en des Rohgewichtes Lederwaaren verbunden sind und nicht zur Tarifpost a) gehören............................................ Anmerkung. Kleine Bevtandtheile an» unedlen Metallen, die weder vergoldet oder vereinten sind, noch nach einer beiläufigen Schätzung mehr ale t Percent dee Geeammtgewichtee betragen , dann die Verzinnung oder Verglasung (Emaillirung) echlieescn die Waare von der Einreihung in diesen Tarifsatz nicht aus. c) mittel fei ne, als: llaftelu und die dazu gehörigen Schliessen, Kardätschen, auch Kratzen, Kratzbürsten und Streicher, Oese, Maultrommeln, Drahtgeflechte und -Gewebe, alle diese Gegenstände nicht in Verbindung mit anderen Bestandtheilen als solchen, die nicht höher als 15 fl. der Centner belegt sind » . .................................................... Anmerkung. Die Verbindung der Kardätschen (auch Kratzbürsten , Kratzen und Streicher) mit gemeinen und gemeineten Raumwoll- , Leinen-, Woll-, Leder-, Kautschuk- oder Gutta-Perchatcaaren, echlieesen eie von der Kinreihung in diesen Tarifsatz nicht aus. d) feine, als: Waffen und Waffenbestandtheile, Rasier- und Federmesser, chirurgische Instrumente, Feilen von nicht mehr als 4 Wiener Zoll und Sägen von nicht mehr als 18 Wiener Zoll in der Länge, dann alle nicht besonders benannten polir-ten, abgeschli/feneri, lackirten (gefirnissten) Stahl-, Schmied- und Gusswaareu, alle diese Gegenstände weder vergoldet oder versilbert, noch inVerbindung mit anderen Arbeiten als mit gemeinen Leder-, Kautschuk- und Gutta-Perchawauren, oder mit solchen, die nicht höher als 15 fl. der Centner belegt sind........................................................... e) feinster Art, als: Nähnadeln, Stahlperlen, vergoldete und versilberte, mit Gold- oder Silberlack überzogene Gegenstände ................................. Anmerkung 1. Mil Ausnahme der in den Tarif:,osten a) bis d) ausdrücklich genannten zusammengesetzten AVaarcn gehören alle Eiscnwaarcn in Verbindung mit Arbeiten an, anderen Stoffen eu den zusammengesetzten XVuaren, jedoch Eisenarbeiten feinster Art in Verbindung mit edlen Metallen, Edelsteinen oder echten Perlen tu den feinen Bijouterien. Anmerkung S. Waffen und Waffenbestandtheile müssen immer gesondert als solche erklärt werden. Packfongnrbeiten. fong allein .... d- i. alle Arbeiten aus Pack- Anmerkung. Arbeiten aus Packfong in Verbindung mit edlen Metallen, Edelsteinen oder echten Perlen geh/iren eu den feinen Bijouterien, Arbeiten aus Packfong in \ erbindung mit anderen Stoffen zu den zusammengesetzten Waaren. Xinkarbeilen : a) g cm ein e, d. i. alle nicht besonders benannten, auch in Verbindung mit gemeinen oder gemeinsten Eisen- und Holzarbeiten.............................. b) feine, d. i. alle lackirten (gefirnissten), bemalten Gegenstände, alle Kinderspielwaaren und alle Gegenstände, welche mit Arbeiten in Verbindung stehen, die nicht höher als 15 fl. der Centner belegt sind, in soweit dieselben nicht bereits unter dem Tarifsätze a) begriffen sind . ............ c) feinster Art, d.i. alle vergoldeten, versilberten mit Gold- oder Silberlack überzogenen Gegenstände Anmerkung. Ainkarbeiten in Verbindung mit Arbeiten aus anderen Stoffen, die höher als 15 fl. der Centner belegt sind, gehören zu den zusammengesetzten Waaren. 1 Ctr. netto fl- W- 10 15 25 100 100 > L ; iS 5 *© § ; t* . h « » "Ci » Ha» i.y'S •"«35 N 10 in Fässern und Kisten, 6 in Körben, 4 in Ballen. 13 in Fässern und Kisten, / 6 in Körben, 4 in Ballen. 30 H. 11. 1 Ctr. sporco Für die Ausfuhr F.d. Durch f. * s , « ll fl. kr. I ^ ižS CÇ 10 25 25 "8 « •£ .«'S kr. 1 Ctr. sporco 10 25 25 10 jŽ Ime reel Za uvožnjo rt '3 ▻ o <6 o d C» d rt N O Al d p 0) P s gl. |kr M ? to rt odbitki tare v odstotkih grobe ali debele teže -a Ai ' •H d fc *- p. o oT « *3 :h « o Za iz vožnjo <0 '3 rt gl-1 kr -ti o do ÏJ5 5 "° .« V fc- L. », O _ . E'-5 « to J® n o C o —I ►5$ o 'o o -d r* 4) gl. |kr pC3 O 'C ÿ * ~ S ^ •C * fe u °- o -t 0 « â -d :j? n o 5 O —. o cd gl. I kr -C o Š* d -a - e'i n o kr. 94 96 XXVI. Zloženo blago. Zloženo blago, t. j, vsa zložena roba, ki ni izrečno našteta v drugih razdelkih tarife : a) navadno ali prosto, t. j. vsa roba, pri kteri ni na noben skladon del čez 15 gl. cola od cenla postavljeno. Zlasti se ta vverslijo : podblazinjena premakljina ali oprava (mobilie) in rapolnjene postelje (tudi žimnice in sla»,nice), če niso prevlečete s svilno ali zidano robo, ali s sosebno tanko ali najtanšo l ombaževino, laneno ali volneno robo, biljardi. n, ga lene ali natlačene živali, šeme, stekle-ničniki (skrinjce za steklenice ali flaške), mreže in žimi ate sita z obodem iz lesa ali nežlahnih kovin, ne pozlačene in ne prevlečene z zlatim ali sreber-nim lošem........................................... b) srednje, t. j. vsa roba, v kteri so sicer obstojni deli, da je nanje čez 15 gl. cola od centa postavljeno, pa ne taki, da bi čez 50 gl. od centa na nje postavljeno bilo...................................... Opomba. Blago, v klerem ni obstojnih delov, da bi čez 15 gl. od cenla plačevali, kakor samo navadna roba iz usnja, kavčuka ali guta-perče, ostane. ako so te reči samo pristranski deli, in po o-kolni cenitvi ne zneso l°/0 od skupne teže, navadnemu zloženemu blagu priversteno ; v vsakem drugem primerleju re prišteva navadni robi iz usnja, kavčuka ali guta-perče. c) lično, t. j. vsa roba, pri kteri so sicer taki obstojni deli, na ktere je čez dO gl. od cenla postavljeno, ki pa ima tudi lake reči na sebi, ki manj plačujejo, ali pri klerem s cer vsi obs oj ni deli čez 5n gl. od cenla plačujejo, pa k raznim tarifnim postavkam spadajo in če med njimi ni izdelkov iz zlobnih kovin, drazega kamenja ali pravih bise, jev. Zlasti spadajo sem podblazinjere mobilie (oprava) napolnjene postelje, če so prevlečene z židano robo, ali a sosedno tankim ali najtanšim bombaževim, lanenim ali volnalim blagom, in pa nepravi biserji. Opomba k razdelku zloženega blaga. Dopušeno je, zloženo blago, kije vversteno pod tarifne postavke 68, b), c); 73, b), c); 74, b),c); 78, c), d), e); 79, d); 80 b) ; 85, b), c); 87, b); 90, b); 91, b), povedovati za zloženo blago, če je ravno tistemu colu podverženo po svojem pravem tarifnem imenu a i pa po tistem tarifnem postavka zloženega blaga, pod klerega se vverstijo. XXVII. Mašine in orodje. Manine (mahine) s a) železne, t. j. vse mašine in skladni deli mašin iz samega železa a,i iz železa v zvezi z postranskimi deli iz robe nežlahnih kovin, iz lesene, košene, steklene, perstene, usnjene, kavčukove ali guia-perč-ne robe proste, ali najnižje baže................... b) ne posebej imenovane, t. j. vse ne poda) povedane mašine in skladni deli mašin, če po svojih delih ne spadajo n ed blago iz /.lahnih kovin, bižuterije ali lično zloženo blago.................. Opombe k razdelku mašin: 1. Lesene mašine gredo med naj nižjo leseno robo, mašine pa, ki po svojih delih med blago iz žlah- 1 cent č. vag. 15 50 100 15 V. II. 1 cent gr. v. 1 cent gr. v 10 25 25 20 v sodih in skrinjah, 13 v koših, 9 v balah. V. I. 25 25 16 v sodih in skrinjah, 9 v koših, 6 v balah. \Zahl der Abtheilungen Itenennung der Gegenstände XXVI. Zusammengesetzte Waaren. 94 Zusammengesetzte Haaren, d. i. alle zusammengesetzten Waaren, die nicht ausdrücklich, in anderen Abtheilungen des Tarifes auf geführt sind: a) gemeine, d. i. alle, in denen kein Bestandtheil höher als 15 fl. der Centner belegt ist. Namentlich werden hier eingereiht: gepolsterte Meubel und gefüllte Betten (auch Matratzen und Strohsäcke), falls die Ueberzüge nicht ausSeidenwaaren, extra-feinen oder feinsten Baumwoll-, Leinen- oder Wollwaarenbestehen, Billards, ausgestopfte Thiere, Larven, Flaschenkeller, Oitter- und Haarsiebe mit Rahmen von Holz oder unedlen Metallen, weder vergoldet oder versilbert, noch mit Oold- oder Silberlack versehen ................................... b) mitt elfeine, d.i. alle, in denen zwar Bestand-theile Vorkommen, die höher als 16 fl. der Centner belegt sind, jedoch keine, deren Belegung höher als 50 fl. der Centner ist.............................. Anmerkung. Waaren, in denen keine höher als 15 fl. der Centner belegten Bestandteile als bloss gemeine Leder-, Kaut-schuk- oder Gutta-Perchawaaren Vorkommen, bleiben , wenn diese Waaren bloss Nebenbestandtheile bilden, und nach einer beiläufigen Schätzung nicht 1 % ties Oesammtgewichtes ausma-ehen, den gemeinen zusammengesetzten Waaren eingereiht ; in jedem anderen Falle werden sie den gemeinen Leder-, Kautschuk- odèr Gutta-Perchawaaren beigezählt. c) feine, d. r. alle, in denen zwar Bestandtheile, die höher als 50 fl. der Centner belegt sind, jedoch auch geringer belegte Vorkommen, oder wo zwar alle Be-standtheile höher als 50 fl. der Centner belegt sind, allein dieselben verschiedenen Tarifposten angehören und sich unter ihnen keine Ar beiten aus edlen Metallen, Edelsteinen und echten Perlen befinden. Namentlich gehören hieher gepolsterte Meubel und gefüllte Betten, falls die Ueberzüge aus Seidenwaaren, extrafeinen oder feinsten Baumwoll-, Leinenoder Wollwaaren bestehen, und unechte Perlen . . Anmerkung zur Abtheilung der zusammengesetzten W a ar e n. Es ist gestattet, zusammengesetzte Waaren, welche den Tarifsätzen 68, b), c) ; 73, b), c) ; 74, b), c); 78, c), d), e); 79, d); 80, b); 85, b), c); 87, b); 90, b) ; 91, b) eingereiht sind, als zusammengesetzte Waaren •N erklären, falls sie sowohl nach ihrer eigentlichen tarifmäs-sigen Benennung, als nach jenem Tarifsatze der zusammengesetzten Waaren , welchem sie eingereiht werden, demselben Zolle unterliegen. XXVII. Maschinen und Instrumente. 95 ]Uaschinen : a) eiserne, d. i. alle Maschinen und Maschinenbe-sf andtheile ans Eisen allein oder aus Eisen in Verbindung mit Nebenbestandtheilen aus unedlen Metall-, Holz-, Bein-, Glas-, Thon-, Leder-, Kautscliuk-oder Gutta-Perchawaaren gemeinster oder gemeinee Art............................................. b) nicht besonders benannte, d.i. alle tiicht unter a) aufgeführt en Maschinen und Maschinenbe-standtheile, in soferne sie nicht nach ihren Bestand-theilenzuden Waaren aus edlen Metallen, den Bijouterien oder den feinen zusammengesetzt enWaa-ren gehören ........................................ Anmerkungen zur Abthsilnng ä er Maschinen. 1. Maschinen, hölzerne, gehören zu den Holzwaaren gemeinster Art, Maschinen, welche nach ihren Bestandteilen zu den Waaren aus edlen Metallen, den Bijouterien oder den feinen l| aO L Q o I e 1 Ctr. sporco e> e h N Ar, 16 59 100 15 Tara-Abzüge in Percent en des Rohgewichtes 20 in Fässern und Kisten, /13 in Körben, 9 in Ballen. 16 in Fässern und Kisten, ’ 9 in Körben, 6 in Ballen. s r§ S* et •2 Z •w 05 H. 11. ». 1. H. IT. i ? X 2 a© 52 e © iE 1 Clr. sporco fl. kr. K ■e 8 v B a « ,§.« e S is 05 N_________ 10 45 b S> S $2 B 1 Ctr, sporco I * "o N kr. 25 25 25 10 25 O) >5} 1 ih c reci "JT a uvoz njo o a gl. kr odbitki tare v odstotkih grobe ali debele teže -e o c y> .1 4* e? I Za izvožnjo 7.a preroinjo gl- I kr ■C c r Ko ■A " - « i. Û.O H „-S« « J* 4) S « 99 100 101 102 Ime reci Za uvožnjo « o g) voda češnjevega lorberja, lapis causticus, fosfor, jod, brom, preparati živega srebra.................... barve lične, t. j. vse tinte, losi, laki, politnre, lepotice, tuši, čertavno oglje,pasteli in rodeči čert-niki, einober, vse barve v školjkah, pastah in skrinjcnh . . ................................... Opomba 1. Če bi na posode, vliterih so barve, po njih kakovosti več kaker 15 gl. cola od centa postavljeno bilo, gre 7, skrinjicami kakor z zloženo robo ravnati. Opomba 2. Lepotice v posodah spod i/z bokala ali na piskerce ali papir navlečene se čislajo v a dišave. Opomba 3. Bela lepotica (belilo) se ne sme d rogači vvaževati kakor le na posebno dovoljenje najvišje zdravstvene oblaslnije v kronovi-ni ali v okrogu. Svinčniki (čertniki) t a) navadni; t. j. vsi ne posebej imenovani . . . . b) lični, t. j. vsi v politiranem ali cedrovem lesu . . Jesih (kis, urjsk) : a) v bečkih............................................. b) v sklenicah (tlaškahl............................. Opomba. Dišavni jcsihi, ki niso za vžitje namenjeni, v posodah, ki ne derže čez */2 mere ali bokala, ali ktere so takošne, da ni na nje čet 16 gl. cola od centa postavljeno, se čislajo za dišavno blago. Sveče in mjila (žajfe): a) vošene sveče in drugi vošeni izdelki.............. b) lojene sveče in smolnate bakle.................... c) sveče in izdelki iz tolše ne posebej imenovani (tudi iz stearina in kitovega mozga)....................... d) mjilo (žajfa, sapon), n a va dn o, t. j. ne dišavno . . O po m 1) a. Iz okolije Reške, Teržaške in Beneške slobodne ladjostaje s spolnovanjcm obstoječih pogojev vvaževano mjilo plačuje samo polovico dav-šine. e) mjilo in tolše ali masti, dišavne................. Opomba. Z dišavnimi mjili in mastmi v posodah. ki ne derže čez. V2 mere ali bokala, ali pa v kosih, ki ne vagajo čez % funta, ali v posodah, na ktere je po njih kakšnosti več kakor 15 gl. cola od centa postavljeno, se ravna kakor z dišavno robo. Dišavno lilogo (parfumerije)......................... Opomba 1. Med dišavno robo se štejeio tudi dišavili jesihi. masti, olja, lepotice (rudečiee) in mjila, če se znajdejo v posodah, ki ne derže čez 1/a mere ali bokala (ali mjila v koscih, ki ne vagajo čez % funta) ali če so posode take, da ni na-nje čez '6 gl. od centa postavljeno, ali če so lepotice na piskerce ali popir navlečene. Opomba 2. Z dišavami v posodah iz žlahnih kovin ali bižuterij se ravna kakor z ličnim zloženim blagom. Netila ali blngo za prižiganje: a) pokavna kislina, pokavno zlato, pokavno srebro, po-kavno živo srebro, strelni bombaž, kolodion in vse ne posebej imenovane raznesne reči (jih je zavoljo varnosti prepovedano v deržavo ali skozi taisto voziti).......................................... 1 cent čist. v, 1 cent gr.vag 1 cent čist v. 1 font čist. v. gl. kr odbitki tare v odstotkih grobe ali debele teže -= ? •- to v sodih in skrinjah 9 v koših, 6 v balah. 11 v poverh.sod 24 v skrinjah, 16 v koših. v skrinjah, 6 v balah. '20 v skrinjah ! in sodih, |13 v koših, , 6 v balah. 20 v skrinjah in sodih. V. II. V. II. Za izvožnjo «ti "3 1 cent gr.vag. j= o •r to v ™ 3-= • H 4, s *-°" o ., - E e ■ g' I kr 10 i £ 1 Za prevoinjo 1 cent gr.vag, kr. 25 25 26 25 5 10 10 10 10 10 26 26 8 Für die Einfuhr Für die Ausfuhr F.dTThtrčhf. S 1 « -> « "B 3 Benennung der Gegenstände Masstab der Verzollung a 'C es N Tara-Abzüge in Percenten des Rohgewichtes llämter, bei denen die Verzollung Statt haben kann v. ^ "Q C ^ Ü J J Zollbetrag Zollämter, bei denen die Verzollung Statt haben kann Musstab der Verzollung Zollbetrag N ff h o S3 fl J*r. kr. Kirschlorbeerwasser, Lapis causticus, Phosphor, Jod, Brom, Quecksilber-Präparate g) Farbwaaren, feine, d. i. alle Tinten, Firnisse, Kacke, Polituren, Schminken, Tusche, Reisskohlen, Pastell- und Rothstifte, Zinnober, alle Farben in Muscheln, Pasten und Kästchen ....... 1 Ctr. netto 15 15 j 16 in Fässern f und Kisten, ? 9 in Körben, l 6 in Ballen. H. II. 7) 1 Ctr. sporco • 5 5 1 Ctr. sporco 71 25 35 Anmerkung 1 • Sollten die Behältnisse hei den Farben in Kästchen nach ihrer Beschaffenheit höher als 15 fl, der Centner belegt segn, so sind die Kasten ah zusammengesetzte Waaren zu behandeln. Anmerkung 2. Schminken in Behältnissen unter */a Mass oder auf Tiegel oder Papier gestrichen, sind als Parfümerie-waaren zu behandeln. Anmerkung •#. Schminke, weisse, ist nur gegen besondere Bewilligung der obersten Jfledicinalbehörde des Kronlandes oder Kreises einzuführen erlaubt. 99 Ëileislifte : a) gemeine, d. i. alle nicht betonders benannten . . b) feine, d. r. alle in politirtem und Cedernholze . . n j) 15 60 • . 16 in Fässern ( und Kisten, i 9 in Körben, ) 6 in Rallen. n 71 " 5 10 77 17 25 25 l 00 Kitfriff : a) in G ebünd en b) in Flax che n Anmerkung. Parfümirte, nicht zum Genuese bestimmte Kssige in Behältnissen von nicht mehr als «/, Mass oder in solchen, welche nach ihrer Beschaffenheit höher als 15 fl. der Centner belegt sind, werden als Parfümeriewaaren behandelt. 1 Ctr. 8p or co 1 Ctr. netto 7 45 30 (11 in Ueber-\ fässern. (24 in Kisten, (16 in Körben. " V 1 2 77 17 5 10 101 Kerzen und Seifen : 102 a) Wachskerzen und andere Wachsfabrikate .... b) Unschlittkerzen und Pechfackeln c) Kerzen und Fettfabrikate, nicht besonders benannte (auch aus Stearin und Wallrath) d) Seife, gemeine, d. i. nicht parfümirte . .... Anmerkung. Die aus dem Freihafengebiete von Fiume, Triest und Venedig unter Beobachtung der bestehenden Bedingungen eingeführte gemeine Seife zahlt nur die Hälfte dieser Gebühr. e) Seifen und Fette, parfümirte . . . Anmerkung. Parfümirte Seifen und Fette in Behältnissen von nicht mehr als */* Hass, oder in Stücken von nicht mehr als Vi Pfund, oder in Behältnissen, welche ihrer Beschaffenheit nach höher als 15 fl. der Centner belegt sind, werden als Parfümerie waaren behandelt. Parfümeriewaaren Anmerkung 1. Z u den Parfümeriewaaren werden auch die parfümirten Kssige, Fette, Oele, Schminken und Seifen gerechnet, wenn sie in Behältnissen Vorkommen , die nicht mehr als Va Mass enthalten (oder die Seifen in Stücken, die nicht mehr a/s Vi Pfund wiegen), oder die Behältnisse nach ihrer Beschaffenheit höher als 15 fl. der Centner belegt, oder wenn die Schminken auf Tiegel oder Papier gestrichen sind. Anmerkung S. Parfümeriewaaren in Behältnissen von edlen Metallen oder Bijouterien werden als feine zusammengesetzte Waaren behandelt. n n n n n i» 7 2 4 2 15 50 30 30 30 [ 16 in Kisten, > 6 in Ballen. (20 in Kisten 1 undFässern, j 13 in Körben, ( 6 in Ballen. H. II. n 71 • 2 1 1 1 6 10 71 71 77 77 17 77 10 10 10 10 25 25 103 Xüntlwaaren : a) Knallsäure, Knallgold, Knullsilber, Knallqueeksil-ber, Schiessbaumwolle, Kollodion und alle nicht besonder$ benannten explodirenden Stoffe (ans Si-cherlieil»-Rücksichten in der Ein- und Durchfuhr verboten) 1 Pfd. netto 6 • (20 in Kisten u. ( Fässern. ». I. 17 • 60 77 50 > o M ' 8 u o >CO Im c reci Za uvožnjo « P. = « S "S rt 'S S rï « < «o S kr. b) strelno kapice iz bakra ali kotlovine c) strelni prah ali smodnik .... 104 Opomba. Je le na posebno dovoljenje, pod obstoječimi pogoji dopušeno v deržavo in skozi njo voziti. d) netilno blago navadno, kakor : žvepleno čistilo, žveplenice in žvepleni klinčiki, podergnice, vži-galke, vžigavne sklenice, vžigavni klinčiki, ognjo-delske reči, lunte, varni nelilniki.................... XXIX. Slovstvene (literal n e) in umetnij- ske reci. Slovstvene ali literalne in umelnijske reci: a) bukve ali knjige, karte ali zemljovidi (znanstveni), musikalne reči......................................... Opomba 1. Z bukvami, ki imajo podobe, se tikrat ravna kakor z bukvami, če so podobšine (o-brazi, pildi) k bukvam privezane, prisile, vložene in k bukvam spadajo ; v nasprotnem primerleju je pa treba podobe posebej, ali če se ločiti ne dajo, pa celo delo za podobšine na papirju zacolati. Opomba 2. Z vezanimi bukvami, kterih vezila imtjo na sebi zapone a i druge kinče iz kovinskih ali bižuterijnih izdelkov, se ravna kakor z ne posebej imenovanimi papirnatimi izdelki. Opomba 3. Knjige, karte in muzikalne reči, kterih založniki in tiskarji so na njih imenovani in v čolni okolii stanujejo, so v vvožnji cola proste, če založnik sam izreče, da so za-nj namenjene. Opomba 4. Kolendri ali pratike, časniki in naznanila so podverženi porabnini po obstoječih predpisih in naj se posebej povedujejo. b) Podobšine na napirju............................... Opomba. Zastran ravnanja z vezanimi deli ali bukvami, v klerili so podobšine, velja, kar se je gori v opombi 2 k tarifnemu postavku a) reklo. c) malarije, t. j. vsak mal na lesu, platnu in nežlah-nih kovinah............................................ Opomba 1. Z malarijami na drugih rečeh, z zrezanimi ali pezanimi plešami in kamni in tukej ne imenovanimi umelalnimi izdelki se ravna kakor z drugimi deli iz tistih reči, iz kterih obstoje. Opomba 2. Ce somalauje v svažah (romih), se na svaže, če niso pozlačene ali posrebernjene, in iz žlahnili kovin ne obstoje, (udi z zlatim ali sre-bernim lakom prevlečene niso, kar ne gleda. Pri mal arijah v romih druge baže se zacoluje polovica leže kakor malanje, polovica pa kakor rom ali svaža. XXX. Izveržki ali odpadki, ki niso zapo-padeni v drugih razdelkih. Izveržki ali odpadki, ki niso v drugih razdelkih zapopadeni : a) gnojilna sol, t. j. vse solnale zmesi, ki pri kemijskih delih odpadajo a’i na koncu ostajajo in ki se ne dajo za drugo kakor za gnoj porabiti . . . . Opomba Da se vamore kaka reč za gnojilno sol čislali, jo mora dnarstveno ministerstvo za tako priznati in ured odločili, čez kterega je dopu-šena. 1 cent čist. v. 50 25 1 cent gr.vag. 30 30 >20 v skrinjah I in sodih. 13 v sodih. V. II. 1 cent gr.vag. >20 v skrinjah in sodih. 13 v sodih in skrinjah, 6 v koših, 4 v balah. V. I. 13 v sodih, ti v koših, 4 v balah. V. 11. 10 prost 1 cent gr.vag. 10 10 10 10 8 Für die Einfuhr Für die Ausfuhr F.d. Durch f. '2 v. "S Kenennung dev Gegenstände Masstab der Verzollung Zollbetrag Tara-Abzüge in Vercenten des Rohgewichtes llämter, bei denen die Verzollung Statt haben kann Masstab der Verzollung Zollbetrag llämter, bet denen die Verzollung Statt haben kanti Masstab der Verzollung Zollbetrag S3 fl. kr. N fl- kr. o V kr. b) Kupfer Zündhütchen c) Schiesspulver Anmerkung. Kur gegen besondere Bewilligung unter den bestehenden Bedingungen ein- und durchtu führen gestattet. d) Zundwaaren, gemeine, als: Schwefeleinschlag, Schwefelfäden und -Hölzchen, Reibhölzchen, Reib-fidibns, Zändftäschchen, -Hölzchen, Feuerwerkskör-per, Lunten, Sicherheitszünder 1 Ctr. netto V 50 25 - (20 in Kisten u. ) Fässern. 13 in Fässern. If. II. 1 Clr. sporco /V 10 It 1 Ctr. sporco 71 25 25 n 6 (20 in Kisten u ( Fässern. „ 2 n to XXIX. Literarische and Kunstgegenstände. 104 Literarische und Haust gegenstände : a) Rächer, Karten (wissenschaftliche), Musikalien . Anmerkung 1. Bücher mit Bildern werden daun als Bücher behandelt, wenn die Bilder dem Buche beigebunden , beigeheftet , eingelegt sind, und sm dem Buche gehören ; im entgegengesetzten Kalle sind entweder die Bilder gesondert, oder, wofern die Sonderung nicht zulässig ist, das ganze Werk als Bilder auf Papier zu verzollen. Anmerkung 2. Gebundene Bücher, deren Kinbünde mit Schliessen oder anderen Verzierungen von Metall- oder Bijouterie-Arbeiten versehen sind, werden als Papier-Arbeiten, nicht besonders benannte , behandelt. Anmerkung 3. Bücher, Karten und Musikalien , deren Verleger und Drucker auf denselben genannt und im 'Zollgebiete ansässig sind , werden in der Einfuhr zollfrei behandelt, wenn sie von dem Verleger selbst als für sich bestimmt angegeben werden, Anmerkung 4. Kalender , Zeitungen und Ankündigungen unterliegen dem Verbrauchsstämpel nach den bestehenden Vorschriften und sind gesonder t zu erklären. 3 (13 in Fässern \ und Kisten, ) 6 in Körben, ( 4 in Hallen. ü. 1. 1 ' 10 t b) Bilder auf Papier . » . . » „ 7 30 ) n 1 " 10 1 Anmerkung. Hinsichtlich der Behandlung der gebundenen Bilderwerke, gilt das oben in der Anmerkung 2 , zum Tarifsätze a) , Gesagte. c) Gemälde, d. I. alle Gemälde auf Holz, Leinwand und unedlen Metallen Anmerkung 1. Gemälde auf anderen Stoffen, gestochene oder geätzte Platten und Steine, und hier nicht genannte Kunstwerke, werden wie andere Arbeiten aus den Stoffen, aus welchen sie bestehen , behandelt. Anmerkung 2. Wenn Gemälde in Rahmen Vorkommen, so bleiben Rahmen, welche weder aus edlen Metallen bestehen, noch vergoldet, versilbert, mit. Gold- oder Silberlack überzogen sind, unbeachtet, und werden dem Gewichte der Gemälde beigezählt. Bei Gemälden in Rahmen anderer Art wird die Hälfte des Gewichtes als Gemälde, die Hälfte als Rahmen in Verzollung genommen. 7 30 j 13 in Fässern, \ 15 in Körben, | 4 in Rallen 11. II. " 1 10 1 I XXX. Abfälle, nicht in anderen Ahtheilun-gen enthaltene. fl 105 Abfälle , nicht in anderen Abtheilungen enthaltene: a) Dungsalz, d.i. alle salzigen Gemenge, welche bei chemischen Arbeiten ah Abfall oder Rückstand sich ergeben , und keine andere Verwendung als zum Düngen zulassen Anmerkung. Damit irgend ein Stoff als Dung salz behandelt werden könne , muss er vom Finanzministerium als solches anerkannt und das Amt , über welches er zuzulassen ist, bestimmt werden. 1 Ctr. sporco - • 1 < ; 1 > 77 1 1 1 1 (Beilage zum Landesgeeetzblatte für Krain.) Število razdelkov Ime reci Za uvožnjo a "3 M 01 odbitki tare v odstotkih grobe ali debele teže gl. |kr JS o r so fc « o . -S « Za izvužnjo Za prevožnjo " bo 0-L r v S.«.-.* |3 gl.! kr kr. b) droži tekoče (ponaravne, ne umetno narejene). . c) otrobi, preše in drugi ostanki skuhanih in izstiska-nih (i/.| rešanili) sadežev in seinen................ d) cunje, t. j. vsi odpadki od bombaževe, platnene, volnene in Židane robe, kakor tudi sophani ali raz-tergani mak ul a turni papir, terda ali tekoča papirna masa in papirni odrezki........................... Opomba. Iz Ogcrskega, Hervaškega in Slavonskega ter liervaško-slavonske vojaške krajine se zamorejo cunje čez Terst in Ilcko, alto dnarstveno ministerstvo dopusti, za znižani col 2 gl. od centa grobe vage izvažali. e) izveržlti posebej imenovani, kakor : pepel izlugan, in premogov pepel, gnoj (tudi gnano), smeli, pomije, tropine, Čepine kamnene in lončene robe, oslružki ali obrezki zlala in srebra, blato . . Opomba k razredu zver ž ko v. Z odpadki, ki v tari ti niso posebej povedani, se ravna kakor s srovo robo, iz ki ere izvirajo ; n. p. z odpadki iz slonokosii ali morske pene, kakor z neobdelano slonokosljo ali neizdelano morsko peno; iz bombaževe ali volnene preje, kakor s srovim bombažem ali volno. 1 cent gr.vag. prost prost prost M. II. I cent gr.vag, 1 cent gr.vag. prost 1 pr. M. II. M. I. prost pr. 8 3 'S ■e d NI Benennung der Gegenstände Pur ilie Einf uhr Ï ? X? 2 » ? s.fc I- © N Tara-Abzüge in Percent en des Rohgewichtes öi a i ž *■§ Q Für die Ausfuhr i> «> -5 2 i* Cfc 55 fl. kr, ZL 1| t. •£ £ "= » 'S as F.d. JJnrcttf Ol c a M kr b) Hefe, flüssige (natürliche, nicht künstliche) . . c) Kleien, Oelkuchen und andere Rückstände, von ausgesottenen und ausgepressten Früchten und Samen d) lindern, d. i. alte Abjdlle von Baumwoll-, Leinen-, Woll- und Scidewaaren. wie auch zerstampftes oder zerrissenes Maculatprpapier, feste oder flüssige Papiermasse und Papierabschnitzel..................... Anmerkung. Aus Umgarn , Croatie. und Slan,nie. nmi der croatischstavonischen Militärgräme können lindern über Triest und Fiume auf Licenten des Finanzministeriums gegen den ermässigten 55©// von 2 fl. für i Centner porco ausge-führt werden. e) Abfülle, besonders benannte, als: Asche, ausgelaugte, und Steinkohlenasche, Dünger (auch Guano), Kehricht, Schlempe, Spühlicht, Trüber, Träster, Scherben von Stein- und Thonwaaren, Gold- und Silbergrätze, Schlamm........................... Anmerkung our Clasae der Abfalle. Abfälle, die im Tarife nickt eigene auf geführt eind. werden wie die Hob-stoße, aus denen sie absiutsmen, behandelt. Z. lt. Abfälle von Elfenbein oder Meerschaum, wie rohes Elfenbein oder roher Meerschaum; von llaum- oder Srhafteollgarnen, wie rohe Baumoder Schafwolle. 1 Ctr. spor co N. II. 1 Ctr. sporco frei frei 1 Ctr. sporco frei frei N. II. N. I. frei frei frei q£ \ . ■ ''"V .'I s *, S. vi\ H'ti-i *tST.T Š. 8 » c ESSRK .\?r * .xlri-v .6 i ' t I- ■ o*i> i s »—•......... 1 S\v *5\ rsr- ! i «A ■ /V ! * M • •«. ,11»' ' H .Av.W ü* il i ,T„ .. 1 A ■ . à'Wit. mv.< . i (M SV M i . i;X » » tmlfe ht >‘M*v >V ’ 'i :. • . V>\ >., ;> \«* X*'. v .» •>'»A»r\ isVv. ’A «kin . 'u*h , e< '•■!». ‘i*»V. »W- «wwüä '" ;Wkiu»\' > & -t;.. » A>