Za tvojo reklamo novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajurtglspin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale grappo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir-0,77 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 5 (993) Čedad, četrtek, 3. februarja 2000 Telefon 0432/731190 Storiti Predsednik Republike je 26. januarja sprejel delegacijo slovenske manjšine, ki jo je vodil sen. Volčič ToPou !0HNI55io*é| Cosa c’è dietro la nuova crisi comunale Cade Pascolini, il voto ad aprile Conclusa dolorosamente, per certi aspetti anche senza molta dignità, un’altra pagina della vita amministrativa di Cividale, viene da chiedersi a cosa si debba tutto ciò, e se si tratti di sfortuna, di incapacità congenita, di qualcosa d’altro. Il fatto oggettivo, nudo e crudo, è che a Cividale si tornerà ad eleggere il consiglio comunale per la terza volta nel giro di cinque anni. Probabilmente è un record, del quale c’è comunque poco da vantar- si. Due anni fa l'amministrazione di centro-sinistra cadde e arrivò a governare il commissariato, fino alle nuove e-lezioni che premiarono il Polo. Oggi la storia si ripete con qualche distinguo. Allora ad abbandonare il sindaco Bernardi fu una parte politica che tutto poteva dirsi fuorché di centro-sinistra, oggi a “tradire" Pascolini sono i due partiti cardine del centro-destra, Forza Italia e Alleanza nazionale. Michele Obit segue a pagina 6 Za našo zaščito pri Ciampiju V govoru predsednika v ospredju spoštovanje različnosti in pomen evropskih integracijskih procesov tudi za realnost slovenske manjšine Cividale: a rischio la Polizia di Stato Evropa, predsednik in manjšina Commissariato, allarme chiusura Predsednik republike nima v zvezi z zaščitnim zakonom za slovensko manjšino posebnih kompetenc, je pa, kot garant ustave, največja avtoriteta v državi. In dejstvo, da je Carlo Azeglio Ciampi pozitivno odgovoril na pismo predstavnikov slovenske manjšine v Furlani-ji-Juljiski krajini in sprejel slovensko delegacijo, ni brez pomena. Ne gre namreč le za vljudnostno srečanje, saj ga lahko razumemo tudi kot signal parlamentu. Ni seveda brez pomena niti dejstvo, da nas je Ciampi sprejel prav v trenutku, ko je v teku v poslanski zbornici razprava glede našega zaščitnega zakona, ki naj bi po besedah in zagotovilih predsednika Poslanske zbornice Violanteja prišla do končnega cilja z glasovanjem posameznih členov v teku februarja. Predstavniki slovenske manjšine smo vsi pozitivno ocenili srečanje in ne le zaradi prijaznega vzdušja. Ugotovili smo, da smo s predsednikom republike na isti valovni dolžini še posebno, kadar postavlja vprašanje slovenske manjšine v evropske razvojne in integracijske procese. Izhodišče so seveda naravne pravice, ki jih zagotavlja ustava vsem državljanom, v ospredju je tudi spoštovanje različnosti, ki bogatijo državo. A v svojem govoru jih je predsednik Ciampi omenil kot nekaj skoraj samoumevnega. Vso težo pa je dal procesu širitve Evrope, ki zagotavlja vsem varnost in mir in v katero bo v kratkem vstopila tudi Slovenija, kar bo pozitivno vplivalo tudi na slpvensko manjšino. Upati je, da bo država s sprejetjem zaščitnega zakona končno uredila slovensko vprašanje, manjšina pa bo svoje energije usmerila v ustvarjanje pogojev za kvalitetnejše življenje vseh ljudi ob slovensko-italijanski meji. Un presidio importante come il commissariato di Polizia di Cividale rischia di venire soppresso. L’allarme è stato lanciato nei giorni scorsi dal Siulp (Sindacato italiano unitario lavoratori Polizia) e subito si sono avute le prime reazioni contrarie, sia a livello di Comunità montana che di Regione. “In un quadro di riordino delle specialità della Polizia di Stato - ha fatto sapere il sindacato - il ministero dell’Interno ha ravvisato la necessità di istituire un vero e proprio settore di Polizia di frontiera con personale specialistico nel territorio compreso fra i valichi di Mernicco e Uccea per vigilare contro il traffico di clandestini, auto rubate, armi e droga che si svolge sul confine nord-orientale. Di contro, però, e incomprensibilmente, ritiene superflua la presenza del Commis- sariato di Ps per il quale prevede la trasformazione in ufficio di frontiera, dimezzandone il personale attualmente impiegato e rendendo perciò impossibile il pattugliamento del territorio”. Il commissariato di Cividale conta 31 operatori (diventerebbero 15). Negli ultimi anni, secondo i dati del Siulp, sono stati compiuti in media 1825 interventi all’anno su richiesta dei cittadini. Le pratiche relative alla Polizia amministrativa sono state quasi 9 mila l’anno. Il territorio che deve coprire è molto e-steso, comprendendo 20 comuni e quasi 70 mila abitanti. “Privare un ambito così ampio della vigilanza e prevenzione e-spletata dalla Polizia di Stato - avverte il sindacato - equivarrebbe necessariamente ad esporlo al rischio di infiltrazioni criminali”, (m.o.) segue a pagina 2 Ciani slovenske delegacije s predsednikom Ciampijem na Kvirinalu Predsednik republike Carlo Azeglio Ciampi je v sredo 26. januarja sprejel na Kvirinalu delegacijo predstavnikov slovenske manjšine v Furlaniji-Juljiski krajini, ki jo je spremljal slovenski senator Mitja Volčič. Slovence v videmski pokrajini sta zastopala Giorgio Banchig in Jole Namor, ki sta tudi spregovorila v imenu vse delegacije. V njej so bili še podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, deželna svetovalka slovenskih in italijanskih komunistov Bruna Zorzini Spetič, Bernard Špacapan za Slovensko skupnost, Igor Can-ciani za Stranko komunistične prenove, predsednik SKGZ Rudi Pavšič, predsednik SSO Sergij Pahor in Igor Tuta za Slovenski forum. Srečanje je potekalo v sproščenem in prijateljskem vzdušju. Predsednik Ciampi, ki je le pred dobrim mesecem podpisal zaščitni zakon za jezikovne manjšine v Italiji, je pokazal veliko občutljivost do teh vprašanj in v svojem izvajanju podčrtal pomen vrednotenja različnosti, predvsem pa je uokviril vprašanje zaščite slovenske manjšine v proces evropskih integracij. S pogledom uprtim v bodočnost je predsednik Ciampi govoril o bližnji prihodnosti, ko bodo z vstopom Slovenije v Evropsko Zvezo izginile meje med sosednjimi državami, kar bo še posebnega pomena za slovensko manjšino. beri na strani 5 Kulturni dan počastimo 11. februarja v Špetru Kulturni večer v znamenju beneške ustvarjalnosti v Trstu 8. februarja Slovenci praznujemo Prešernov dan, naš kulturni praznik. Letos bo povsod še posebej slovesen, saj poteka ob dvestoti obletnici rojstva pesnika Franceta Prešerna. V Benečiji bomo na pobudo Studijskega centra Nediža in pod pokroviteljstvom Občine Speter počastili Dan slovenske kulture v petek 11. februarja v Spe-tru. Kulturni večer v znamenju beneške ustvarjalnosti prirejajo 8. februarja pa v Trstu, v Gregorčičevi dvorani, na pobudo Slovenskega kluba. beri na strani 3 Četrtek, 3. februarja 2000 dalla prima pagina Di contro “è necessario non trasformare il commissariato ma integrarlo con l’istituzione dell’ufficio di Polizia di frontiera”. Tra i tanti motivi per cui si chiede il mantenimento anche il fatto che “su 9000 stranieri dell’intera provincia, Civi-dale gestisce i permessi di soggiorno di quasi 2000 immigrati”. L’allarme è stato ripreso anche in sede di Comunità montana. I consiglieri del Ppi Stefano Gasparin e Valter Pinton hanno presentato un ordine del giorno, da discutere nella prossima assemblea, in cui chiedono al presidente Giuseppe Marinig “di attivarsi presso gli uffici competenti perché promuovano un’azione congiunta tesa alla salvaguardia del commissariato”. Tra le motivazioni che stanno alla base di questa richiesta anche quella che vede “l’ambito del mandamento di Cividale al centro di importanti attività commerciali, culturali e sportive, oltre alla particolarità Odq in Comunità e interpellanza alla Regione “Commissariato, no alla chiusura” del territorio, semicollinare e montuoso per i 3/5, tale da considerare insufficiente a garantirne il pattugliamento anche l’esiguo numero di personale attual- mente previsto”. Tra le altre prese di posizione, contrarie alla chiusura, quella dell’associazione di commercianti e imprenditori “Cividale futura”, che an- nuncia azioni di protesta. Intanto la vicenda approda in Regione con un’interpellanza presentata al presidente della Giunta regionale Antonione dal consigliere Ds Alessandro Tesini. Questi chiede “se, considerato l’impegno profuso dalla maggioranza regionale per il sostegno dei progetti mirati per la sicurezza delle aree a rischio, non intenda proporsi con altrettanta determinazione intervenendo nei confronti del competente ministro degli Interni affinché Cividale mantenga il suo commissariato, anche per l’importanza che questo riveste come presidio del territorio contro ogni azione di tipo criminoso”. (m.o.) Pisn o IZ i Rima ■Bai ^ i. * Stojan Spetič Zaradi močnih klofut, ki jih od časa do časa dobiva moj organizem, sem pogostoma v družbi zdravnikov. Tako sem spoznal tudi človeka, ki je strokovno sledil težavam, ki so Craxija privedle v prerani grob. “Stvar je sila preprosta: bil je požrešen in trmast, da sploh ni posluSal zdravniških nasvetov. Najbrž je bil prepričan, da ima oblast tudi nad svojim zdravjem...” je bil zaključek. Oblast namreč udari v glavo vsakogar, ki v svoji pretirani ambiciji ne razume, da to ni vzpon v družbeni piramidi, pač pa le sredstvo za reševanje problemov in izboljševanje sploSnih življenjskih pogojev. V Craxijevih osemdesetih pa so se na dvoru trli “palčki in balerine”. De Michelisa so v hotelu Plaza vsak večer čakale lepotice, ki so upale na filmsko ali televizijsko kariero. Craxi je svoj “harem”, tako pravijo, imel v Hotelu Raphael, za Trgom Navona. Spominjam se, ko je prišel v Trst in na prefekturi sprejel odposlanstvo Slovencev. V preddverju mi je pogled padel na zagorelo črnolasko s pretiranimi oblinami. To bo tajnica, sem si mislil. Nekaj let pozneje sem v uglednem rimskem tedniku prebral, da je brazilski gospodični bilo ime Rosaria in da je imela stalno sobo v Raphaelu. “Sefu” je bila za sprostitev, ko si jo je zaželel. V tistih letih je kakor meteora v svetu pornografije zablestela mlada svetlooka plavolaska na visokih petah, Anja Pieroni. Cez noč je zapustila bedni “set” pornografije in prevzela vodstvo velike privatne televizijske postaje. Šušljalo se je, da ji je denar dal Craxi, odkar je postala njegova ljubimka. V periodičnem tisku se je pojavil celo “gossip”, da je Craxijeva žena Anna užaljena odklonila preselitev v Rim. Anja Pieroni se je pojavila tudi te dni, ko se je v Italiji dvigal zbor Craxijevih oboževalcev. Televizije baje nima več, saj jo je morala prodati, vendar pravijo, da ji kljub temu denarja ne manjka. Čeprav se sedaj druži z Faustom Bertinottijem, je srečanja s Craxijem v svojih spominih opisala tudi Marina Punturieri, najprej Lante Della Rovere, nato pa Ripa Di Meana. Tista, ki se je pred nekaj leti proslavila z ogromnimi plakati proti kupovanju živalskega krzna. Dala se je slikati gola, z neurejeno kosmatim mednožjem in zapisala geslo: “To je edino krzno, ki ga nosim ponosno.” Predrzna Marina rada opisuje, kako je sedala Craxiju v naročje in ga vznemirjala, medtem ko so se drugi gostje, nič hudega sluteč, pogovarjali o politiki. Vendar pa je politika hudič, ki razjeda možgane z rastočimi skrbmi v tolikšni meri, da splahne tudi moškost. Vsaj tako izhaja iz spominov pred nekaj leti prerano izginule por-nozvezdnice Moane Pozzi. V njenih spominih je tudi epizoda, ko so jo povabili v hotelsko sobo uglednega italijanskega oblastnika. Moana iz diskretnosti ne omenja imena, vendar ga opisuje kot visokega, napol plešastega, okrogloličnega, z velikimi naočniki in avtoritarno držo. Pravi, da se je pred njim slekla, vendar naj bi se na postelji le pogovarjala, ker je bil znani politik zatopljen v svoje skrbi in se ji ni mogel posvetiti, kot bi najbrž zaslužila. Bila so že devetdeseta leta. Skupina milanskih sodnikov je že aretirala Craxijevega sodelavca Maria Chieso, ki je finančno izžemal mestno zavetišče za reveže. Bližala seje nevihta... Volilni sistem v Sloveniji nerešen vozel Večkrat napovedana poroka med Peterletovimi krščanskimi demokrati in Podobnikovo ljudsko stranko je ponovno prenesena na kasnejši datum. To sporočilo je prišlo iz vodstev obeh strank, ki se že dobro leto pogajata, da bi poiskali tiste potrebne skupne elemente, ki bi ju popeljali do združitve. Kdaj in če bo sploh prišlo do združitve, je vprašanje, ki si ga vsi postavljajo in to tudi spričo zadnjih dogodkov. Le-ti so bili zaznamovani z dokumentom o volilni združitvi Peterletove in Janševe stranke. Poteza naj bi služila kot izziv Podobniku, da bi predčasno zapustil vladno koalicijo in se pridružil dvojici spomladanskih strank, ki težijo k obnovi novega Demosa, desnosredinske koalicije, ki je zmagala na prvih večstrankarskih volitvah v Sloveniji. Ce v desnem bloku imajo kar nekaj težav v združitvenih procesih, v levem, za sedaj, sploh ne razmišljajo na kaj podobnega. Združena lista je ubrala politiko Blairove “tretje poti”, beleži porast priljubljenosti med volilci in vse kaže, da bi na prihodnjih parlamentarnih volitvah povečala svojo poslansko prisotnost v državnem zboru. Po drugi strani pa se je pri liberalnih demokratih zgodilo nekaj, kar nihče ni pričakoval. Kljub odločitvi vodstva stranke s samim Drnovškom na čelu, je večina poslancev LDS preslišala izbire vodstva in se v parlamentu opredelila proti večinskemu sistemu. Politično prepričevanje vodje poslancev Toneta Anderliča je očitno rodilo pozitivne sadove, saj se je kar 18 poslancev oddaljilo od politične linije stranke. Odločitev liberaldemo-kratskih poslancev je že tretjič ovrgla predlog Janeza Janše, ki je zahteval, da se parlament izreče za večinski volilni sistem. Ker za takšno odločitev morata stati vsaj dve tretjini parlamentarcev, je tudi tokrat pobuda veljaka socialdemokratov padla v vodo. Janša je zabeležil negativni odziv tudi v zvezi z oblikovanjem 88. volilnih okrajev, v katerih naj bi se volilo po večinskem sistemu. Večina strank je njegovemu predlogu nasprotovala z utemeljitvijo, da je šlo za tako oblikovanje okrajev, ki bi vidno omogočilo uveljavitev socialdemokratske stranke. Medtem ko se stranke pripravljajo na spremembo volilnega sistema in na volitve sploh, se je kandidat za novega zunanjega ministra, Dimitri Rupel, predstavil pred parlamentarno komisijo. Njegov zunanjepolitični program je bil očitno nadvse učinkovit, saj je prepričal skoraj vse člane parlamentarnega odbora za mednarodne odnose. Ruplova stališča je namreč podprlo kar 12 članov, proti se je izrekel le eden. Rupel je opredelitev glavnih problemov slovenske zunanje politike v tem letu strnil v štirinajst točk. Posebno pozornost je posvetil krepitvi odnosov s sosednjimi državami, še posebej s Hrvaško in Italijo. Izrekel se je tudi za odpravo zaostankov pri urejanju položaja slovenske manjšine v Avstriji in Italiji in napovedal skrb za Slovence po svetu. Dimitri Rupel (LDS), dosedanji veleposlanik v ZDA, je bil vodja slovenske diplomacije v prvi, Peterletovi vladi; leta 1995 je bil izvoljen za ljubljanskega župana, (r.p.) La Croazia riparte con Račan Duty free addio I duty free sloveni cesseranno la loro attività il 31 dicembre del 2000. Ciò vale per quelli posti sul confine con l’Italia che sono 21 e con l’Austria (16). Gli 11 duty free sul confine con la Croazia continueranno ad operare fino all’ingresso della Slovenia nell’Ue. Lo ha deciso il governo sloveno, anticipando i tempi e suscitando non poche reazioni da parte dei gestori della rete di negozi che hanno calcolato il danno e-conomico in 1,7 miliardi di marchi. La Croazia gira pagina Il neopremier croato e leader del partito socialdemocratico Ivica Račan ha costituito il nuovo governo composto da 15 ministri, due vicepresidenti ed un suo vice. Ben 11 ministri provengono dalle file del partito socialdemocratico. Nel governo è entrato anche il leader della Dieta democratica istriana Ivan Jakovčič a cui è stato affidato il Ministero dell’integrazione europea. Lunedì il ballottaggio Si terrà lunedì 7 febbraio il ballottaggio tra i due candidati alla presidenza della Repubblica croata, Stipe Mesič, che al primo turno ha avuto il 41,1% dei voti, e Dražen Budiša (27,7%). Buono anche l’afflusso alle urne con poco meno del 63% degli aventi diritto. I sondaggi, effettuati dopo il primo turno, hanno nuovamente indicato il vincitore in Mesič con il 44%, mentre a Budiša andrebbe il 32% dei consensi, gli incerti però raggiungono ben il 16%. Curioso il fatto che un sondaggio condotto su Internet dia come vincitore Budiša con il 52% dei consensi. Il maggioritario non passa É stato determinante il voto di 18 parlamentari li-beraldemocratici (LDS) che malgrado l’indicazione del partito hanno bocciato per la terza volta il disegno di legge per l’introduzione del sistema elettorale maggioritario, proposto dal leader socialdemocratico (SDS) Janša (44 voti a favore, 33 i contrari). La modifica delle legge elettorale esige il sostegno di due terzi del parlamento. Non è passata nemmeno la proposta degli 88 collegi uninominali, giudicati dalla maggioranza, disegnati troppo su misura dei SDS. Preti sciatori Si è svolta nel comprensorio sciistico di Maribor la giornata sciistica dei sacerdoti sloveni. La manifestazione ha registrato un buon successo con la partecipazione di ben 77 sacerdoti divisi in tre categorie (fino a 35 anni, dai 35 ai 50, gli over 50). Per ol- ; tre 15 anni la giornata sciistica dei sacedoti sloveni si è tenuta a Kranjska Gora, con quest’anno inizia la rotazione e dovrà essere un’altra diocesi ad organizzarla. E le suore? Per o-ra non sciano, ma non è detto che la situazione non cambi, tenuto conto di quanto sia diffusa la pratica sportiva tra gli sloveni. Un Salterio multimediale L'antico codice in compact-disc Sabato 5 febbraio, alle ore 15.30 presso la sede municipale a Prato di Resia, si svolgerà la seconda sessione del primo seminario introduttivo al convegno di studio “La religiosità nella montagna friulana - Anime che vagano a-nime che tornano - Vivi e morti nella narrativa di tradizione orale”. Il convegno è organizzato dal Centro Intemazionale sul Plurilinguismo - Archivio Etnote-sti, dall’Istituto Professionale per i Servizi Commerciali e Turistici “Jacopo Linussio” di Tolmezzo, dal circolo culturale Menoc-chio di Montereale Valcel-lina e dalla Società Filologica Friulana/Sit pe Ciar-gne, con il patrocinio del . Comune e della Pro Loco di Resia. La prima sessione del seminario si è svolta a Villa Santina sabato 22 gennaio, la terza e ultima si terrà a Montereale Val-cellina il 19 febbraio. Nell’incontro di Resia i-terverranno: Roberto Da-pit, Raimondo Domenig, don Mario Gariup, Domenico Isabella, Laura Oretti, l’Istituto di Ricerca “A. Tellini”. Coordinatori del seminario sono: il prof. Gian Paolo Gri, Giorgio Ferigo e Aldo Colonnello. A conclusione del seminario, è previsto l’incontro con il gruppo folkloristico Val Resia presso l’albergo Val Resia. (l.n.) Anche quest’anno si svolgerà a S. Pietro al Na-tisone, secondo una tradizione ormai consolidata, la giornata della cultura slovena, celebrata da tutti gli sloveni l’otto febbraio, data della morte di France Prešern, uno dei massimi esponenti della poesia slovena, che quest’anno ricordiamo a 200 anni dalla sua morte. Il Centro studi NediZa, che con il patrocinio del Comune di S. Pietro organizza la manifestazione, sta ancora definendo i particolari di un appuntamento culturale che avrà luogo venerdì 11 febbraio e si articolerà come di consuetudine in diversi momenti. Dapprima nella Beneška galerija verrà a-perta una mostra antologica dedicata a Paolo Petri-cig e nella quale verrà posta attenzione alla sua produzione pittorica e grafica, ma non soltanto Seguirà la presentazione di una bella pubblicazione per bambini. Si tratta di una favola illustrata dagli alunni della prima e seconda elementare della scuola bilingue di S. Pietro, uscita nelle versioni slovena, italiana e friulana che aveva vinto il primo premio al concorso Sulle ali delle farfalle, indetto dal Comune di Bordano nel 1998. A chiudere la manifestazione un concerto musicale. E stato invece rimandato alla prossima primavera lo spettacolo, dedicato alla cultura popolare degli sloveni in Italia nelle sue forme più autentiche e nella realtà culturale attuale, scritto e diretto da Pavle Merkù e promosso dall’Unione dei circoli culturali sloveni che verrà presentato il 6 febbraio al Kulturni dom di Trieste e l’8 febbraio al Kulturni dom di Gorizia. Sempre in occasione della giornata della cultura slovena, T8 febbraio si terrà a Trieste su iniziativa dello Slovenski klub u-na serata dedicata alla Slavia. Protagonisti dell’incontro Luisa Toma-setig con una mostra di illustrazioni per ragazzi, Miroslav Janek, uno dei protagonisti di Postaja Topolove / Stazione To-polò, con la sua mostra fotografica, Antonella Bu-covaz che presenterà una parte dell’attuale produzione poetica nella forma dialettale, il cantautore Daniele Capra e Michele Obit, il regista della serata che avrà cura di inserire i vari interventi nella cornice dell’attuale realtà culturale della Benecia. Il Salterio riccamente decorato che l’arcivescovo di Treviri Egberto (977-993) fece eseguire dai monaci benedettini del monastero dell’isola di Reiche-nau, sul lago di Costanza, oggi custodito nel museo archeologico nazionale di Cividale, è al centro di un progetto editoriale multimediale curato dagli esperti della Soprintendenza regionale ai beni artistici. L’antico codice, per lo splendore ornamentale e per l’originalità stilistica e tematica, è considerato una delle più raffinate testimonianze di pittura medievale a noi tramandate. L’iniziativa culturale sarà finanziata dalla Regione Friuli - Venezia Giulia, dalla Banca Popolare di Ci- vidale e dalla Fondazione Crup e anticiperà la grande mostra sul Patriarcato di A-quileia “Il pastorale e la spada”, in programma nelle sedi di Aquileia e Cividale a partire dal giugno prossimo. L’annuncio è stato dato in occasione della presentazione del calendario istituzionale 2000 della Popolare di Cividale che riproduce in anteprima le splendide miniature di quel salterio risalente al X secolo. Verrà innanzitutto riprodotto in copia anastatica a cui si aggiungerà un volume con i risultati dei più recenti studi sul codice unitamente ad un compact-disc che ne consentirà un’agevole consultazione al computer. Ta-na Solbici na jé se naredila riuniun od čirkoio kulturale tei wsaké léto ‘Rozajanski dum ’ litos To se romonilo nej več ta-na jté, ki čirkoio owdèlel lani ano jtè ki so si misli owdelet litos W saboto 29 dnuw ga-norija, čirkoio kulturale Rozajanski Dum jé se spravil za naredit asembleo, tej wsaké léto. Jsa riunion na jé se naredila ta-na Solbici, ta-par al-pinén, na ne dèvet nu poi pojiitré ano to se romonilo nej več ta-na jtè ki čirkoio owdélel lani ano jtè ki so si misli owdélet litos. Lani čirkoio jé owdélel več raži; te nejbojé wridne to so bile lése: leciuni tuw Skuli za učit nošo kultiiro (-jse leciuni so je paračali ano naredili Silvana Paletti, Anna Maria Di Lenardo ano Sandro Quaglia, wsj soci od Cirkola); tu-w ula-Zej cirkolo jé zdòlel poznet tin laskèn otrucén, ki ni so bili piršli na vi'dét Parko, to rozajonsko citiro, ples ano romoninjé; ta-létè Cirkolo jé paračel, tu-w ti Rozajon- Grupo folkloristiko be tèi pa naredit den libri za otroke W saboto 8 dnuw ga-norja ta-na Ravanci so se spravili wsj ti mlodi od taa rozajonskaa “grupa folkloristika” za romonit ta-na tè ki jè se owdèlalo tu-w to léto ki se zarobilo ano ta-na délo ki ma se naredit litos. Po kratkin grupo jè šel tu-w karjè laškin vasi ano pa ta-w Boiškin ano won z Auštrijo. Mo tej nej bojè IjuCi viječ jè se nora-dil ta-w Orici, ko citirauci ano plesauci od grupa ni so šli ta-w “Festival Mondiale”. Isé zajtè ki te zadnji viječ an jè bil kèj tu-w lèto 1987 ko an jè bil zbren, wkop ziz driie tri grupe, ta mi wsémi ti ki so bili, te nej liuče grupo, zawojo ki an ma ne stare nawade, den stari ples ano dne lipe wonte. Ta-w Orici so se nalésli karjè ti mlodi ki radi ple-šajo ano ki štimojo nji nawade, od wsija svéta. Za jso manifeštaciun grupo jè dèlel wsè léto za se paračet skuza prove, za si paračet nòve oblačila ta-pàr šnjidarici, čenče si pomislit za wso to driio ativita tu-w skuli, ziz otrucè ano ziz tin driii grupi od noše regiuni. W-sè jsé jè sirvialo za se paračet za jsò lèto zajtè ki grupo jè barel za morèt tyt ta-w Sponjo. No drùé délo ki jsi grupo be tèi owdèlet to jé se paračet za naredit kej wkop ziz nin grupo z Ukrajne, jzdé w Laškin mo pa ta-w Ukrajni. Grupo be tèi pa naredit den libri za otroke ku ti ko Cè se pravit od oblačila ano pa den driii opuskolo. Catia Quaglia Su iniziativa del centro studi Nediža l’11 febbraio Religione e tradizione, • • seminano a Resia La cultura in festa a Il Dan slovenske kulture a S. Pietro in una foto d’archivio La sede del Museo archeologico di Cividale ski kulturski h'iSi, no mostro ta-na furnoZe, tu ki ninki nur jè se kiiala čalčina. Rudi ta-lété, misec avo-šta, otrocy so morèli vi'dét ano poznet pravico to ziz lisico: ni so morèli vi'dét kotulo ki na jè bila si kiipi-la za tyt nu-w Rim, kla- basi'ce ki ona anu ji kopar-cinčič uk so bili wkradli tana Nji'vi, ni so morèli vi'dét pa zečiča, ukiča, te kroke ki so tèli jo naučit lastyt ano SCè drùe roči. Tu-w jasany, Cirkolo jé paračel kolindri ano za Vi-nahtii an jé se dal tu-w Reziji ano pa karjè jy wkrej od Rezije. Za litos, so misli štam-pet te petnji elenko telefo-niko ano pa libri ki jé pi'sel rejnik Aldo Madotto “Vivere fra le montagne”, libri ki so ji na nalaža več. So si misli pa naredit te stértnji libri “Pagine di Storia Resoconti di Vita Resiana” za te lika ki rejo od 1981 drèt ta-w 1990. Te pyrve tri librine jè bil pi'sel rejnik Aldo Madotto. Za poznet bujsé da skot somo parSly, da zakoj ro-monimo jitako ano pa za kapyt bujsé jté ki pravi lèc za minoranco sloveno, Cirkolo si misli poklicet te ki znojo jse roči ano se nalèst ziz njimi ano romonyt ta-na jsé. Nejzat, so si misli pa naredit no gito za stat wkuop ano za poznet driie mèsta. Luigia Negro Aktualno Tutela del friulano tra festa e impegno Lunedì assemblea al Centro Paolino dAquileia di Udine Misli Haiderja po vsej Evropi “Fieste e impen pe len-ghe e culture furlane” è il nome dato all’iniziativa voluta dall’Università degli studi e dall’Arcidiocesi di Udine sul tema della tutela delle minoranze linguistiche. L’incontro, che si terrà lunedì 7 febbraio, dalle 17.30 alle 20.30, presso il Centro Paolino d’Aquileia, in via Treppo 5 ad Udine, chiamerà a raccolta istituzioni e cittadini per celebrare la promulgazione della legge di tutela entrata in vigore il 15 dicembre. Si tratta di un momento di festa ma anche di impegno, come spiega il titolo dell’iniziativa, in quanto durante l’assemblea verranno illustrate da esponenti qualificati le linee programmatiche di attuazione della legge che contiene le “Norme in materia delle minoranze linguistiche storiche” nei diversi settori di applicazione: università, scuola, amministrazioni locali, servizi pubblici, media, cultura, imprenditoria e Chiesa. Hanno annunciato la loro partecipazione all’incontro, tra gli altri, il sottosegretario per le minoranze onorevole Luciano Caveri, il senatore Felice Carlo Be-sostri, relatore della legge al Senato, e il presidente del Confemili, Domenico Morelli. Tra gli organi di informazione che hanno aderito all’iniziativa, che inizierà e terminerà con un’esibizione di musica friulana, anche il Novi Matajur, il Primorski dnevnik, il Dom, il Novi glas e Slovit. Evropska Unija grozi z izolacijo Avstrije, če bo prišel na vlado Jorg Haider. Ko pišem Zeleni list, potekajo na Dunaju pogajanja in težko si je misliti, da se bo Haider umaknil. Zunanji pritiski večajo njegovo moč in potrjujejo natančno to, kar Haider pravi: Avstrija mora pokazati, koliko ima kaj v hlačah, če hoče preživeti zunanje pritiske in notranji razkroj, ki ga povzročajo stari in novi “drugačni”: od manjšin do priseljencev in pribežni-kov. Avstrija mora braniti svoj socialni mir in svojo blaginjo pred zunanjim in notranjim sovražnikojn. Znebiti se mora kompleksov iz preteklosti, kot je nacizem, in paziti, da je evropsko združevanje na spravi na rob, ki je posejan s Slovani, Albanci, zamorci in drugimi. Zato je Haider evroske-ptik, neprijazen do slovenskih in slovanskih sosedov ter ksenofob v svoji notra- nji politki. Takšen je program njegove stranke in takšno je mnenje številnih Avstrijcev. Paolo Rumiz ima prav, ko piše, da so v Avstriji domala vse stranke, torej tudi socialdemokratska, tiščale v svojih srcih ksenofobna, protievropska in nacionalistična čustva, le da jih je Haider izrekel naglas in brez ovinkarjena. Ze dolgo časa je v Avstriji živ strah pred evropsko integracijo, pred možnostjo, da bi v Evropsko Unijo stopili osovraženi Slovani (najprej sosednji Slovenci), da bi bogastvo dežele posesali in zmaličili zamorci, Srbi in Albanci. Ta strah dobro pozna slovenska manjšina na Koroškem, saj je bila in je pogostokrat predmet strahu večine in posledično žrtev ustrahovanja. Popolnoma napačno pa bi bilo omejiti Haiderja na Avstrijo. Čustva in misli, ki jih on izraža so zasidra- na v vseh evropskih državah. Za Bossija in njegovo Severno ligo je Haider model. Predsednik deželnega sveta FJK Antonione vidi v Haiderju pozitivno osebo, v Trstu je Jorg doma in celo Illy vidi v njem, ne pa v njegovem programu, prijetnega človeka. Da je Haider osebno prijetna in šarmantna oseba so mi potrdili znanci (moji) s Koroške. Prijetni pa niso njegovi programi in programi stranke, ki jo vodi. Tržaški Menia misli kot Haider. Ko pride Fini v Trst in v Bočen govori zelo podobne stvari kot Jorg. V nacionalnem zavezništvu in v Berlusconijevi Forza Italija je precej ljudi in voditeljev, ki niso tako zelo oddaljeni od avstrijskega lide-rja. Gene Haiderjeve misli bi lahko našli v Franciji, Belgiji, v Nemčiji itd. Voditelji Evropske Unije so se hitro zbudili in ogradili od Haiderja, ker vsaka država zase ve, da so določene misli skupne vsej evropski desnici in da so oplodile mnoge ljudi, ki se predstavljajo kot apolitični, so pa proti, samo in vedno proti, temu in onemu. Konec koncev bi kako Haiderjevo seme našli tudi v Sloveniji. Ne smemo si namreč delati iluzij. Zapiranje vase, odkrivanje in identificiranje notranjih sovražnikov ter naglaševanje zunanjih je močno zdravilo proti strahovom pred vedno širšim in globalnim svetom ter učinkovito orožje oblasti, kije v stiski. S podobnimi argumenti se je razletela Jugoslavija in sovraštvo do drugega je namesto mirnega razhoda povzročilo vojno. Zanjo so bili očitni interesi, kar dokazuje Hrvaška. V miru se je Tudžmanova HDZ stalila kot sneg pod soncem. Kaj sta naredila Jelcin in njegov naslednik Putin, ko je Ze kazalo, da bo šla k streli ruska nomenklatura z Rusijo vred? Sprožila sta in stopnjevala vojno proti Ce-čenji. Vsakič, ko Putin spregovori o potrebi, da se pokončajo teroristi, pridobi nove glasove. Mehanizem je torej znan, hudo je, ko postanejo besede dejanja. Zato se evropske države bojijo Haiderja, ki je v Avstriji in tistega, ki je v skoraj vsaki evropski državi. Una delle iniziative promosse dall’arcidiocesi udinese al fine di valorizzare e promuovere le culture friulana e slovena in Friuli La dichiarazione dei diritti umani “naviga” in friulano Su Internet il documento tradotto grazie a “la Patrie dal Friul” I valori “universali”, proclamati solennemente dalla “Dichiarazione dei diritti dell’uomo”, vanno diffusi e difesi anche mediante la lingua friulana. É l’incoraggiamento ufficiale che giunge dall’Alto commissario delle Nazioni U-nite per i diritti umani il quale, da alcuni mesi, ha pubblicato sul proprio sito internet - www.unhchr.ch/udhr/lang/frl.htm - il testo dello storico documento tradotto in friulano. Promotori dell’importante iniziativa sono stati il mensile in lingua friulana “la Patrie dal Friul” e l’organizzazione non governativa “Associazione Proiezione Peters” di Udine. Già nel 1998, anno in cui ricorreva il 50. anniversario della proclamazione, “la Patrie dal Friul” aveva pubblicato in edizione speciale la “Declarazion universal dai derits dal om” (n. 11-12 december 1988), nella versione già edita nel 1974, ed ormai esaurita, dalla “Clape cultural A- cuilee”, a cura di Berto Dentesan e Zuan Nazzi Matalon. Lo stesso lavoro, nel 1999, è stato inviato all’Onu da “Ho un sogno”, il periodico realizzato dall’“Associazione Proiezioni Peters”. Nella premessa alla pubblicazione de “la Patrie dal Friul” era riproposto l’auspi-cio - oggi almeno formalmente realizzato, mediante la legge “Norme per la tutela delle minoranze linguistiche storiche” -che lo Stato italiano riconoscesse finalmente il diritto naturale all’uso della lingua friulana, eliminando tutte le discriminazioni condannate esplicitamente dall’articolo 2 della “Dichiarazione”: “A ogni individui i spietin ducj i derits e dutis lis li-bertats proclamats in cheste Declarazion, cence nissune distinzion par vie di gjema-zie, color, mascjo o femine, lenghe, re-ligjon, di impinion polifiche o alcaltri, di zoc nazional o social, di ricjece, di nassite o altre condizion”. Srečanje na slovenskem konzulatu Slovenski medji in naša m Na Generalnem konzulatu Republike Slovenije so se predstavniki z Urada za informiranje Republike Slovenije, ki jih je vodila direktorica Zdenka Jagarinec, srečali s predstavnikoma obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji, Rudijem Pavšičem iz Slovenske kulturno gospodarske zveze in Sergijem Pahorjem iz Sveta slovenskih organizacij. Na pogovoru sta predsednika predstavila sedanji položaj slovenske narodne skupnosti v Italiji ter izpo- stavila problematiko prisotnosti manjšine v slovenskih nacionalnih in osrednjih medijih. Izrazila sta pričakovanje, da bodo tudi slovenski mediji odigrali pomembno vlogo v procesu sprememb, ko se Slovenija vključuje v Evropsko unijo in meje ne bo več. Za to je potrebno izdelati jasno strategijo, katere sestavni del je tudi objektivno in celovito informiranje o življenju in delu Slovenk in Slovencev v treh sosednjih državah. SLOVENSKO DE2ELNO GOSPODARSKO ZDRU2ENJE - UNIONE REGIONALE ECONOMICA SLOVENA CEDAD/CIVIDALE - Ulica/Via Manzoni, 25 - Tel./Fax 0432-730153 L’attività di Bed and Breakfast ha trovato solo di recente in regione, la relativa disciplina giuridica con la Legge Reg. n. 17 del 05/07/1999 che regolamenta l’offerta di alloggio e prima colazione nella casa di abitazione, attraverso la normale organizzazione familiare. La disciplina fiscale è per ora definita solo limitata-mente all'aspetto Iva. La risoluzione n. 180/E della direzione centrale affari Bi tiela poviedat v parglihah, kar Ze nomalo cajta mi barli tu glave. Lieuš postroješ tojo pastiejo, lieuš boš spau! Mi se zdi, de kajšank- rat pastiejo jo na puste napravt Benečanam. Stare pravce an p^r-glihe vajajo. Gledmo postrojit našo pastiejo,de bomo buj lepuo spai. giuridici e contenzioso tributario del 14 dicembre 1998 prevede l’esclusione dell'applicazione dell’IVA, e quindi da qualsiasi obbligo inerente (partita IVA, scritture contabili, fatturazione, ecc.) quando l'attività viene eser- citata con carattere esclusivamente occasionale, nella casa di abitazione, per un massimo di sei posti letto, utilizzando le normali strutture familiari e se, per la prima colazione, si forniscono cibi e bevande confezionati senza alcun tipo di manipolazione. Per quanto riguarda le imposte sui redditi, non esiste al momento ancora una presa di posizione ufficiale, ma si ritiene che tali proventi debbano essere tassati come proventi di attività commerciali non esercitate abitualmente, e quindi come redditi diversi (quadro L modello U-nico delle persone fisiche). Servis Areidiocesi di Udine 25 Maggio l()% Furlans e Slovens in Friul Friulani e Sloveni in Friuli urlani in Slovenci v Furlaniji četrtek, 3. februarja 2000 Predsednik Ciampi je sprejel Slovence Banchig in Namorjeva spregovorila v imenu delegacije s prve strani Predsednik republike Ciampi je predstavnike slovenske manjšine dobesedno osvojil s svojim pojmovanjem manjšine kot dinamičnega telesa, ki ima svoje važno mesto v procesu Širitve Evrope in integracijski proces, kot najboljše jamstvo za mir in razvoj na celotnem evropskem prostoru. Izhajal je iz italijanske realnosti izpred 50 let, kjer je le pešCica ljudi govorila italijanski jezik, obenem pa je podčrtal, da niso nikoli meje med državami bile toCne lo-Cnice med narodi. Težišče njegovih besed pa je bil na procesu graditve nove Evrope in v ta okvir je vključil tudi manjšinsko problematiko. Predsednik republike je zagotovil tudi, da bo sledil postopku za odobritev zaščitnega zakona v parlamentu in tudi posegel v primeru, da bi se kje zataknilo. Prav je, de povemo, da je srečanje s predsednikom Ciampijem uvedel senator Mitja VolCiC, ki je poudaril pomen tega političnega trenutka, ko je v teku razprava. Doslej se je vsakič zakonodajna doba konCala predčasno in vsakič je bilo Predsednik Ciampi s sen. Volčičem treba znova zaCeti ves postopek. Še posebej je VolCiC podčrtal trend vrednotenja majhnih skupnosti in manjšinskih jezikov, ki ne ogrožajo nobenega, nasprotno predstavljajo bogastvo za vsako državo, še posebno vrednost imajo v tej dobi kot protiutež globalizaciji in homologaciji svetovnega gospodarstva. V imenu slovenske delegacije sta nato spregovorila Giorgio Banchig, ki je orisal stanje slovenske manjšine, njene Zelje in poglede ter Jole Na-mor, ki se je posebej zaustavila ob vprašanje zaščitnega zakona. Sledil je odgovor pred- sednika Ciampija, ki se je s slovenskimi predstavniki zadržal še veC kot je predvideval protokol. Za posebno presenečenje med obiskom na Kvi-rinalu pa je poskrbel ma-resalo koracerjev, ki je slovensko delegacijo sprejel pri vratih in jo spremljal do predsednika. Pohvalil je prizadevanja za varstvo manjšinskih jezikov in kultur, nato se nam je predstavil kot Rezijan, ki sicer živi in dela v Rimu nad 40 let, Se vedno pa rad zajaha v rezijansko dolino, v rojstno vas Osojane in rad govori rezijansko Se posebej z devetdesetletno mamo. L’intervento di Iole Namor La legge di tutela è indispensabile Signor Presidente della Repubblica siamo pienamente consapevoli del delicato momento che sta vivendo il nostro paese e della responsabilità cui si trovano a far fronte Governo e Paria-mento, chiamati a varare quelle riforme che sono indispensabili per far crescere il nostro paese anche nel contesto europeo, ma forse soprattuto per rimettere in sintonia i cittadini ccm le istituzioni. Si tratta, del resto, di problemi ed aspirazioni che condividiamo con tutti i cittadini italiani. Da questa prospettiva la legge di tutela della minoranza slovena del Ffiuh-Venezia Giulia può sembrare una questione marginale. Noi oggi desideriamo esprimere l’attaccamento e l’amore per le nostre tradizioni culturali e linguistiche che costituiscono una parte fonda-mentale ed irrinunciabile della nostra identità, l’aspirazione e la volontà di tramandarle vive e vitali ai nostri figli ed alle giovani generazioni che sempre più dovranno essere bilingui, trilingui,... plurilingui per essere protagonisti nella società. Ma con altrettanta convinzione desideriamo sottolineare che la legge di tutela della minoranza linguistica slovena del Friuli-Venezia Giulia è necessaria ed urgente. Per lo Stato italiano si tratta di dare coerentemente seguito agli impegni che ha liberamente assunto, sottoscrivendo importanti documenti intemazionali come la Convenzione europea per la tutela delle minoranze nazionali, ma soprattutto di rispondere ad un’esigenza fortemente sentita, chiudendo una pluride-cennale vertenza con parte dei propri cittadini, nello spirito ed in sintonia con la Carta Costituzionale e lo Statuto della Regione autonoma Friuli-Venezia Giulia La definizione dello status giuridico della minoranza slovena riteniamo, non può più essere rimandata perchè non si tratta solo di riconoscere dei diritti ma anche di consentire alla nostra comunità ed a tutta la realtà regionale del FVG di liberare e dispiegare le sue energie per favorire lo sviluppo, l’integrazione e la collaborazione coi la vicina Slovenia come del resto ci sollecita la stessa UE, attraverso tutta una serie di misure, predisposte a questo fine. Come Lei sa, Signor Presidente, il Parlamento in questa legislatura ha lavorato sulla questione delle minoranze linguistiche, varando la legge che le 12 minoranze storiche in Italia attendevano da decenni. Ora è la volta della legge specifica per la tutela della minoranza slovena del Friuli-Venezia Giulia che è già giunta in aula alla Camera dove si è anche conclusa la discussione generale. Apprezziamo il lavoro che il governo D’Alema ora ed il governo Prodi prima, nonché la maggioranza di centro-sinistra alla Camera, hanno svolto su questo terreno. Mai la nostra legge era così a portata di mano. E dunque forte è la preoccupazione che venga a mancare il tempo per il suo varo definitivo, tenuto conto che deve passare anche all’esame del Senato. E della preoccupazione che il buon lavoro fin qui svolto possa essere vanificato vorremmo che lei, Signor Presidente, si facesse interprete. Il testo della legge di tutela, predisposto dall’on. Domenico Maselli, ora in discussione non è naturalmente perfetto anche se riteniamo che siano stati raggiunti un livello di mediazione ed un punto di equilibrio alto. La legge tutela la minoranza slovena in tutte e 3 le provincie in cui è presente ed a tutti i suoi membri riconosce gli stessi diritti. Allo stesso tempo prevede uno strumento nuovo ed importante - un comitato paritetico - coi il compito di favorire l'attuazione della legge e di modularne in base alle esigenze l’intensità D comitato è inoltre lo strumento attraverso cui avviene il dialogo tra istituzioni e minoranza slovena Al nostro intemo, come può far intuire anche l’ampiezza della nostra delegazione, ci sono molte sensibilità e le posizioni hanno sfumature e toni diversi. Tutti concordiamo, però, che è indispensabile l’approvazione urgente della legge di tutela alla Camera perchè possa percorrere il suo cammino anche al Senato. Abbiamo speranza e fiducia, Signor Presidente di averia al nostro fianco. L’intervento di Giorgio Banchig a nome della delegazione slovena La nostra identità è ricca e proiettata nel futuro e come tale va tutelata Signor Presidente della Repubblica a nome degli Sloveni che vivono in Italia, Le porgiamo i più deferenti saluti e il più sentito ringraziamento per questo incontro che ci onora e si impone come segno di rinnovata fiducia e di dialogo tra le istituzioni dello Stato e una parte della comunità nazionale che si riconosce nella cultura e nella lingua slovena, in una storia particolare, in antiche tradizioni che aggiungono ulteriore ricchezza al già ricco patrimonio culturale e linguistico presente sul territorio della Repubblica Italiana. Siamo saliti al Quirinale con emozione sì, ma anche con la certezza di trovare in Lei, signor Presidente, un interlocutore attento e sensibile alle problematiche e alle attese della nostra comunità, ma soprattutto il custode ed il garante della Costituzione della Repubblica Italiana. Nel lungo impegno per il riconoscimento dei nostri diritti, noi Sloveni in Italia abbiamo fatto sempre riferimento alla Carta costituzionale che, in base agli articoli 2 e 3 e in modo specifico all’articolo 6, garantisce la tutela delle minoranze lin- guistiche. Usciti dalla dura esperienza del fascismo, che ha lasciato profonde ferite nella nostra comunità, conclusa la seconda guerra mondiale e la lunga vicenda della definizione dei nuovi confini con la Jugoslavia - fatti i cui echi risuonano ancora nelle nostre terre - noi Sloveni eravamo certi di trovare nell’Italia democratica e repubblicana piena cittadinanza e rispetto dei nostri diritti linguistici e culturali. Ma non fu così. In base a trattati intemazionali, solo agli Sloveni delle province di Trieste e Gorizia, che entrarono a far parte dell’Italia in seguito alla prima guerra mondiale, fu riconosciuto, anche se non in maniera omogenea e allo stesso tempo, il diritto alla scuola, all’informazione nella propria lingua e alla riorganizzazione della capillare rete di associazioni che ha caratterizzato quelle popolazioni slovene sotto l’Impero Austroungarico. Noi Sloveni della provincia di Udine, che entrammo a far parte del Regno d’Italia nel 1866, rimanemmo invece totalmente esclusi da qualsiasi riconoscimento ed ancora oggi siamo privi di scuole statali con lingua di insegnamento slovena e di altre disposizioni che prevedano l’uso pubblico dello sloveno. La dedizione dei sacerdoti, che continuarono ad usare la lingua materna nella liturgia e nel catechismo, l’opera di uomini di cultura e di persone impegnate nel sociale e nel politico, la solidarietà e il sostegno degli sloveni del Goriziano e del Triestino hanno permesso alla nostra comunità di mantenere vive le radici storiche, linguistiche e culturali e la possibilità di realizzare arditi progetti, impensabili solo qualche decennio addietro. Basti citare la scuola privata bilingue di San Pietro al Natisone, che oggi, pur avendo una sola sede, raccoglie oltre un terzo degli alunni della scuola materna ed elementare del vasto comprensorio delle valli del Natisone. Noi Sloveni del Friuli -Venezia Giulia anche se abbiamo percorso itinerari storici differenti, ci sentiamo oggi accomunati in un’unica entità linguistico-culturale storicamente insediata in trentacinque comuni delle province di Trieste, Gorizia e Udine. A partire dalla Val Canale, ai confini con l’Austria, la nostra comunità slovena è presente lungo tutta la fascia confinaria con la Repubblica di Slovenia: dalla Val Resia alle Valli del Torre, dalle Valli del Natisone al Collio e al Carso Goriziano e Triestino, con presenze importanti nelle città di Trieste e Gorizia nonché in alcuni centri della pianura friulana dove, per motivi economici, è emigrato un notevole numero di Sloveni della provincia di Udine. Le scuole slovene, le istituzioni culturali, sociali ed e-conomiche, gli organi di informazione - dal servizio radiotelevisivo pubblico al quotidiano sloveno, dai settimanali ad altri periodici e pubblicazioni - i circoli, le cooperative, le scuole di musica, i cori e le associazioni sportive formano una fitta rete nella quale si esprime concretamente la ferma volontà della nostra gente di conservare e di perpetuare una identità ricca, vitale e proiettata nel futuro. Signor Presidente della Repubblica, se abbiamo accennato ad alcune pagine tristi della nostra storia, lo abbiamo fatto per dimostrare la tenacia della nostra gente, che nonostante le difficoltà, ha voluto conservare la propria lingua e le proprie radici. Nel 1903 Ivan Trinko, sacer- dote e poeta delle valli del Natisone, scriveva: «E sacro dovere agire per la difesa della propria nazionalità e della propria lingua. Nessuna autorità terrena ha il diritto di manomettere questo nostro tesoro. Dio stesso ci ha dato l’inviolabile diritto di difenderlo contro ogni violenza. Con questo non turbiamo nè le leggi, nè la pace, nè i diritti degli altri; non facciamo alcun danno nè suscitiamo pericoli di alcun genere». Signor Presidente della Repubblica, le circostanze storiche hanno collocato noi Sloveni in uno snodo cruciale d’Europa, tra le Alpi e l’Adriatico, tra Est e Ovest dove in passato si sono scontrati opposti nazionalismi ed ideologie. Oggi i mutati equilibri intemazionali e l’allargamento dell’Unione Europea a Est ci pongono davanti a nuove sfide. Vogliamo essere protagonisti di questa epoca ricca di prospettive, ma lo saremo se conserveremo la nostra i-dentità, la nostra lingua e cultura. Per questo motivo riteniamo indispensabile l’approvazione in tempi brevi della legge di tutela della minoranza slovena ora all’esame del Parlamento. četrtek, 3. februarja 2000 Prejšnji teden je na razburljivi seji občinskega sveta odstopil župan Giuseppe Pascolini Čedad je spet brez uprave Odstopili so tudi svetovalci opozicije in štirje svetovalci večine (NZ) - Dežela je imenovala komisarja, ki bo upravljal Občino do predčasnih volitev - Deželni odbornik Pozzo napoveduje volitve za polovico aprila Prima che Cividale perda tutto dalla prima pagina Una lettura superficiale di quanto successo venerdì, ma anche prima, porta a pensare che tutto nasca solo dall'atteggiamento autoritario del sindaco uscente, non disposto a scendere a patti nemmeno con i partiti con cui pure si era alleato per vincere le elezioni. E i due partiti a-vrebhero tenuto duro fino alla scorsa settimana, fino al caso del consiglio di amministrazione della Casa di riposo, la goccia che ha fatto traboccare il vaso. In tutto questo c’è molta verità, ma forse approfondendo le cose si potrebbe anche arrivare ad una conclusione leggermente diversa: che dietro a tutto ciò ci sia l’eterna rivalità tra due famiglie di Cividale, che due anni fa abbia vinto sull’altra e che quest’ultima abbia voluto prendersi la rivincita. E, ancora, che la partita non sia finita: già si parla di possibili candidati, già Pascolini ha fatto capire di essere pronto a rientrare in gioco, già si preparerebbe, su un altro fronte, un gruppo nutrito comprendente An, Forza Italia, Lega e Lista Pelizzo. In conclusione, i cividalesi potrebbero ritrovarsi di fronte, tra pochi mesi, i soliti noti, le solite due famiglie. Crediamo che Cividale abbia bisogno di altro, di novità, di qualcuno capace di pensare la città in un modo nuovo. Starà ad altre forze trovare nomi e progetti adeguati. E un’occasione unica, e probabilmente anche l’ultima prima che Cividale perda davvero tutto, dall’ospedale al commissariato, e diventi periferia della periferia di Udine. Michele Obit Čedad je od prejšnjega petka spet brez občinske uprave. Kot napovedano, je na burni seji občinskega sveta odstopil župan Giuseppe Pascolini, še pred njim pa je dalo ostavko osem svetovalcev opozicije, katerim so se pridružili štirje svetovalci večine, oziroma pripadniki Nacionalnega zavezništva. Pred odstopom je občinski svet še izglasoval proračun, potem pa se je vnela žolčna in mestoma klavrna razprava, kateri je prisostvovalo nad sto radovednih meščanov. Kdor je bil zraven, je lahko s seje odnesel le trpko ugotovitev o tem, v kakšno slepo ulico je zašla desno-sredinska čedajska občinska uprava, z njo pa tudi politične sile, ki so jo spočele. Takoj po izglasovanju proračuna so po glasovalnih izjavah odstopili neodvisni svetovalci Oljke, Levih demokratov, Liste Pelizzo in Severne lige. Kot rečeno so odstopili tudi štirje svetovalci večine, ki so bili izvoljeni na listi NZ. Skupno je odstopilo dvanajst svetovalcev, osem (štirje Forza Italia in dva NZ), pa jih je potegnilo z županom. Seveda sta FI in NZ takoj sporočili, da so se žu- panovi privrženci s tem samodejno izključili iz lastnih strank. Predstavnik NZ Feletig je dejal, da so se odnosi z županom nepopravljivo skrhali, ker je Pascolini Bivši župan Giuseppe Pascolini in, zgoraj, občinska palača stalno vodil v javnosti žolčne polemike do lastnih pristašev, ki so ga po njegovih besedah lojalno podpirali. Za nameček pa je župan še zahteval glavo krajevnih političnih tajni- kov FI in NZ. Po izjavah so odstopajoči svetovalci zapustili dvorano občinskega sveta. Zupan je preostalim svetovalcem in številni publiki spregovoril v popolnem sozvočju z vsebino plakatov, s katerimi se je zadnje čase obračal na prebivalstvo in v katerih je bilo, resnici na ljubo, bolj kot kakšne politične ali upravne argumente, zaznati Zupanov sindrom preganjavice. »Napisal sem svoj odstop, sam se umikam, ne boste me pregnali vi, svetovalci«, je dejal Pascolini. Večkrat je vzrojil in dvignil glas, svoje dejanske in namišljene nasprotnike pa je spravil vse v en koš. Ta- ko so se v istem zosu znašli »fašisti, komunisti in klečeplazni časopisi«. Pascolini je dejal, da ni mogel vztrajati na županskem mestu, ko je bil tarča vsakodnevnih pritiskov in šikan, podčrtal pa je tudi lastne osebne zasluge pri dosedanjem delu občinske uprave. Napovedal je še, da bo s skupino privržencev skoraj gotovo ponovno kandidiral na prihodnjih volitvah. Seja je, kot rečeno, potekala v nespodbudnem vzdušju osebnih obračunavanj, medklicev in medsebojnih obtožb, tako da so številni prisotni Cedajci zaman pričakovali kakšno politično ali upravno razlago za krizo. Na začetku seje je bila nekakšna tekma, kdo bo prej odstopil. Prvi so to storili omenjeni svetovalci, župan pa se je skliceval na dejstvo, da je odstopno izjavo podpisal že 27. januarja in bi raje videl, da bi do voiltev vodil občino podžupan Maiova. Vsekakor je Dežela do predčasnih volitev imenovala komisarja. Volitve za novo čedajsko občinsko upravo pa bodo po vsej verjetnosti na polovici aprila, kot je izjavil pristojni deželni odbornik Giorgio Pozzo. (D.U.) La revoca del Piano regolatore, le comunicazioni ai cittadini inviate a Natale sia dalla maggioranza che dall’opposizione, la convocazione “affrettata” della precedente assemblea, l’impegno del Comune per la tutela delle minoranze linguistiche. Sono i temi affrontati mercoledì 26 gennaio dal consiglio comunale di S. Leonardo, in un clima surriscaldato dalle tante, troppe frizioni degli ultimi mesi tra le due liste. Un primo argomento, un ordine del giorno della lista civica con cui si chiede che l’amministrazione si attivi per rendere applicabile la legge di tutela per le minoranze (un documento simile è stato approvato nei giorni scorsi dai consigli comunali di S. Pietro al Natisone e Stregna), ha ottenuto solo i 4 voti favorevoli dell’opposizione. La maggioranza ha dato voto negativo escluso l’assessore Romeo Sibau, che non ha preso parte al voto. Il sindaco Giuseppe Sibau ha così spiegato il voto negativo: “Personalmente non sono contrario alla tutela, S. Leonardo, Sibau rimprovera e attacca non chiudo le porte alla minoranza, quando diventerà onesta e leale potremo riparlarne”. Il riferimento era stato reso esplicito già prima con una lunga comunicazione letta da Sibau, un atto d’accusa contro l’opposizione e in particolare il suo capogruppo Beppino Crisetig (rei di aver presentato un e-sposto alla Corte dei conti sulla convocazione del precedente consiglio e, ottenuta la risposta negativa, non aver riconosciuto l’errore), ma anche contro altre persone non meglio identificate. “Sono convinto - ha detto infatti Sibau - che le a-zioni promosse dal gruppo di minoranza non siano frutto dei suoi rappresentanti, dietro a loro vi sono altre menti che, mosse da profondi rancori verso qualche componente dell’attuale maggioranza, prevaricano e dirigono l’orchestra, soffocano qualsiasi timido accenno di proficua collaborazione...”. La polemica riguarda anche i bollettini informativi inviati ai cittadini dalle due liste. “Basta mettere a confronto i due scritti - ha sostenuto il sindaco - per capire da che parte sta l’odio e la voglia di denigrare quanto, seppure con i suoi limiti, con fatica è stato fatto dagli altri. É vero che nella nostra relazione non è Uno scorcio della frazione di Cosizza stato evidenziato che tutti i contributi sono stati ottenuti dalla precedente amministrazione e che noi stavamo solo gestendo i lavori. Di questo chiedo scusa, ma ci sembrava evidente che la gente capisse che dopo 6 mesi non potevamo essere noi ad aver ottenuto i finanziamenti”. Infine la revoca del Prg, dietro cui si cela la nota vicenda della realizzazione dei tre allevamenti cunicoli. “Siamo contro quel tipo di sviluppo” ha rimarcato Crisetig presentando un’interrogazione sull’argomento. La risposta il sindaco l’ha affidata al capogruppo Giuseppe Chiuch: “L’amministrazione Zanutto ha a-vuto quattro anni di tempo per approvare il Frg, noi quattro mesi. 11 Piano regolatore lo porterà a termine lo stesso professionista che l’ha abbozzato. Non sarà però lo stesso che era stato licenziato dai precedenti amministratori”. Poi Chiuch ha citato alcuni casi riferiti alla gestione Zanutto di cui, ha annunciato, si occuperà la Procura, (m.o.) Pogovor z Vladom Uršičem, ”pionirjem“ sodelovanja ob meji ”Lahko smo ponosni na to, kar smo skupaj zgradili4 ‘ / Na nedavnem tridesetem novoletnem srečanju v Kobaridu je bilo slišati veliko spodbudnih besed, takšnih, kot si jih lahko povedo med seboj iskreni prijatelji, ljudje, ki jih je med seboj povezalo življenje. Veliko takšnih misli je v svojem govoru izrekel dolgoletni prijatelj Slovencev videnske pokrajine Vlado Uršič, ki je bil mnogo let v vodstvu javne uprave in družbenih organizacij na Tolminskem. Uršič je desetletja zahajal v Benečijo, pa tudi danes ne zamudi priložnosti za srečevanje z rojaki. Bil je več let republiški poslanec Slovenije, ko je še bila ena izmed republik nekdanje Jugoslavije in je tudi v tej vlogi veliko prispeval k sodelovanju Posočja in Benečije. Je torej živa priča in soustvarjalec odnosov ob naši meji. Vprašali smo ga za oceno ob jubilejnem kobariškem srečanju. ”Res je, kar sem dejal na srečanju, da so to bila nepozabna tri desetletja zelo intenzivnega sodelovanja z zamejskimi znanci in prijatelji, z njihovimi ustanovami in društvi. Človek se lahko čuti ponosnega, da je soustvarjal prijetnejše ozračje v hladnem povojnem obdobju, da je na tej poti imel navdušene sodelavce v Sloveniji in iskrene ter poštene sogovornike v zamejstvu". Na srečanju je bilo slišati tudi imena nekaterih, Vlado Uršič za to sodelovanje zaslužnih ljudi. ”V resnici bi jih moral imenovati zelo veliko, a simbolično sem se spomnil le nekaterih. Na naši strani sem od pobudnikov omenil Franca Kravanjo, Zvonka Uršiča, Antona Ladavo in Zdravka Likarja. V videmski pokrajini pa so bili med pionirji Viljem Cemo, Doric Predan, potem Simon Prešeren iz Kanalske doline, seveda pa tudi duhovniki kot gospodje Gujon, Kračina, Birtič, Lavrenčič in drugi. Moral bi našteti desetine in desetine imen". So pri vaših odnosih do zamejcev bile razlike? ”Prav to sem želel podčrtati, da med nami ni bilo predsodkov, nihče ni bil obremenjen s pogledi ali predsodki do drugače mislečih. Lahko so bili pogovori tudi kritični, a so bili predvsem ustvarjalni in so vse nas utrjevali v spozna- nju, da je za reševanje slovenske skupnosti v videmski pokrajini potrebno narediti mnogo več, predvsem pa skupaj in v največjem spoštovanju razlik. Zato se pa to prijetno vzdušje krepi Ze trideset let". Kakšen odnos pa ste imeli z italijanskimi oblastmi in organizacijami? "Povsem dobronameren, odprt in prijateljski, pri če- mer smo imeli stike z vsemi silami "ustavnega loka", kot se je reklo tedaj. Vodilo nas je načelo, da italijanskim sogovornikom dokažemo, da hočemo z njimi živeti v miru, da pa imamo moralno pravico potegovati se za rojake, ker mi nismo nikogar potujčevali ali osvajali". Kako pa je na to sodelovanje gledala tedanja slovenska oblast? ”S tedanjim slovenskim parlamentom in vlado smo našli skupni jezik. Skupaj smo uspeli oblikovati program gospodarskega razvoja teh območij. Osnovan je bil sklad, v katerega so se stekala proračunska in druga sredstva, s katerimi so se finansirale dejavnosti na obmejnih, nerazvitih delih Slovenije. Skupne razvojne pobude pa so bile uresničene tudi v Benečiji, s tremi industrijskimi obrati v okolici Spetra, manjšim obratom v Reziji, gradbenim podjetjem v Čedadu. Posebna proračunska sredstva pa so bila namenjena za zgraditev dvojezične šole v Spetru. Tako smo Tolminci in Slovenija v teh desetletjih z dejanji uresničevali samo po sebi umevne dolžnosti do zamejskih rojakov". Pri tem je še posebno poglavje sodelovanje ob potresu leta 1976. "Takrat je Tolminska iz njej namenjenih sredstev za popotresno obnovo brez oklevanja oddvojila za zamejstvo 3 milijarde dinarjev, ki so bili porabljeni za sanacijo domovanj, za no- vogradnjo stanovanjskih objektov in za kulturni dom v Reziji. Dejstvo je, da smo Tolminci, čeprav v nezavidljivih finančnih in gospodarskih razmerah, zmogli najti sredstva še za kulturne, izobraževalne in športne dejavnosti". S katerimi organizacijami pa ste našli skupni jezik na naši strani? "Imeli smo iskrene sogovornike v SKGZ, društvu Trinko, uredništvih Novega Matajurja in Doma, Slovenskem gospodarskem zdruZenju videmske pokrajine, društvih Planika, Ne-diZa, Višarski zvon in drugih društvih, pa še v Gorski skupnosti Nadiških dolin in večini beneških Zupanov". Torej lahko rečemo, da je tridesetletno delo dobra podlaga za prihodnost? "Gotovo je tako. Tisti, ki smo na Tolminskem to delo začeli, občutimo posebno veselje, ko vidimo pred seboj nove, mlade in zagnane obraze. Res je, da smo marsikdaj želeli narediti več, kot smo bili sposobni. A to naj bo izziv za mlajše generacije. Se zlasti pa želim, da bi bila za to sodelovanje z rojaki v zamejstvu primemo občutljiva tudi sedanja slovenska država. Želim, da bi bil čas, ki prihaja, prijaznejši do Slovencev v Italiji in da bi v kratkem dosegli pravično zakonsko zaščito, ki jim jo italijanska država dolguje Ze toliko let.” Dušan Udovič V petek zvečer je bilo v Beneški palači v Naborjetu srečanje konzorcialnega zdruZenja Open Leader, ki deluje v deželnem merilu s finančnimi resurzi iz evropskih skladov. V bistvu je šlo za poročilo o doslej opravljenem delu in za predstavitev načrta o krajevni aktivnosti, ki ga je podalo vodstvo združenja, katerega pobude vzbujajo veliko zanimanje med krajevnimi podjetniki in upravitelji. Srečanja so se namreč udeležili v velikem številu. Uvodno poročilo je podal predsednik Open Leader Sergio Faleschini, ki je rezultate enoletnega dela strnil v nekaj zgovornih podatkov: 56 novih delovnih mest, pet milijard lir javnih sredstev, ki so namenjena gospodarskemu razvoju teritorija, povezava s podjetniki in sredstva Evropske skupnosti. Poleg tega je Faleschini navedel še sporazum z Avstrijo in Slovenijo za ustanovitev območja gospodarskega sodelovanja »brez meja«. Družba Open Leader je bila ustanovljena v letu 1999 in jo danes sestavlja trideset včlanjenih ustanov, bodisi javnih kot zasebnih. Med najpomembnejše sodijo Gorska skupnost Kanalske doline, občinske uprave, sindikalna in podjetniška združenja. Vsem je Otroško srečanje v Breginju Najmlajši iz Breginj-skega kota so tudi letos z iskricami v očeh pričakali Befano in z njo prisrčno otroško prireditev, ki jo Ze vrsto let sooblikujejo društvo Polisportiva iz Tipane in šola Breginj s kulturnim društvom Stol. Radi bi objavili tudi fotografije, ki jih Zal nismo še prejeli, ne bi radi pa zamolčali lepe prireditve za uspeh katere se v prvi vrsti trudijo Sandro Pascolo iz Tipane, Zdravko Likar in Vida Skvor na slovenski strani. Le oni imajo največ zaslug tudi pri spodbujanju spontanega povezovanja ljudi mejnih krajev. Prijazna in radodarna čarovnica se je torej spet pojavila v breginjski šoli in obdarila najmlajše, ki so jo nstrpno pričakovali, kar brez meja. “Befana je stara Zena, ki prihaja iz Italije” je napisala 8-letna Tijana Rakar in dodala , “Otroci breginjske šole jo imamo zelo radi”. torej za vse večje ustvarjanje skupnega prekomejne-ga prostora s sosednjima Slovenijo in avstrijsko Koroško. Na srečanju Open Leader je bila jasno izrečena ugotovitev, da se tudi gorata območja ne izpraznijo sama od sebe. Do tega pride, če se možnosti koncentrirajo drugam. Ravno velik odziv domačih podjetnikov, s skoraj petdeset predstavljenimi načrti, na dejavnost zdruZenja Open Leader, je dokaz, da ljudje niso gluhi na dobre predloge. Vendar se za sredstva iz programa Leader zanimajo skupni cilj načrtovanje teritorija in njegovega gospodarskega razvoja. Leader je v resnici sigla, s katero Evropska skupnost namenja programe ekonomskega razvoja za kraje, ki se nahajajo v težavah. Finančna sredstva zadevajo več sektorjev, kot na primer kmetijstvo, obrtništvo, turizem ter malo in srednje podjetništvo. Faleschini je ob dosedanjem uspešnem začetku podčrtal popolno odprtost zdruZenja in občutljivost za projekte, ki lahko prispeva- jo k razvoju zlasti goratih območij. Velik pomen ima pri tem sodelovanje med širšimi sosednjimi območji, pri čemer gre podčrtati dej- stvo, da so v združenje včlanjene tudi občine Bovec, Kranjska Gora, Pod-klošter (Arnoldstein) in Šmohor (Hermagor). Gre tudi druga področja, ki imajo več možnosti. In tu bi morala nastopiti deželna uprava, da naredi potrebno ravnovesje, (du) Zelo dobri rezultati družbe Open Leader Spodaj vodstvo združenja, levo udeleženci srečanja v Naborjetu Aktualno Bogata izkušnja naših “Avstralcev” Jutri se zaključi tritedensko bivanje v naši deželi Spominska slika pred Landarsko jamo Izteka se obisk skupine mladih Avstralcev, potomcev slovenskih izseljencev iz Benečije, ki se mudijo v nasi deželi od sredine januarja. Včeraj so gostje, ki sta jih spremljala predsednik in direktor Zveze beneških izseljencev "Slovenci po svetu“ Dino Chiabai in Renzo Matelič, obiskali sedež deželnega sveta v Trstu. Sprejela sta jih predsednik sveta Antonio Martini in podpredsednik MiloS Budin, srečanje pa je bilo priložnost za izčrpen pogovor o delovanju deželnega parlamenta. V popoldanskih urah so avstralski gostje obiskali Center za znanstvene raziskave pri Padri-čah, kjer jih je na ogledu laboratorijev in sinhro-trona spremljal mladi znanstvenik Vojko Bratina. Sicer pa je bil dosedanji program bivanja mladih v naši deželi zelo pester in se je gibal med spoznavalnimi obiski in seminarskim delom. Sku- “Kje je Timoteo?19 “Kje je Timoteo” je ’na liepa pravca, ki se je rodila v Benečiji, nje protagonisti so Benečani an tu je bila tudi posneta na trak na pobudo organizacije emigrantov Zveze Slovenci po svetu. Tala je vsakdanja pravca vsakega beneškega otroka, ki bi rad vie-du, kake so naše tradicije an navade an zatuo se pogovarja doma s starši pa tudi s starimi ljudmi v njega vasi an ne zamudi parložno-sti za jih spraševati. V filmu, ki je biu naret pod režijo Danila Korena, je tole zanimanje otroka zbudila an daržala živuo Suola, v naši pravci je bila špietarska dvojezična Suola. Takuo pa bi muorlo biti povsiero-de, saj je življenjskega pomiena za Suolo biti povezana s teritorjam an njega ljudmi. Posebnost pravce “Kje je Timoteo?” je, de je posneta v našem na-diskem dialektu. Vsi, od te starih do mladega protagonista guorijo po sloviensko. An slovienskim gledaucem je videokaseta tudi namenjena, Se posebno tistim, ki žive po svietu an jim je zlo par sarcu naša besieda an naša kultura an jih z veliko težavo četudi z veliko ljubeznijo darže žive. Videokaseto so parvič pokazal na reviji Film video monitor, ki je biu konac novemberja v Čedadu. Zda jo predstavijo še v kamunu Svetega Lienarta, odkoder je doma mladi igralec Davide Tomasetig pa tudi drugi igrauci Beneškega gledališča, ki so igrali kupe z njim. Predstavitev videokasete bo 4. februarja ob 19. uri v auditoriu-mu Srednje šole v Svetem Lenartu. Na večeru bojo guorili podu-tanški šindak Giuseppe Sibau, predsednik Zveze Dino Chiabai an šolska direktorica Gloria Aita. Prisoten bo tudi režiser. pina je bivala v hotelu ”pri Škofu“ in vsako jutro je na sedežu društva Ivan Trinko imela dve uri tečaja slovenščine v sodelovanju z Zavodom za slovensko izobraževanje iz Spetra. Poleg tega je bila na programu vrsta informativnih predavanj o zgodovini Slovencev, kulturi in jeziku, pri katerih so sodelovali Dino Chiabai, Renzo Matelič, Živa Gruden in David Klodič. Študijski del so dopolnili obiski v Vi-dnu, na Gospodarski zbornici in pri pokrajinski upravi, en dan pa je bil namenjen ekskurziji v Kanalsko dolino, kjer je mladim orisal položaj tajnik Slovenskega središča Planika Anton Sivec. Bivanje mladih Avstralcev se bo zaključilo v petek, ko bosta v jutranjem delu na sedežu društva Ivan Trinko v Čedadu podala zaključke predsednik in ravnatelj zveze Slovenci po svetu. Zvečer pa bo v prostorih srednje šole v Podutani predstavitev videokasete ”Kje je Timo-teo?“, ki je bila izdelana v založbi Zveze izseljencev in režiji Danila Korena. (du) Planinska družina, sabato l’assemblea Appuntamento sabato 5 febbraio, alle ore 19, presso la trattoria Alla trota di Podvarschis di Pulfero per l’assemblea generale della Planinska družina Benečije. Sarà un momento per rivedere il lavoro svolto in questo ultimo anno di attività che, oltre alle varie e-scursioni in montagna, ha visto molti soci impegnati nella costruzione del rifugio sul Matajur. I lavori sono a un buon punto (un gruppetto ha già avuto modo di festeggiare l’arrivo del 2000 in questa struttura ospitando anche gli amici del Cai), ma c’è ancora qualcosina da fare, per cui... fatevi avanti! All’ordine del giorno dell’assemblea di sabato anche il programma per l’anno in corso, il rinnovo delle tessere, varie ed e-ventuali. Per concludere la serata, diapositive, cena e ballo con la fisarmonica di Graziano. Il tempo per l’iscrizione scadeva il 31 gennaio, ma forse qualche ritardatario potrebbe tentare ancora, telefonando a Flavia (727631) o a Romina (716149): forse un posticino lo troverà. Dežela spet sprejela zakon za ukinitev gorskih skupnosti Na Deželi v Trstu še naprej vztrajajo na svojm, čeprav so jim v Rimu že dvakrat negativno odgovorili. Deželni svet, kjer ima desnosredinska koalicija večino, je že v tretje odobril zakon, s katerim ukinja gorske skupnosti. Za ukinitev je glasovalo 34 svetovalcev desne sredine, proti pa 8 svetovalcev opozicije. Kot rečeno je vlada v Rimu že dvakrat zavrnila zakon, Antonionejeva deželna vlada pa ga je spet odobrila. Po novem naj bi Cividale - Convitto nazionale sabato 5 febbraio, ore 19.45 L’Europa unita, UN CONTINENTE ALLA RICERCA DELLA SUA IDENTITÀ: IMPLICAZIONI POLITICHE, ECONOMICHE, AMMINISTRATIVE E SOCIALI rei. Claudio Cressali Ljons club gorske skupnosti delovale le do konca junija. Ni razlogov, da ne bi tudi tokrat v Rimu zavrnili zakona. Če se bo zgodilo tako, se bo spor med državo in vlado poglobil in o njem bosta razpravljala sam parlament, ki bo moral preveriti odločitev iz vsebinskega vidika, in ustavno sodišče, ki bo moralo oceniti zakonitost postopka. Naj bo tako ali drugače se bo stvar vlekla kar nekaj mesecev in prav gotovo se ne bo postopek zaključil do 30. junija, kot predvideva zakon. Dokler ne bo spor med deželo in državo rešen ne bodo smeli ukiniti teh krajevnih uprav, ki bodo le naprej delovale. Toda, kaka?, s kakšnimi sredt-svi? Vse gorske skupnosti se bodo znašle v zelo hudih težavah, saj je deželna vlada vključila v proračun sredstva le do 30. junija. Assemblea e tesseramento del Cai Valli del Natisone sabato a S. Pietro D Cai espone il program ma Sottolineata anche la necessità di un maggior impegno per la manutenzione dei sentieri Sotto la presidenza di Lorenzo Zanutto si sono riuniti sabato a S. Pietro i soci del CAI delle Valli del Natisone. Due i punti all’ordine del giorno: il tesseramento ed il programma di attività per l’anno 2000 che pubblichiamo qui accanto. Nella relazione di Zanutto, integrata dagli interventi di Renato Qualizza e Rodolfo Sinuello, è stato posto l’accento soprattutto su due aspetti che hanno caratterizzato il lavoro fin qui svolto. Da una parte le iniziative sviluppate in collaborazione sia con il Cai di Cividale che con la Planinska družina Benečije e la volontà di proseguire sulla strada della collabo-razione. Dall’altra c’è stato l’impegno per la manutenzione e la pulizia dei sentieri. A questo proposito è stato rivolto a tutti l’invito a partecipare più numerosi a quest’attività importante Lorenzo Zanutto per la salvaguardia del territorio. Nel corso della discussione è emersa anche la proposta di studiare qualche iniziatva specifica come potrebbe essere una giornata “ecologica”. É stato poi presentato il programma di attività. Nella sua compilazione si è tenuto conto delle diverse e-sigenze e dunque le escursioni proposte, di diversa difficoltà, tengono conto delle esigenze di tutti. Il primo appuntamento è per il 27 febbraio per la gita sciistica in Austria. 27 febbraio: Katschberg - gita sciistica in pullman 19 marzo-. Matajur - escursionistica/sciistica 9 aprile-, Clastra - monte San Martino 25 aprile - Fondo escursionismo al monte Bogatin 7 maggio: Monte Zajauar (Prealpi Giulie) m. 1815 21 maggio: Pai Piccolo (Alpi Cantiche) m. 1866 4 giugno: Ostemig (Alpi Carniche) m. 2050 (assieme alla Planinska družina Benečije) 18 giugno: Sasso nero (m. 2468) - sentiero Spinotti (Alpi Cantiche) 2 luglio: Ponza grande (Alpi Giulie) m. 2274 17 luglio: Prisojnik (Alpi Giulie) m. 2547 29/30 luglio: Civetta 3220 e Pelmo m. 3168 (Dolomiti) 20 agosto: Mangart (Alpi Giulie) m. 2677 3 settembre: Marmolada m. 3343 - Lago Fedaia (Dolomiti) - gita in pullman 17 settembre - Rodica m. 1966 Črna Prst m. 1844 (Alpi Giulie - Val Bača, Slovenija) (Assieme sezione Cai Cividale) I ottobre: Canin (Alpi Giulie) m. 2587 15 ottobre: marronata 14 novembre: assemblea e pranzo sociale. Altre attività sociali: gennaio/marzo: attività gruppo sci fondo; maggio e ottobre: manutenzione sentieri; serate varie con proiezioni di diapositive e filmati; 23 dicembre: fiaccolata di Natale al monte Roba; 31 dicembre: fine anno al Matajur Kronaka V Podboniescu jih je manj ku lan Kajšan mraz je biu zadnje dni Zenarja po cieli Italiji! An tudi tle par nas: kuo smo se zvestuo tiščal doma, par ognju, al pa, kar smo bli siljeni iti uon, kuo smo se zagučal s ka-potmi an s šjarpam. An smo hitiel za bit spet v za-partim. Takuo, lohni, niesmo vidli vse čudeže, ki tel mraz je naredu: naše potoke zalejene, naše korita... kjer šele teče uoda. Pa Marzia Serafini iz Petjaga vse tele lepote jih je vidla an se je tudi usta-vla, za jih fotografat. Takuo moremo videt, kako je bluo staro korito v Spi-etre zadnji tiedan Zenarja. Brava Marzia... an Ze ki smo, veseu rojstni dan! Vemo, de v nediejo 6. februarja dopuneš ... antkaj liet (kuo si mlada!). Vse narbuojše ti željo vsi tisti, ki te imajo radi, an tudi mi. Smo na začetku lieta an takuo, ki je Ze vsakolietna navada, štiejemo ki dost nas je še tle v Nediških dolinah. Začnemo s Podbonie-scam, ki je med narguorši-mi kamuni. Kakuo je šlo v teku lieta 1999? Nič dobro. Pogledimo številke, numerje, an bota vidli tudi Al četa preživiet ’no lepo nediejo na sniegu? Ben, sa bi bluo zadost iti vi, de se niemamo ki veselit, pač pa se troštat, de v liete 2000 bo buojš. Parvi dan Zenarja lieta 1999 je bluo v kamunu 1296 ljudi, zadnji dan pa 1258. Pride reč, de je 38 ljudi manj: ’na ciela vas, bi lahko jal. Rodil so se samuo tri otroc, adan puo-bič an dvie čičice. na Matajur. Lietos je z bi-elo koutro pokrit že puno cajta an vse kaže, de bo še puno tiednu takuo. Nie vič “impiantu”, pa vseglih vsako nediejo puno judi se poda gor do varha an predvsem za otroke je zaries lepuo. Skoda le, de koča “Pe-lizzo” je zaparta takuo, človek na more uživat kake gorke pijače al pa kiek za pod zob. Na Matajur mormo iti vsako nediejo, saj je tle doma. Bi bluo pa lepuo iti an kam drugam an magar ne sami, pač pa v liepi družbi. Umarlo je pa dvanajst Zenskih an sedanajst možkih, vsieh kupe deve-tandvajst ljudi. Proč je šlo adananštierdeset ljuti (20 Zenskih an 21 moZkih), tle jih je paršlo pa deventad-vajst (osam Zenskih an danandvajst moZkih). (na fotografiji tle na varh: vas Dorboli) Ce je tuole, kar želta, pridita s Planinsko družino Benečije v Podklošter / Arnoldstein v Avstrijo. Nie deleč tle od duoma, je glih an tik gor mimo meje, gor mimo konfina. Se puode v nediejo 13. februarja. Odhod je ob 7.00 taz avtobusne postaje v Čedadu. Le v Čedad se varnemo okuole sedme zvičer. Za se vpisat muorta poklicat al Mariso (tel. 0432/716265) al pa Romi-no (tel. 0432/716149). Na stuojta čakat zadnje dneve! Organizal so jo v Tolmine - Za se vpisat je cajt do petka 4. februarja Mednarodna briškolata Al vam je všeč igrat na briškolo? Al udobta kajšankrat kar igrata? Ce je takuo, se muorta vpisat na veliko mednarodno briškolado (briscolata internazionale), ki bo v Tolminu. Za se vpisat se muoreta obarnit na hotel Krn v Tolmin (telefon: 00386 -65 - 81911). Za se vpisat imata cajt do petka 4. februarja. Dost stane, dost košta? 2000 sit (slovienskih tolarjev), parbližno 20.000 lir. Nie puno zak vam dajo tudi dobro vičerjo. Tek pride na parve mesto udobi an peršut, od 2. do 12. mesta vam dajo druge šenke, za katere poskarbijo sponzorji. Vpisajta se! V nediejo 13. februarja na sniegu v Podkloštru Liep izlet ga je organizala Planinska družina Benečije Fotografijo je nardila Marzia Serafini Velik mraz an čudeži V nediejo 6. februarja piskuline pred cierkvah V nediejo 6. febrarja bo “Dan življenja” (Una giornata per la vita). Organizava ga Caritas špietarske fo-ranije an je Ze ’na liepa navada za naše ljudi. Tisti dan pred cierkvah Nediških dolin ponujajo piskuline an druge roze. S tistim, ki “zaslužejo”, pomagajo po-triebnim ljudem. Lietos kar “potegnejo” s telo prodajo dajo gaspuodu don Larice, ki skarbi za take ljudi, posebno mlade, ki so imiel velike težave v življenju, vičkrat zaradi mamil (droga), za pjačo. Don Larice je poznan an miez naših ljudi, sa’ skarbi za nekatere fare v podbonieškem kamunu. An part sudu bo namenjen tudi po- triebam na našem teritorju an jih je zaries puno tudi tle par nas. Je še za reč, de piskuline an druge rože jih tisti od Caritas kupejo pri zadrugi (cooperativa) Il Melograno iz Re-ane, ki je ’na koperativa s socialnimi namieni. Tle dielajo judje, ki imajo posebne teZave z zdravjam an ki bi drugje težkuo dobil dielo. Ce v nediejo kupemo tele piskuline, bomo pomagal dvakrat. Zatuo v nediejo 6. februarja, biešta h maš an bodita radodarni (generosi). (V Sauodnji bo nedeljska maša v saboto 5. ob 6. popudan zatuo, piskuline jih ušafata tisto vičer). Planinska družina Benečije TEČAJ PLAVANJA corso di nuoto e nuoto libero v bazenu v Čedadu vsako soboto od 19. do 20. ure za skupnih 10 lekciji presso la piscina di Cividale ogni sabato dalle ore 19 alle 20. per complessive 10 lezioni Začetek - inizio: 12.02.2000 Vpisnina: prò sto plavanje: Lit 70.000 (člani); Lit 80.000 (nečlani) tečaj: Lit. 90.000 člani; Lit 100.000 nečlani vpisovanje - iscrizioni Flavia: tel. 727631 - Romina tel. 716149 jih prave... Kardinal Richelieu je biu tudi minister-ski predsednik (primo ministro) od francoskega kraja Luigi XIII. Zatuo sta pogo-stu večerjala kupe an se poguarjala gor mez vsake sort opravila, naj so ble politične al ljubezenske (amorose). Za tele zadnje, kardinal je zmieram kregu kraja, de ima previe ljubiteljci (amanti) an mu po-tardiu, de ima zadost njega mlade an liepe krajice. Kraj mu ni odguoriu, ker je za-stopu, de po adnim kraju kardinal Richelieu je imeu tudi ra-Zon, pa je ovihnu gor uha. Takuo drugo vičer gaj’ nazaj povabu na vičerjo an mu ponu-du samuo jerebice (pernici). Drugi krat tudi samuo jerebice an še puno puno krat, saldu jerebice. An dan buogi kardinal je debelo pogledu njega kraja an pod glasam protestira: - Muoj dragi kraj, zmieram jerebice, zmieram jerebice! - Ah ja! - je odguoriu smehe kraj - An ist zmieram krajico, zmieram krajico!!! Dva grofa sta bla velika parjatelja. Oba sta bla single, brez muroze an brez Zene, pa sta imiela vsak svojo diklo, ki jim je kuhala an daržala čedno hišo. Dikla od te parve-ga je bila Ze v lietah, ker je sluzila par tisti hiš Ze kadar je bla živa njega mat grofica, dikla te druzega je bila pa mlada an liepa an zlo pridna za dielat. Vsaki krat, ki njega parjatelj grof je paršu ga obiskat, jo j’ ušafu kleče na tleh, ki je frigaia al tinel al pa kambre. An dan je ušafu njega parjatelja grofa, ki je frigu kleče na tleh, pa ona je brala gjornal use-dnjena na sofà. - Muoj dragi parjatelj - ga je preču-dvano poprašu - ka’ niemaš vič dikle? - Ne. sem jo ože-nu!!! novi mata]ur io Četrtek, 3. februarja 2000 Mjuta Povasnica si confronta con la proposta di Egidio Scaunich La tradizione nediška scritta e il suo alfabeto Minimatajur Kotió za dan liwCi jazek Matej Šekli Te tèdan, ka prišal, somo vi'dali, da kaku te mòSke biside na -0 (Vida no; G’wàno, sèro) anu te sridnje biside na -u anu na —è (Koritu, Borovičje; mliku, jajcè) ni se pridiwajo ta-za dvi difarent prepozicjuni z anu ziz po dvi poti, ko ziz njima rišpundamo na dvi difarent baranji. Za rišpundat na baranjè skod? ni stujijo ta-za prepozicjuno z anu ni majo ta-na kunce -a. (-Skod an jè parSàl? - An jè parSàl z Vidna - z Korita, z Borovičja.) Za rišpundat na baranjè ziz kirin Clovèkon? alibòj ziz kiro raCjo? ni so wkop ziz prepozicjuno ziz anu ni se rivawajo na -on. (Ziz kirin Clovèkon an rumurii? - An rumuni ziz G’wanon. Ziz kiro račjo an ji kroh? - An ji kroh ziz siron - ziz mli-kon, ziz jajcon.) • Koj to jè? te moške biside: V'i-danp; te sridnje biside: Koritu, Borovi'Cjé • Skod an jè paršal? te moške biside: z Vidna; te sridnje biside: z Korita, z BoroviCja • Du to jè? te moške biside: Gwanp • Ziz kirin clovèkon an rumuni? ziz G’wanon • Koj to jè? te moške biside: sèr0 te sridnje biside: mliku, jajcè. • Ziz kiro račjo an ji kroh? te moške biside: ziz siron; te sridnje biside: ziz mlikon, ziz jajcon. Provejmò prig’at bisi-do jtaku, da na bo šla prow! 1. WCera si ròmunil ziz ....................... (dan0 stari amig0). 2. Mòj oča parhaja z ......................(dan0 viliki targd). 3. Zapišita si jso ziz ....................... (te camjèli lapiZ0). 4. Jè paršlo karjè judi z ..................... (te Laški pajiz0). 5. Pojiitrèh jin kroh ziz.....................(te kòzji sèr0). 6. Gremo- indavent ziz .................(jsi naš0 »Te rozajanski glas0«). 7. Sowa paršla z ....... ............... (jti zalèni tarenjp). 8. Na se kapi lopu koj ziz (moj0 woj0). 9. Somo gnali krave won z ..................... (wàS0 hliw0). 10. Somo igrali cèl din ziz ................... (twojp bili balunp). Kaku to jè rawnu? 1. nin starin amigon, 2. noga vilikaga targa, 3. tin Carnjèlin lapižon, 4. toga Laškaga pajiza, 5. tin kozjin siron, 6. jsin našin »Tin rozajan-skin glason«, 7. jtogà zalènaga tarinja, 8. min wtijon, 9. waSaga hliwa, 10. tvin bilin balunon. Za napisat jso somo si pomagali ziz librini, ka an jè je napisal profasòr Han Steenwijk. Debbo ricordare i criteri che io ho sostenuto per un alfabeto funzionale: semplicità e leggibilità, corrispondenza biunivoca tra parola e scrittura, rispetto delle etimologie, tradizione letteraria. Se ho capito bene, nel “Saggio sulla Lingua Nadi-sca” Scaunich propone una nuova scrittura della lingua locale con una serie di innovazioni, appoggiate da argomenti tendenti sostanzialmente a fissare la distanza del ‘nediško’ dalla lingua e, sorprendentemente, dalla dialettologia slovena. Proposta che nel merito - premetto subito - non condivido. La prima osservazione è questa: l’alfabeto proposto dal “Saggio sulla Lingua Nadisca” non costituisce u-na semplificazione, ma una complicazione, in primo luogo perché presenta 28 segni grafici; rispetto ai 25 segni della tradizione locale. Quei segni dovrebbero essere perfettamente corrispondenti alle emissioni foniche: cosa che ho già considerato impossibile, considerando la ricchezza dei suoni locali e vernacolari nell’ambito ‘nediško, ma anche per qualsiasi altro linguaggio; a meno che non si inventino lettere e segni diacritici o artifici vari, che complicherebbero la scrittura e la lettura. Abbiamo un esempio con la scrittura resiana ‘venuta dal nord’, corrispondente magari alle esigenze del glottologo, ma non a quelle del comune scrivente e lettore, mentre mi pare esemplare la scrittura di Silvana Paletti. Anche Mjuta Povasnica usa un catalogo di segni necessari e sufficienti per una scrittura facile ed una lettura scorrevole, che deve essere tale, tanto più se proposta per i bambini e non per trattati di glottologia o per la trascrizione scientifica. Questa scrittrice ‘nediška’ sa bene che la lingua italiana si avvale fondamentalmente di 21 segni grafici, che non fanno velo alla possibilità di scrivere tutto in questa lingua, con le sfumature nazionali, regionali, dialettali e vernaColari. Così i 25 segni dell’alfabeto ‘nediško’ sono sufficienti alla scrittura comune. Provi il lettore ad osservare l’impiego del digramma ‘gh’ per la ‘g’ gutturale aspirata, nella proposta nel “Saggio” di Scaunich. Vero è che i linguisti hanno voluto segnalare la distinzione dalia ‘g’ con la ‘g’, ma si tratta appunto di trascrizioni ad uso scientifico. Il “Saggio” ha voluto introdurre il digramma ‘gh’ perché la ‘g’ aspirata (la ‘g’ dei linguisti) è stata assunta come esclusiva del ‘nediško’. Nell’ambito dell’area dialettale slovena, invece, esclusiva non è, essendo presente in diversi punti della Slovenia occidentale, per esempio a Kokra nella Gorenjska (“s tàko moèjó potégnu”) , a Štanjel nella Primorska (“Od tàm guòr se pròv lepù vide Svéto guóro”), a Cerkno (“gaspùd n gaspà v stàrih gaspàskih gvàntah” - si parla del carnevale), eccetera (J. Toporišič - Slovenski knjižni jezik, 1 - Maribor 1973). Mjuta Povasnica suggerisce anche il testo “Lineamenti di fonologia slava” di Aldo Canterini (Editrice La Scuola, Brescia 1979, p. 169) in cui l’autore tratta di questa benedetta spirante velare sonora , della sua genesi, evoluzione e diffusione nell’Europa slava, delle permanenze moderne e delle relative scritture, in sostituzione della corrispondente occlusiva sonora, ossia la semplice ‘g’ dura. Nelle scritture le aspirate, sonora e sorda, si sono risolte rispettivamente con ‘g’ oppure con ‘h’ e basta. Ambedue denunciano l’origine da ‘g’ (si nota nei casi obliqui, come nel ‘nediško’: “Petjag” - “u Petja-ze”). La Povasnica riporta «I dialetti sloveni ad occidente della linea Lubiana-Kranj possiedono anch’essi la g fricativa, mentre nell’estremo occidente del territorio si ha la h faringa- le o la totale scomparsa di questo fonema (forse per l’influsso dell’italiano)» (Canterini); questo nei dialetti ‘terski’ e ‘rezijanski’ [ndr]. La ‘g’ aspirata è certamente uno degli elementi costitutivi dell’identità del ‘nediško’, ma non elemento separante dalla dialettologia slovena. Il digramma ‘gh’ non è dunque necessario e costituisce - se uso il frasario di Scaunich - “un elemento fuorviarne se non sconcertante”, una “caco- grafia”, perciò, che non va accolta. Andando a zonzo nell’alfabeto del “Saggio” giungo alla ‘k’. Questo è un segno senza dubbio univoco: un segno - un suono. Nel “Saggio” il segno è conservato, ma limitato alla posizione davanti alle vocali ‘i’ ed ‘e’, alle posizioni preconsonantiche e fine parola. Non è invece accolto curiosamente davanti a ‘o’, ‘a’ ed ‘u’, per adattarlo alTalfabeto italiano. La cosa non risponde per niente al criterio della semplicità ed alla tradizione scritta che ho ampiamente esaminato. La codificazione slava della ‘c’ (corrispondente al suono alla ‘z’ in ‘ozio’) viene qui respinta senza u-na ragione se non quella che la ‘c’ è stata occupata per altri due suoni (‘k’ e ‘C’), mentre bastava lasciarla libera per l’uso tradizionale: la ‘k’ in tutte le posizioni, la ‘c’ (in tutte le posizioni) destinata al suo unico valore fonetico per la ‘z’ italiana aspra (ozio). Nel “Saggio” non si capisce bene perché si debbano introdurre due segni diversi per lo stesso suono. Con ciò viene scompaginato l’alfabeto, perché anche il suono ‘c’ (del “Saggio”) deve adempiere a due funzioni (vedi cist, scarie). E poi allo stesso suono, perfino nella stessa parola, vengono a corrispondere due segni diversi (petelincic') e, vista la regola, la ‘c” dovrebbe essere sostituita da ‘c’ nel plurale (petelincici). Infine, nei cognomi, ci sarebbe l’incomodo della ‘g’ palatalizzata (sonora) che andrebbe letta, nel “Saggio” come segno finale, sorda: ‘c'\ Tutto questo viene invece ben risolto, con semplicità, nella scrittura tradizionale, con ‘k’ per la ‘c’ italiana dura (cane), con la ‘c’ per la ‘z’ (o-zio) e la ‘C’ per la ‘c’ italiana (cena). Poco male se qualcuno volesse usare, per certe pronunce locali, la ‘c'’; la Povasnica è pronta a tutto. (Scritture, 33) Paolo Petricig UGANKI Stara sem toliko let, kakor moja je sestrica, ona dela v hiši red, jaz sem ji le pomočnica. (eoiA9i) Po liku je goba, po smislu je krov, ga nimaš ob času, greš moker domov. (yuzep) Con'ic'ca iman pru bistregha Con'ic'ca iman pru bistregha hlapza iman pru frisnegha jest se pejen camar cen camar jest navajen sen. Ona se usedne h n'emu na stran pru milo gha je ghledala: ce si sa cai ljubček muoj le pridi zmanoj. La prima e l’ultima strofa di una delle “Cinque perle della preziosa collana di canti popolari di tradizione nadisca” secondo la trascrizione di Egidio Scaunich. Si noteranno le numerose aderenze con la lingua slovena! ENIGMA SILLABICO (Guidai) uce iva erika ograd besa dina janci tetika lica Premettete a ciascuna delle parole incompiute, in modo da trasformarle in altre parole di senso compiuto, u-na delle seguenti sillabe: pi, ne, be, ain, ške, mi, nj, se, es. Se la soluzione sarà esatta le sillabe aggiunte svelerranno... un avvenimento della Benečija. Temei carnà vrana Tanci tanci, èarnà vrana. Kuo boni tancala, če sam sama! Pleši pleši, čarin kuos. Kuo bom plesu, če sam buos! Jerebič jerebic Jerebič Jerebič ima kratak repič, bi jo dela še poviedet pa jo nie vič. % Una pagina di “Sonce sieje, parve bukva za te male" con due poesiole secondo la trascrizione di Mjuta Povasnica Risultati 1. Categoria Union Nogaredo - Valnatisone 1-2 3. Categoria Buttrio - Savognese 3-2 Juniores Serenissima - Valnatisone 0-3 Allievi Valnatisone - Centra Sedia 4-0 Giovanissimi Audace - Gaglianese rinv. Amatori Real Filpa - Bar Corrado 4-1 Coop Premariacco - Valli Natisone 1-1 Sedilis - Pol. Valnatisone 0-0 Vertikal - Osteria della salute 0-0 Il gabbiano - Alla Leggenda 1-1 Calcetto Merenderos - Serravalli 3-4 Paradiso dei golosi - Bronx Team 9-9 Edil Tomat - Paradiso dei golosi 8-9 Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Lumignacco 3. Categoria Savognese - Moimacco Giovanissimi Moimacco - Audace Amatori Termokey - Reai Filpa Valli Natisone - Al sole 2 Poi. Valnatisone - Osteria della salute Sedilis - Vertikal Alla leggenda - Bar S. Giacomo Calcetto Merenderos - Rubignacco Bronx Team - Ciepi Manzano Paradiso dei golosi - Lega Punto Classifiche 1. Categoria Gemonese 38; Palazzolo 37; Reanese 28; Valnatisone, Trivignano, Riviera 25; Lumignacco, Union Nogaredo, Tarcenti-na 24; Com. Gonars 22; Ancona, Flaiba-no 21; Muzzanese, Maranese 17; Tava-gnacco 11 ; Bearzicolugna 7. 3. Categoria Buttrio 34; Libero Atletico Rizzi 27; Buo-nacquisto, Savorgnanese, Gaglianese 22; Stella Azzurra, Cormor 17; Moimacco 16; Chiavris 15; Savognese 13; Nimis 10; Assosangiorgina 7; Fortissimi* 6. JUNIORES Pagnacco 31; Cussignacco* 28; Nimis 27; Com. Faedis 24; Com. Tavagnacco*, Valnatisone 23; Centro Sedia 22; Tor-reanese 18; Buttrio, Chiavris 16; Serenissima 15; Reanese 14; Azzurra* 12; S. Gottardo* 5. Allievi Union 91, Gaglianese 21 ; Savorgnanese 20; Valnatisone, Torreanese, S. Gottardo 16; Azzurra 10; Serenissima 4; Centro Sedia 3; Buonacquisto 1. Tre stelle/B fuori classifica Giovanissimi Manzanese 28; Gaglianese 23; Fortissimi, Centro Sedia 18; Com. Faedis, Savorgnanese 17; Audace 13; Com. Tavagnacco, Buttrio 12; Serenissima 7; Reanese 5; Moimacco 2. Union 91 (16) e Ubero Atletico Rizzi/B (7) luori classifica. Amatori (Eccellenza) Reai Filpa 23; Termokey 17; Anni 80 16; Mereto di Capitolo 15; Bar Corrado*, S. Daniele 14; Warriors* 13; Coopca Tol-mezzo 12; Fagagna 11; Turkey pub 8; E-dil Tomat 7; Racchiuso 4. Amatori (1. Categoria) Al sole due 19; Valli del Natisone, Coop Premariacco 18; Dinamo Korda, Dream team 16; Tramonti 13; Rojalese, Al gambero, Treppo Grande 11; Pers/S. Eliseo 10; Susans 9; Ss 463 Majano 4. Amatori (2. Categoria) Bar S. Giacomo 21 ; Osteria della salute 19; Birreria da Marco* 17; All'Ancona*, Il gabbiano, Agli amici 15; Gunners 95 13; Poi. Valnatisone* 10; Sedilis* 9; Vertikal Val Torre*, Ai frati 5; Alla leggenda Drenchia/Grimacco* 4. Le classifiche dei campionati giovanili e amatoriali sono aggiornate alla settimana precedente. ‘ Una partita in meno La squadra trascinata dallo sloveno Plesničar castigata allo scadere da una punizione del Buttrio Savognese, amara ciliegina finale Belle imprese di Juniores e Allievi - Il Reai con un gr La Valli del Natisone impatta a Premariacco - Pareggio La rosa completa del Reai Filpa di Pulfero. Sotto Federico Terlicher, autore di un'ottima prova con la maglia della Savognese Allievi, gara a senso unico 9 Dopo lo stop causato dalla neve sono ripresi tra sabato e domenica i campionati dilettantistici e delle giovanili. La Valnatisone ha espugnato anche il campo di Nogaredo di Prato, mettendo sotto i padroni di casa dell’Union Nogaredo. Gli azzurri sono passati in vantaggio con Alessandro Ber-gnach al 12’ ed hanno arrotondato il bottino al 25’ con Emanuele Golles. L’arbitro, due minuti più tardi, ha concesso un rigore ai locali, che hanno fallito l’opportunità. Al 42’ la Valnatisone ha centrato un palo con Brandolin, quindi nel secondo minuto di recupero l’Union è riuscita ad accorciare le distanze. Nella ripresa i padroni di casa si sono portati in attacco alla ricerca del pareggio favoriti anche dall’espulsione decretata ai danni di Brandolin al 2’ per proteste. Ieri sera la Valnatisone ha giocato in coppa Regione a Medeuzza. Una “super” Savognese trascinata dallo sloveno Klemen Plesničar è stata ingiustamente castigata dall 'arbitro che nei minuti di recupero ha concesso una dubbia punizione alla capolista Buttrio. I gialloblu, dopo avere subito la prima rete dei padroni di casa, hanno reagito alla grande portandosi prima in parità e quindi in vantaggio grazie ai gol di Roberto Mene-ghin e Federico Terlicher. Il Buttrio è poi riuscito a pareggiare riuscendo a siglare allo scadere della gara il gol vincente. Gli Juniores della Val- VALNATISONE 4 CENTRO SEDIA 0 Valnatisone: Talotti (Cernotta), Floram (Beu-zer), Dorgnach, Trusgna-ch (Predan, Dus), Bergna-ch, Corredig, Duriavig (Medves), Bastiancig, Dugaro, Cendou, Iussig. S. Pietro al Natisone, 30 gennaio - Con l’incontro odierno gli Allievi della Valnatisone hanno ripreso il loro cammino del girone di ritorno ospitando il Centro Sedia di San Giovanni al Natisone. La gara è stata a senso u- natisone hanno cancellato il ricordo della battuta di arresto con la Reanese andando a vincere sul campo di Pradamano con la Serenissima. I ragazzi allenati nico, con i ragazzi allenati da Giancarlo Armellini padroni assoluti del campo. L’inizio dei valligiani è tambureggiante e dopo soli 10’ arriva il gol del vantaggio realizzato grazie ad una conclusione di Andrea Dugaro. Non paga della segnatura, la formazione locale continua ad attaccare ed al quarto d’ora raddoppia con Gabriele Iussig. I biancaz-zurri proseguono con il dominio territoriale e senza trovare difficoltà chiudono la prima frazione di gioco. da Fulvio Degrassi si sono imposti grazie alla doppietta realizzata da Gianluca Peddis e Davide Del Gallo. La vacanza dei Giova- All’inizio della ripresa, per una vistosa trattenuta in area avversaria su Iussig, l’arbitro concede un calcio di rigore che Davide Duriavig calcia debolmente permettendo la parata al portiere ospite. Su azione conseguente alla battuta di calcio d’angolo, al 15’, Daniele Bastiancig, con un perfetto colpo di testa, porta a tre il bottino della squadra locale. nissimi dell’Audace si é ulteriormente prolungata a causa del rinvio d’ufficio della gara prevista a Merso di Sopra con la Gaglianese. Chiude la serie delle segnature, al 25’, Gabriele Iussig. Il risultato non cambia con la Valnatisone attenta e determitata nel mantenere inviolata la propria rete. Domenica prossima il campionato osserverà un turno di riposo. Riprendere poi regolarmente, con la seconda giornata del ritorno, domenica 13 febbraio, (p.c.) Nell’Eccellenza amatoriale la capolista Reai Filpa di Pulfero ha confermato il suo felice stato di forma con il rotondo 4-1 rifi- lato al Bar Corrado di Invillino. La punta rosanero Carlo Liberale ha realizzato una tripletta mentre la quarta segnatura è stata firmata dal compagno di reparto Adriano Fazio. A Premariacco la Valli del Natisone, dopo essere stata in svantaggio, ha recuperato con un rigore trasformato da Marco Carlig e concesso per un fallo di mano in area di un avversario su tiro di Patrick Birtig. Buon pareggio della Locanda alla Leggenda di Drenchia/Grimacco sul campo del Gabbiano grazie alla rete messa a segno da Valentino Rubin. La Poli-sportiva Valnatisone è tornata dalla trasferta di Tarcento con un pari. La Vertikal Val Torre, che o-spitava l’osteria alla Salute di Ziracco, ha costretto al pareggio a reti inviolate i blasonati avversari. Infine nel campionato d’Eccellenza di calcetto i Merenderos hanno subito una sconfitta. In Prima categoria il Paradiso dei Golosi ha prima battuto in trasferta la capolista Edil Tomat, quindi è riuscito a pareggiare, disputando un buon secondo tempo, il derby con il Bronx Team, (p.c.) Selektor slovenske nogometne reprezentance srečal tudi ZSSD1 Srečko Katanec na obisku v Trstu Selektor slovenske nogometne reprezentance Srečko Katanec je bil prejšnji teden gost prireditve "Slovenija party”, ki jo organizirajo mladi Slovenskega kulturnega kluba iz Trsta. Ob tej priložnosti se je Katanec v Bazovici sestal tudi z vodstvom Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in nekaterimi predstavniki amaterskega nogometa v zamejstvu. Predsednik Jurij Kufersin mu je izrekel dobrodošlico in mu poklonil v spomin Zbornik o zamejskem športu. Srečanje je bilo priložnost za prijeten pogovor z vodjo slovenske reprezentance, ki je obenem podpisoval tudi številne avtograme. Mnogim našim nogometnim navdušencem je namreč že dolgo znan kot nekdanji uspešen igralec Sampdorie v italijanski prvi nogometni ligi. Srečko Katanec pa je predvsem dosegel zgodovinski uspeh s slovensko državno reprezentanco, ko seje na kvalifikacijah uvrstila na bližnje evropsko prvenstvo, ki bo letos v začetku poletja v Belgiji in na Nizozemskem. Četrtek, 3. februarja 2000 SOVODNJE Gabruca - Čedad Je parSu Mattia V četartak 20. ženarja se je rodiu du. Vidme Mattia. Njega mama je Nadia Vogrig iz Gabruce, tata je pa Mario Maggio. Mlada družina živi v Cedade, pa Nadia je iz našega kamuna. Ima mamo iz Matajura, je Pia Franz - Suošova, tata je pa Mario Vogrig - Piskul-nu iz Gabruce. Pia an Mario sta pru vesela, de sta ratala nona, zlo vesela je tudi nona Irma, ki z rojstvom Mattie je ratala že drugi krat bižnona. Mattiu želmo vse nar-buojše na telim svietu. GRMEK Mali Garmak Dobrojutro Katja! Bo imiela ki varvat Kaja Canalaz! Ona je želiela sestrico, an je bla že vebra-la tudi ime. An takuo je šlo, de v nediejo 30. ženarja mama Nuša Danjelič ji je šenkala pru adno sestrico, ki se bo klicala takuo ki je ona želiela, Katja. Zaki smo jal, de bo imiela ki varvat Kaja? Zat Katja že seda, ki se je kumi rodila, je zaries velika: pezi štier kile an pu! Za de Katja pride na sviet je po-skarbeut tudi tata Pio Canalaz - Bledcjove družine iz Malega Garmika, kjer vsi kupe žive. Mamo Nušo jo lepuo poznajo v garmiškem ka-munu, kamar je paršla za VENDO computer 486 Olivetti PCS 40 SX 25 Windows 3.11 più office (word 6.00), adatto videoscrittura. Prezzo interessante. Tel.: 0432/730412 novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l Cedad / Cividalc Fotostavek in tisk PENTA GRAPH srl Videm / Udine m Včlanjen v USPI/Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 52.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTR1EST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Ziro raCun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT OGLASI: I modulo 20 mm x I col Komercialni L. 25.000 + IVA 20% neviesto taz Kobarida, pru takuo v dvojezični Suoli v Spietre, kjer skarbi, da je vse lepo očejeno an na mest. Za rojstvo Katje so obi-esli flok roza tudi tle, kjer Kaja hode že v drugi razred. Mali Katiji, ki se je kumi rodila želmo, de bi rasla zdrava an vesela kupe z nje sestrico Kajo. Nuši an Piu čestitamo. H čestitkam se parložejo tudi vsi od Zavoda za slovensko izobraževanje v S-pietre. DREKA Trinko Zapustila nas je Gianna V Spitale v San Daniele, kjer so jo zdravili že od dičemberja je ponoč med nediejo 23. an pandiejkam 24. ženarja umarla Gianna Trinco, poročena Cicigoi. Bla je premlada za umriet, imiela je samuo 51 liet. Gianna se je rodila v Simcuovi družini par Trinke. 2e od mladih liet je imiela težave z zdra-vjam, nič ji nie pomagalo, de ji je mož Mario, ki je Sonku go miz Laz, še posebno zadnje lieta stau blizu an skarbeu za njo. Skarbiele so za njo tudi hčere Valentina an Miche-la. Z nje smartjo je Gianna v žalost pustila nje an vso drugo zlahto. Venčni mier bo počivala par Devici Mariji na Krasu, kjer smo ji dal zadnji pozdrav v to-rak 25. ženarja popudan. AFFARE! A Savogna vendesi appartamento tri-camere, termoautonomo, abitabile da subito, eventualmente anche arredamento. Prezzo interessante. Tel.: 0432/714030 o 0432/726067 SPETER Petjag - Belgija 4.2.89-4.2.00 Jutre, 4. februarja, bo 11 liet odkar se je ugasnilo mlado življenje Doriana Serafini. Z veliko ljubeznijo se ga spominjajo mama Agnodice, tata Pietro, sin Kevin, žena An-nick, sestra Daniela, ku-njad Jean Marie an navuo-di Aurelie an Fabrizio. Vsi žive v kraju Seraing v Belgiji. Na mladega Doriana se z ljubeznijo an molitvijo spominja tudi žlahta v Pe-tjage. Il quattro febbraio saranno 11 anni che la giovane vita di Doriano Serafini si è spenta. Con immutato amore lo ricordano la mamma Agnodice, il papà Pietro, il figlio Kevin, la moglie An-nick, la sorella Daniela con Jean Marie e i nipoti Aurelie e Fabrizio, tutti residenti a Seraing - Belgio. Anche i parenti di Pon-teacco lo ricordano con tantissimo affetto e pregano per lui. Petjag 2.2.94-2.2.00 6. februarja, je sveta Doroteja an tisti dan imamo domači senjam tle v Petjage. Tisti dan, kar zvonuovi bojo zuonil za iti h maš v našo lepo cierku zad za vasjo, se vsi zmislemo na našega dragega mežnarja Daria lussa, ki je puno puno liet tiste zvonuove zvoniu, naj za senjam, naj za oznant žalostne novice. V sriedo 2. februarja je šlo napri šest liet, odkar nie vič Daria med nam, pa vsi vasnjani ga imamo še v misleh. Nam zaries manjka. Sei febbraio, santa Do-rotea, festa a Ponteacco. Quel giorno, quando le campane suoneranno il nostro ricordo andrà al nostro caro nonzolo Dario lussa che per tanti anni quelle campane ha suonato. Mercoledì 2 febbraio sono passati sei anni da quando Dario non c’è più, ma Ponteacco lo ricorderà sempre con tanto affetto. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 5. DO 11. FEBRUARJA Podboniesac tel. 726150 Pnemaijag tel. 729012 Skrutove tel. 723008 Cedad (Minisini) tel. 731175 Rezija tel. 53004 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če riceta ima napisano »regente«. Naročnina 2000 Abbonamento ITALIJA.................. 52.000 lir EVROPA, AMERIKA, AVSTRALIJA IN DRUGE DR2AVE po navadni posti.........68.000 lir AMERIKA po letalski pošti.......110.000 lir AVSTRALIJA po letalski pošti.......115.000 lir Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laurà Kras: v sriedo od 13.00 do 13.30 Debenje: v sriedo ob 10.30 Trinko: v sriedo ob 12.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 v petak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 11.30 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje: v četartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 16. do 16.30 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: od pandiejka do četartka od 9.00 do 11.00 v petak od 16.30 do 18.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 tel. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi od 17. do 18. doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 v torak od 17.00 do 18.00 v sriedo od 9.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 10.00 v petak od 17.00 do 18.00 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad. v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa imperative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727084) Kada vozi litorina 2 Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10, 7.37.*,8.07,9.10, 11., 12. , 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37,13.57,14.17*., 15.06,15.50,17., 18., 19.07, 20. Iz Vidma v Cedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30 ', 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14. *, 14.20, 14.40, 15.26,16.40, 1 7.30,1 8.25, 19.40, 22.15,22.40 * samuo čez tiedan Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad... .731142 Karabinjerji 112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Cedad .705611 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 ACI Cedad .731762 Ronke Letališče.,0481-773224 Muzej Cedad .700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola .727490 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izse1jencev...732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost.... .727281