DOOOLJUBOVA PRILOGA ZA NAŠE GOSPODARJE ^GOSPODINJE Iti DEKLEFA E!y Stev. 8. V Ljubljani, dne 3. avgusta 1911. Leto III. Nos lohor rešimo. Po raznih krajih naše dežele se nahajajo na hribih in gorah cerkve, obdane z močnim zidom. Zidali so jih naši očetje kakor močne tabore ob turški nevarnosti. V teb taborih so se zbrali okoli božjega svetišča, duhovnik jih je bodril in jim maševal, da so bili bolj pripravljeni na dan poskušnje, ko so prišli sovražniki s polumescem nad ubogo ljudstvo. Če se je Turkom posrečilo preplezati zid, vrata vlomiti, so branivce poklali, vjetnike v sužnost odpeljali in vse, kar so mogli pobrali in pokončali. Navadno so pa bili tabori skoro edino zavetje našim očetom v turških časih. Sedaj je vsaka cerkev krščanski tabor. V znamenju križa sc zbira ljudstvo v teh trdnjavah vere, pobožno posluša božjo besedo in prejema sveto zakramente. Tu se na vzame onega močnega verskega življenja, ki ga utrdi v boju zoper vse sovražnike. Kdor je hodil jK) naših božjih potili, se je vesel oddahnil pri pogledu na nepregledne množice, ki molijo dolge ure in pojejo cele noči. Šc vedno vidi ljudstvo v svojem duhovniku svojega očeta 111 najboljšega prijatelja. Krščanski tabor bi imela bili vsaka kmečka hiša. Kmečki dom je podlaga občini in deželi. Kakoršna je domača hiša, tako bo ljudstvo in taka vsa dežela. Hvala Bogu, šc so naše hiše pravi tabori svete vere. V tihi molitvi daruje mati dete še pod srcem Bogu in Materi Mariji, v zibki ga s križanjem začne vzgojevati za vojaka Križanega. Ko začne govoriti, nauči se naj pred križ delati. Za besedo »mati«, »oče«, je prvo: Koliko jc bogov, koliko božjih oseb?« Najprej zna otrok križ narediti in Bogka zahvaliti. Iz vseh sten gledajo, kakor varuhi vere druga pri drugi podobe svetnikov na domače. Po vsakdanjem rožnemvencu si spletajo kmetje zvezo z onim svetom, posebno z Marijo, katere morebiti nobeden narod na svetu tako ne časti, kakor mi Slovenci. Ali si morete kaj boljšega in bolj vzgledne-ga misliti, kakor ubogo mater, ki utrujena od dela šc vendar vzame malo dete v naročje, ž njim moli in mu pripoveduje od Matere božje. Otroci sc navzamejo v teli taborih duha močne in živo vere, ki jih varuje tudi na tujem raznih zmot in nesreč. Kakor so se vojskovali naši očetje za vero Križanega in bili pripravljeni raje umreti, kakor jo zatajiti, tako izvira še zdaj iz kmečkih hiš, kakor iz močnih taborov živo versko življenje. Toda z žalostjo opažamo, da se je tudi v naše kmečke kraje zanesel tuj duh, ki ni Kristusov, duh pravega brez-verstva in upora zoper Kristusa in božjo Cerkev. V vsaki vojski so najbolj nevarni izdajavci, domači ljudje, ki s sovražnikom potegnejo. Kdor sovražniku pomaga, ga podpira in sam z njim vleče, je gotovo izdajavec. Tudi pri nas hočejo sovražniki svetega Križa zasejati po deželi seme brezverstva prav do zadnjo kmečke koče. Kaj jim jc mar za resnico, katera sc zdaj z našo vero tako očitno dokazuje. Ti ljudje nočejo misliti in nc poslušati, ker vere ne marajo. Star gospod mi je pripovedoval, kako je dal nekemu brezvercu, katerega som tudi sam dobro poznal, govore zelo pobožnega svetega moža. Nekaj časa bere, potom knjigo vrne z besedami: »Nočem brati. Ko bi bral šc naprej, bi moral skoraj verovati.« Ni zadosti tem brezvercem, da so sami nesrečni postali, s satanovo zlobnostjo hočejo še druge v nesrečo pahniti. Kaj jim mar, čc bo ljudstvo pri tem vedno bolj nesrečno!? V časopisih izlivajo svoje brezverne nauke med ljudi. Tc časopise priporočajo, silijo in mnogokrat zastonj dajejo," da le ljudem in dobri stvari več škode napravijo. Kdor odpre vrata nasprotnemu časopisu, jc izročil svoj tabor sovražniku. Bere ga gospodar, sliši od njega gospodinja, ki na šc večkrat sama pogleda, berejo otroci, katerim to vedno najbolj diši, kar je prepovedanega. Navzamejo se protiverskega duha, da imajo duhovnika za svojega nasprotnika, čez katerega vedno govore, da ne verjamejo več božji besedi, opu-šajo molitev in sc navadno tudi vdajajo pijači. Po vseh krajih so navadno najhujši nasprotniki cerkve in duhovnikov oni pravi svobodomiselci, ki sc zo-vejo liberalci. V prvi vrsti so to one pijavke, ki lahko in brez težav živijo od ljudskega dola. Ljudstvo jih redi, ti pa v zahvalo zabavljajo čez vse, kar je svetega, berejo veri nasprotne časopise na glas vsem pivcem in kupcem. Preslepili so že mnogo dobrih gospodarjev, ki so hodili v njih krčme in prodajalne, da so tudi postali veri sovražni in nasprotni. Kdor pri takih ljudeh cele ure preseda, se gotovo navzame počasi tudi njihovega duha, ker drugače ga no bodo trpeli med sabo, Kmalo pride tudi v hiše teh zapeljanih revežev, ki so bili v druščini po-hujšani, veri nasprotni časopis in dopolni, kar so oni začeli. Pri volitvah se voli potem vodno brez pomisleka z najhujšimi nasprotniki cerkve in duhovnikov. Čc v času vojske velik del domačinov s sovražniki potegne, je dobra stvar v hudi nevarnosti. Ljudje, ki živijo skoro izključno od vernega ljudstva, so postali pravi apostoli brezverstva. Ta veri nasprotni tok gre vodno naprej. Kdor je okužen, postane sam strasten razširjevalcc in pospeševalec protiverskega boja. Če se ob senu bliža nevihta, hitijo-vsi, da se morda pred dežjem vsaj še pograbi in v kopice spravi. Vsak stori, kar more. Nevihto že imamo, nevarnost jc tu. Kaj nam jc storiti. Če so kje na telesu začne gnojiti, ve vsak, da bo treba začasa prodreti. Čc se na deblu veja posuši, jc vsakemu jasno, da jo bo treba, odžagati. Ivo bi mogli to rano brezverstva, to naše liberalstvo ravno tako zatre-: ti, ravno tako odžagati, bi vsak storil z veseljem, kar bi mogel. Saj sc nam gre 91 ■ or. Z odločnim delom bi se dalo tudi ukaj marsikaj napraviti. .Mnogi bi sc >rav lahko obvarovali, drugi pa prisilili, da bi pustili protiversko gonjo in (udi protivorske časopise. Mi smo splošno pretnehki, premalo odločni v vojski. >Saj ni hudega, čc grem tja, meni ne •kod nje.« Letos je prišla Marijina hči v prodajalno takega junaka s svetinjo na vratu. Kaj pa ti nosiš ta komat?« sc '.adere trgovec nad njo. Vsa dekleta Marijine družbe so se dogovorile, da v •no prodajalno ne bo nobena več sto-•ila. Zvedelo se je to tudi med ljudstvom in prodajalna je poslala kmalu irazna. Zdaj je pa spoznal, ponižno preklical in prosil odpuščanja. Ali bi nc mogli kaj taccga povsod lapraviti? Ravno neznatni ljudje, ilapci in dekle, delavci in delavke bi nogli veliko v tem oziru storiti, usta-. iti marsikje protiversko govorjenje in risiliti gospodarja, da pusti veri na--protno časopise. To odločnost jo treba povsod pokarati. Naj si le drug drugemu pomagalo, drug za drugega skrbijo, mi ne nin-amo ž njimi prav ničesar imeti. Iz-zeta je seveda skrajna silit, ker nam e vsak nesrečni brat. Ali je ta vojska potrebna? Rana se vedno bolj odpira, gnoj se razširja, treba 1«j nož vzeti in rano s silo prerezati. S tem seveda ne bo nehalo brezverstvo, uiti liberalstvo, toda zabranili bomo znatno razširjenje in prisilili nasprotnike, dit bodo pustili divjost in ono •clobnost, s katero zdaj povsod proti nam delajo. Cilj je lop. vojska težka, toda zmaga gotovo naša. Naš tabor rešimo, (hi Ik> res Kristus vladal v naših hišah, dokler bo Slovenec na svetu. Zanimiv poskus. Na letošnjem shodu za kmetijstvo, ki je zboroval od 1. do 7. maja v Ma-Iridu, je poročal grof Montarni iz Francoske o prav zanimivem gospo-tarskem dolu. Prod 20. loti jo prevzel obširno, io-la popolno zapuščeno posestvo, ki ni skoraj ničesar donašalo in se tudi slabo obdelovalo. Naselil je na tem posestvu 70 družin iz mesta. Vsaka družina je dobila hišico in nekaj njiv za pridelovanje navadnih poljskih pridelkov, katere so rabili koloni — naseljenci — /.a. svojo hrano. Od te zemlje so plačevali določeno najotnščino. Večina posestva je bila pa dana v obdelavanje. Gospodar je dal gnoj in seme, naseljenci so opravili po navodilu oskrbnika vsa dela. Tako so obdelovali oljke, vinograde in žitno polje. Pri spravljanju so natančno izračunali, koliko se je pridelalo in vse skupaj prodali. Od skupička je dobil polovico gospodar, polovico naseljenec. Od lastnega sveta 101 je pa plačeval nizko najemščino. Kolje ostalo še veliko sveta, ki ni bil na ta način oddan, so hodili naseljenci proti dnevni plači delat v gozde in travnike, da so imeli skozi celo loto gotov zaslužek. Vsak je imel pri gospodarju poseben račun, kjer se mu je v dobro zapisala ona polovica od prodanih pridelkov in njegov zaslužek na dnevnem dolu pri gospodarju, v breme pa najemščina, izposojila, prispevki za slučaj bolezni ali onemoglosti, za katere je pa gospodar večji del prispeval. Koncem lota jo sklepni račun. Kar ostane, in ostane vodno nekaj za izseljenca, se izplača v gotovini. Gospodar gospodari po svojem, da so lahko pridelovanje izboljša, naseljenci postanejo deležni vsega dobička in so trudijo, dit boljšo izhajajo. Pridelkov je bilo vedno več, ki so bili tudi vedno več vredni. Izmed vseh naseljencev ni niii eden zapustil posestva, vsi so zadovoljni, ker nimajo dolga in dobro izhajajo. Gospodar jo pa tudi zadovoljen, kor jo nastalo iz prejšnjo puščav*; vzorno posestvo, ki donaša lope dohodke. Tudi pri nas jo veliko kajžarjev, ki hodijo le v delo, kadar je drugod sila. Otroci sc pa doma potepajo in vadijo lenobo, katere so ne bodo več odvadili. Po mestih in obrtnih krajih jo na tisočo družin, ki res stradajo. (Jčo delit za vso, otroci pa no vodo kaj početi. Koliko jo tu delavnih moči brez vsako koristi. Iz kmetov pa vso boži, da ni mogočo niti najpotrebnejših delavcev dobiti. Te žalostno razmere so kažejo v svetli luči pri oddaji posestev v najem. Kjer jo veliko polja in malo ljudi, so odda 1 mernik posojanja najboljšo zemlje komaj za (J K na loto v najem. V mnogih krajih komaj za 4 do 5 K. Kjer je pa pomanjkanje zemlje, se doseže tudi 10 do 12 K, več na deželi skoro nikjer. In vendar moramo trditi, da mora 1 mernik posojanja pri skrbnem delu, če se tudi računajo delavci in drugi stroški, donašati čistega dohodka 20 do HO K. Ali bi no kazalo večjim posestnikom poskusiti dati zemljo tako v najem ali zakup ali (lolo, da bi si najemnik in gospodar delila pridelek. Če delavcev ni, sc ne moro dobro obdelovati. Pri takem gospodarstvu je gotova zguba. Če bo najemnik vedel, da bo dobro plačan od svojega dela, se bo tudi bolj potrudil. Na ta način bi bilo tudi mogoče iz mest dobiti ljudi nazaj na deželo. Veliko napako pri naših gospodarstvih na deželi je iskati v napačnih delavskih razmerah. Navadno so vsi ljudje tako vstvarjeni, da išče vsak le svojega dobička. Hlapec je zanikrn v službi. Kdor pa zase dela, se trudi noč in dan. Sin se ne zmeni dosti, dokler oče gospodari, za delo. Ko sam začne, pa mora. Ali nam nc kaže to naravno človekovo nagnenje, da sc mora tudi to pri gospodarstvu vpoštevati? Posel dobi svojo gotovo plačo, naj stori malo ali veliko. Če ima gospodar še tolik dobiček od njega, nc dobi hlapcc ali dekla za to ničesar več, razen malo nagrade. S takim postopanjem jih vadimo sami lenobe. Veliko amerikanskih milijonarji v jo prišlo do tako velikega premoženja, kor so najboljšo delavce izbrali za deležnike kupčije. Čim več je kupčija nesla, tim več so tudi ti dobili odsiol-kov. Delavci, tudi navadni, so postali sami deležniki celega podjetja. K o >0 napenjali vse moči, so vedeli, da delajo le za svojo korist. Prav dobro bi bilo, ko bi vsaj v mali meri poskusili to tudi pri naših poslih in rednih delavcih. Zapisali so l)i vsi dohodki in stroški. Čo koncem lota veliko ostane, dobo tudi delavci in posli od toga svoj dol. Tako bodo postali goreči za gospodarjevo korist, ko bodo vedeli, da s«' lo zase trudijo. Življensko moč pri rastlini. Naši kmetje so bili vodno prepričani, dii iniii tudi luna posebni vpliv ne lo na vreme, ampak tudi na rast rast-lin. Od mladega smo slišali, da so krompir in detelja sejeta starega, solata in pesa pa mladega meseca. Radovedni lunctič je pred leti vprašal v »Kmetovalcu«, či ima ros mesec kak vpliv na rast rastlin. Odgovorilo so mu jo, da so rastlino odvisno od drugih pogojev, no pa od mesca. Mesec ne moro vplivati na rast. To jo neumna babja, vera. Vsoučiliški profesor A. Novacki v Cirihu pa priobčujc z drugimi učenjaki najnovejšo raziskovanje, ki kaže, da vendar ni bilo staro mnenje tako ne-> umno. Vsak ve, da srkajo koreninice vodo iz zemlje in jo spravijo prav do vrha rastlin, včasih 30 m visoko. Po isti poti gre sok dreves. V listih pa voda iz-hlapeva. Kje je pa moč, ki vodo vzdi-gujc? Dolgo so mislili, da imajo korenine same to moč v sebi. Ko jo Ilof-moister odrezal pri tleh krompirjevo stihijo in nastavil na odrezek prav natančno stekleno cev, se jo cev z vodo napolnila. Pri drevesu je oluščil lubje in skorjo. Listje jc ostalo šo vedno zeleno, s čemur jc bilo dokazano, da sok ne gre po lubju v listje. Če se deblo popolnoma odžaga, sc vidi pri natančnem opazovanju, da gre sok le po finih nitkah mladega lesa. Sklepali so torej, da ni ona moč, ki žene vodo kvišku, v lubju ali deblu, temveč lo v koreninah. Navadnemu človeku sc to nc zdi posob-po verjetno. Kako naj ima ona pon'žna korenina v zemlji moč v sebi vodo vzdigati do najvišjih vrhov dreves? Zdaj se jc dokazalo, da dviga vodo edino privlačnost solnca. Po natančnem opazovanju se jo dokazalo, da gre lc malo vode ponoči skozi rastlino do vrha. Pri solnčnem vzhodu se vzdigovanje soka iz korenin hitro pomnoži in je največji zjutraj ob pol osmi in popoldne ob drugi uri. IJotem začne naglo padali do prihodnjega jutra. S tem je tudi dokazano, da pride na rastline pritisk od solnca. V listih izhlapeva voda, posodico za sok se v rastlini izpraznijo, solnčna moč vzdiguje sok iz korenin do vrha. Torej izhlapevanje v listih urejuje porabo vode in porabo redilnih snovi. Zc davno so vedeli, da listi vsesavajo vodo, kakor sesalke v vodnjakih, vedeli pa niso, odkod la moč pride. Listi sami je ne morejo imeti. Začeli so še bolj natančno opazovati in dognali, da gre vsled privlačnosti solnca po dnevi voda iz korenin po deblu do listov. Listi porabijo potrebno hrano. Zvečer in ponoči, ko solnce ne sije, gre vsled privlačnosti zemlje redilni sok skozi kamhium, to je prostor pri malih celicah nazaj v korenine. Tuiji solnce vleče ponoči sok le doli. Privlačnost se pa imenuje ona moč zemlje, po kateri vsa telesa v bližini nase vleče. Če je eden pri nas ali na nasprotni strani zemlje, ga zemeljska moč vedno nase vleče. Ker je solnce večje od zemlje, ima ludi večjo privlačno moč, da nase vleče telesa tudi v daljavi. Isto velja o luni. Delo rastlino so torej vedno ponavlja in spreminja v 21. urah dneva. Vemo tudi, da imajo drevesa največ soka sjuimladi. Itavno ko sta spomladi (21. marca' noč in dan enaka, jo privlačnost solnca in lune največja. Močna solnčna luč, ki so vrsti za hladnimi nočmi, zelo pospešuje tok po drevesih. Seveda mora zemlja imeti vlago, ker drugače solnce no moro vode vzdigniti. V jiu-Ščavi sije solnce brez uspeha. Dosedaj se jo tudi mislilo, da izhlapeva voda lo vsled topline. Kos je izhlapevanje precej odvisno od vročine, toda dokazalo so je, da izhlapeva voda v morju ob vsaki toplini. Zdaj jo prav gotovo, da največ vod« izhlapeva vsled privlačnosti solnca in lune, naj opazujemo tekočo vodo ali molje, ali ludi vodo v rastlinah. Teža solnca in lune vzdiguje vodo. Ker jc luna bližjo zemlje, jo tudi njen vpliv zelo znaten, dasiravno jc luna v primeri z zemljo dokaj majhna. Znano jc, kako vpliva luna na morje. Sploh se še veliko premalo upošteva pri vseh zemeljskih razmerah vpliv -olnca in lune. Bog jc položil v svoje stvarstvo posebne moči in vplive, ki delajo že tisočletja. Človek potrebuje vse svojo bistroumnosti, da zasledi te priproslo moči, ki so od roke božje dane stvarstvu. Če vpliva moč solnca in lune tako znatno na rast rastlin in kroženje soka, jo lahko mogoče, da vpliva tudi nova ali stara luna. Koliko jo reči in naukov. katerih sc je priproslo ljudstvo 7.0 dolgo držalo. Prišli so učenjaki in vse kot neumno in staro zavrgli. Prišli so drugi učenjaki in so po natančnem preiskovanju sc prepričali, da jc imelo priproslo ljudstvo prav. Novacki sklene svoje podatke z besedami: če hočemo razumeti življenje v naravi, moramo svoje oči gori obrniti. Solnce in luna urejata in vodita življenje na zemlji, ki sama daje le snovi za življenje rastlinam, ko jo ogrejejo solnčni žarki. S svojo privlačnostjo med raznimi zvezdami seveda tudi sama pospešuje red v rastlinstvu. Kako čudovita jo božja modrost, ki jc vse to zamislila. Le iz privlačnosti solnca se da razlagati, da vsaka rastlina naravnost kviško raste na prostem. Na eni strani je privlačnost zemljo, nu drugi pa privlačnost solnca. Le če doneš rastline v temni proslor z enim samim oknom, bodo obrnjene v zaprtem prostoru |iroti oknu, ker je v Ioni slučaju večji vpliv svetlobe, kakor privlačnosti. Za kmeta jo grozen udarec, če mu živina pogine ali loča polje pobije. Navadno si skozi več let potom ne more pomagati. Da se obvaruje škode, sc zavaruje pri zavarovalnici zoper točo ali zavaruje tudi živino. Najbolj navadno jo zavarovanje zoper ogenj. Težko je pa kmetu jilačati zavarovalnino zoper točo ali živinske nesreče, čc ve, da kmetje za nesreče niti polovico nazaj no dobijo. Zaslužek, dober zaslužek ostane le bogatinom po mestih. Zelo pametno imajo to zavarovanje zoper točo in živinske bolezni v Švici urejeno. Tam imajo večino medsebojno zavarovalnice. Leta 1910 so napravile te domače ljudske zavarovalnico zoper ločo 60.597 polic, s katerimi je bilo 67,984.696 frankov zavarovanih. Ža upravne stroške so dali kantoni, to je posamezne dežele v Švici, 118.897 frankov, na odškodnini pa 270.339 frankov. Skupna vlada pa nosi vedno polovico teh stroškov, plačala jo torej 194.618 fr. zraven. Vsa odškodnina za napravljeno škodo jo pa znašala 1,098.361 fr. Kmetje -o torej več dobili, kakor so plačali. Ravno tako pametno jo urejeno zavarovanje goveje živino. Leta 1906 so našteli 1,498.144 glav živino. Leta 1910 jo bilo 651.507 glav zavarovanih. Za škodo in nesrečo se je izplačalo 2,674.259 frankov. Kantoni so dali zraven 792.434 frankov, skupna vlada pa ravno toliko. Vsak kanton, torej vsaka dežela ima od glave posebno določeno premijo. Od ene glave plačajo na loto najmanj 50 h in največ 2 IC 88 h. Škodo cenijo po vrednosti. Kantoni prispevajo ali po storjeni resnični škodi, kar je za deželo vedno slabšo, ker potoni vsak svojo škodo zelo visoko ceni, ali pa lc po glavah zavarovane živine, kar jc gotovo boljše. Čim več jo živino zavarovane, tem več so dobile posamezno zavarovalnice od kantona in skupne vlade podpore. Premije za odraščeno živino od 50 h do 2 Iv 88 h ali splošno od 1 Iv na loto so prav nizke. Ko bi sc pri nas to moglo vpeljati, bi skoro gotovo imeli večino živine zavarovane. Ta zgled nam kaže pot, po kateri pridemo do toga. Kmetje no zaupajo zavarovalnicam, ki skoro polovico vplačanega denarja porabijo za upravne stroške in dividende, to je čisti dobiček zavarovalnice, ki sc po vplačanih glavnicah razdeli med ono, ki so založili temeljni denar za zavarovalnico in dobili od nje neka dolžna pisma ali deleže, ki se imenujejo akcije. Dobiček znaša pri kapitalističnih zavarovalnicah včasih 40 do 50 odstotkov. Edino pametno bi bilo, da bi dežela ali še boljše država zavarovanje prevzela." Premije hi lahko kar pri davkariji po-' hirali. Kar bi bilo dobička, bi deželi ostalo ter bi tako vsem koristilo. Premijo za zavarovanje živine bi mogle biti prav nizke, ker bi dežela ali država tako nc iskala dobička. Prav dobro bi bilo tudi, ko bi se vpeljalo kar v celi deželi zavarovanje zoper točo. Od polja, travnikov in vinogradov bi po direktnih davkih napravili določeno naklado, iz katere bi se i>o uradni cenitvi vsakemu škoda poravnala. III. Pri odmeri carine na razne izdelke se vlada vedno drži načela, da naj se bi sirovine vpeljale prosto ali s primerno manjšo carino v državo, cla imajo domači delavci zaslužek. Če pa hoče _ kdo imeti nalašč le tuj izdelek, naj ga primerno plača. Tako se les, premog in šota prosto uvažajo. Nobene carine ni na rogove, navadno ribje olje ali slonovc kosti, Prosta je neobdelana kreda, otl zmlele je plačati od 100 kg 1 K. Zdravila so splošno prosta. Plačati jo pa treba od dišečih olj: od očiščene kafre 36 K, od olja iz pomarančnega cvetu, od olja iz vrtnic in drugih dišečih cvetlic po 7 K, zu rožmarinov in bezgov cvet po 24 Iv, za druga taka olja ]>o 60 K. Ker ljudje, ki bi bili radi vedno lepi in dišali povsod kakor rožice, radi plačajo, bi sc cena teh dišečih steklenic lahko še desetkrat povišala, pa bi bilo vendar ved-r no dosti kupcev. Snovi za navadne barve so proste, lo umetno napravljene morajo plačati od 1 do 5 K. Za indigo — našo indko — je plačati 8 K, čc pride po morju jo i prosta. Za smolo in kolofonijo je plačati 1 K 20 h. Veliko sc uvaža terpentina (3 K 50 h), gumiju.in šelaka (3 K 50 h); Od izčiščenega petroleja jc plačati".. 8 K 30 h, čc ni poraben za luč, od pet.! troleja za razsvetljavo pa 11 K. " Posebno je pa obdavčena tuja oble-', ka. Uvaža se prosto bombaž, katerega rabijo naše tovarne. Od bate je plačati 12 kron. Od niti iz bombaža je prav znatna ' carina, ki jc raz.vrščena po številkah, kakor jih vidijo naše šivilje na špu-■> ljali. Od priprostih niti (100 kg teže) ; (io št. 24 (angl.) 14 K, od 13. do 29. 19 K, 30. do 50. 33 Iv, 51. do 70. 38 K. čez 70i-> 43 kron. ■ Čc sta dve niti skupaj, je Se malo več za plačati, do št. 12. že 19 K. Če so tri uii več niti je plačati do št. 12. 24 K. Te cene veljajo pa le za tovarne. Kar se pa na drobno proda, se obdavči cvirn 100 kg 83 K. Da imajo domače tovarne več zaslužka in država več dohodkov, naj bi se blago za obleko kolikor mogoče doma izdelalo. Ker pa hočejo nekateri in nekatere bolj nobel biti in se ponašajo radi s tujim blagom, so ta napuh po pravici obdavčili. Plača se torej za navadne tkanine ŠO K. če ni obleka popolno izdelana, se plača za beljeno blago 110 K. za enotno barvane 130 K. za več barvane 170 K, za boljše kamgarne 131 do 230 K. Sirova -vila je prosta, kakor tudi kokoni. Za izdelano -vilo se plača 120 kron. Svilena obleka, ki je bila na tujem delana, se obdavči za 100 kg - 1100 kronami. Svilene tkanine in rute plačajo 1200 do 1350 K. Za baržun žamet . ki se tako lepo sveti na kaki jopi. se mora plačati za 100 kg 1300 K. za plet. nogavice in rokovice boljše vrste 1100 kron, za navadne 650 K. Za umetne cvetlice 1100 K. za liste in druge dele umetnih cvetic 180 K. Za tuja peresa ptičev, kakor jih imajo gosposke ženske, se plača 1100 K. Večina naših klobukov se dela na tujem. Tudi od teh hoče imeti država svoj dohodek. Plača se za klobuk iz svile, kakor so cilindri in vsi drugi iz boljšega blaga za vsakega posebej 1 K 50 h. Če so narejeni iz navadne klobučevine, se plača od komada po 70 h. Za slamnike, ki še nimajo podloge in ovoja, 50 h, za izdelane 1 K. Ker so ženski klobuki in slamniki precej večji, kakor moški, morajo tudi malo več plačati. Določili so jim od 70 h do 1 K 80 h. Večinoma plačajo tudi le ženske davek od pahljač, ki znaša od 120 do 850 K, po draginji snovi, iz katere so napravljene. \ i < t il<»'/nil'r»r nn milino L*«» »• »»vrt • « * > I «i ■ «ljši odjemalci, vedno težje prodaja. Naše pridelovanje fižola je precej težavno. Mraz ga precej vzame, malo suše zmanjša pridelek za polovico, ob mokrem letu skoro ničesar ne rodi. Soja je po poročilih iz Mandžurije skoro neohčutna za mraz ali vročino, (kar je po našem mnenju skoro nemogoče). Ob suši iu mokroti dobro raste in sc navadi na vsako zemljo. Ta fižol, ki skoro sam po sebi raste, ima v Aziji zelo nizko ceno. Drugače bi se tovarne v Evropi gotovo ne lotile te kupčije. Osnovali so čisto posebne mline, kjer najprej iztisnejo olje s stiskalnicami. Ker je še tudi v moki, ki ostane, veliko olja, rabijo kemične priprave, da se olje popolnoma loči. Soja-oljc je vžitno, toda ima posebni okus, katerega vsak ne prenese. Skušajo mu torej umetno ta duh odvzeti. Na tisoče kilogramov tega olja se porabi za napravo raznih zabel in umetnega masla margarina. S tem oljem pa tudi kvarijo naše pošteno olje, ki jc šc vedno najboljše mazilo. Ker je soja-olje zelo poceni, zdaj ga prodajajo 100 kg za 50 do 58 K, sc pač izplača, primešati dobremu lanenemu olju, ki je precej drago, vsaj nekaj soje. Oni, ki radi tako mešanico delajo,, pravijo, da sc vedno lahko dene zraven skoro četrti del soje. Sojo rabijo tudi za izdelovanje mila; za napravo barv pa ni pripravno, ker se le počasi suši. Čc torej vidiš, da se barva počasi osuševa, jc to dokaz, da je soja-olje notri. Ostanki soje v tovarnah se rabijo kakor tropine za živinsko krmo. *Soja-tropinc hvalijo nekateri kmetje kot prav dobre, drugi zopet pravijo, da niso dosti prida. Lansko leto so napravili Kitajci na Francoske ii posebno tovarno, ki izdeluje iz soje kruh, mleko, maslo in sir. Tudi drugod porabijo sojo za izdelavo prepečenca. piškotov in marmelade. -Če pa vse lo povzamemo, bomo spoznali, da je soja res dobra za kmete v Mandžuriji, morebiti tudi za nekatero kraje v Ameriki, ker daje kmetom tudi prav dobro krmo za živino (na 1 ha 100 do 170 centov), toda sad ni prav velik > vreden. Tovarne v Evropi so se soj«- 1o poraba olja in tropin še nadalje; razširjevala. Mi pa moramo biti vedno proti vsakemu pokvarjenjti. Naj se prodaja vsaka stvar pod pravim imenom. Razmerje med delavstvom in kmečkim slonom. (Konec.) Če opazujemo politiko velikih industrijskih držav, se moramo nehote vprašati, zakaj sc te države vtikajo v zadeve tujih, ki jih vendar nič nc brigajo. Gotovo vam jc še vsem v spominu, kako čudno ulogo je igrala Anglija predlansko leto za časa avstr.-turško-srbskega spora. Naenkrat je bila Anglija največja prijateljica Srbov in Turkov. In vse to veliko prijateljstvo je temeljilo večinoma na dobičkaželj-nosti Angležev. Anglija je namreč edina industrijska država v Evropi, ki je s svojo trenutno politiko upropastila kmečki stan na korist veleindustrijal-cev in ga zagnala v tovarne, ker je videla, da sc za sedaj nc izplača kmetijstvo, ker lahko dobe dovolj cenenih živih iz svojih kolonij ali naselbin, med tem ko lahko industrijske pridelke neprimerno drago proda. Toda časi se izpreminjajo in Angleži že morajo v sedanjem času resno premišljevati, kje naj najdejo zopet nove trge za svojo tovarniške izdelke. Od to.d ono zahrbtno hujskanje Anglije proti Avstriji v Turčiji in Srbiji. Kajti Anglija rabi novih trgov in zato je z veseljem pozdravljala bojkot avstrijskih in nemških trgovcev na Balkanu, ker si je sama upala zasigurati tam trg za svojo lastno industrijo. Na drugi strani pa obračajo industrijske države svojo pozornost pred vsem kolonizacijski politiki, vedno novim kolonijam ali naselbinam. Kajti industrija rabi odjemalcev in če jih ni doma, si jih jc treba poiskati v tujini, zlasti v industrijsko manj razvitih krajih. Naselbine so pa na eni strani kakor nalašč ugodna odjemališča industrije, na drugi strani si pa država zasigura stalne proizvajalce cenili živil za svoje državljane. To je glavni namen kolonizacijskc politike industrijsko visoko razvitih držav. To je pa tudi najnaravnejša razlaga brezobzirnih bojev nenasitnih Angležev z Buri, to jc vzrok krčevitega stremljenja Nemčije po vedno bolj zasiguranih in večjih naselbinah. Razume se pa, da lahko z gotovostjo pričakujemo časov, ko si bodo tudi t e naselbine zaželele zlate svobode in se otresle neznosnega jarma zatiralcev in izkoriščevalcev, kakor so se dvignile amerikanske naselbino zoper Španijo, ki je prva te dežele odkrila. Kajti nenaravno razmerje, da se pusti na tisoče in tisoče prebivalcev Indije vladati in izkoriščati od peščice Angležev, vendar ne more ostati trajno; in podoben proces si lahko predstavljamo tudi pri drugih državah, oziroma naselbinah. Tako bodo zopet države, ki so sedaj ponosne na velike naselbine, navezane na same sebe. Na obrazu pa jim bo začrtala globoke poteze skrb za novimi odjemalci svoje industrije in za novimi trgi ccncga kruha, ki bo tem večja, čimbolj je država industrializirana, čimbolj je kmečki stan reduciran, zmanjšan po številu in oslabljen po gospodarski moči. In razmere, kakor smo jih prej opisali, se bodo z orjaškimi koraki bližale in pretile z maščevanjem za nepremišljeno uničenega kmeta. Kmečki stan je torej največje važnosti ne le za delavca, ampak za celo državo, da, za celo človeško družbo. Kljub temu pa sc ne da tajiti, da jc draginja tukaj! Kdo je torej povzročitelj, ali ravno kmet? Le ozrimo se malo po svetu! Obiščimo različne trgovine, zasledujmo razmere na različnih trgih in premislimo razmere, v katerih naš kmet živi, i in kmalu bomo odkrili prave vzroke draginje. Saj so vendar zadnji čas poskočile cene tudi industrijskim izdelkom in teh vendar nc določuje kmet. Kako to, da so poskočile tudi cene stanovanj, in teh vendar ne narekuje naš krnet, ampak hišni posestniki? Kako jc mogoče, da je cena živini za časa predlanske suše padla za celo tretjino, ponekod celo nižje, a meso po mestih pa je ostalo vedno pri stari ceni ali pa se je cena zmanjšala k večjemu za par vinarjev, torej nikakor v razmerju, v katerem je padla cena živini? Krivi so pač tega različni prekupci in veliki trgovci in tovarnarji, ki razlagajo z milijoni in na nesramen način igrajo z vsakdanjim kruhom. Združeni tovarnarji in veliki prekupci določujejo svojevoljno cene različnih Pridelkov in izdelkov, odstranivši z združevanjem prosto konkurenco. Kadar je naš kmet najbolj v stiski za denar, tedaj delajo tc pijavke največje dobičke. In v ta namen se jim nc zdi nobeno sredstvo pregrdo, da si polnijo svoje žepe. Kadar je kmet spravil svoje pridelke pod streho, zaženejo velikanski krik po vsej državi, oziroma po celem svetu, da je božji blagoslov izredno pomnožil kmečke pridelke, da jc v skladiščih še neprimerno velika zaloga živil, vsled česar mora cena pasti m bo padla še nižje. Ljudje seveda rabijo denar, deloma pa tudi verjamejo lažnjivim poročilom in prodajajo kakor morejo. Komaj pa imajo veliki trgovci zadostno množino blaga na-kupljenega, zopet začnejo na vse pre-tege lagati, da je proti pričakovanju malo blaga na trgu in vsled tega zopet cene živilom rastejo. In ubogi delavec kakor meščan je prisiljen kupovati po trgovina h draga živila in zabavlja čez kmeta. Jud pa sc smeji obema v pest, ker je oba opeharil za trdo prisluženc krajcarje. S kakšnimi sredstvi ta sodrga špekulantov dela, naj vam pojasni sledeči primer: V cirkularju žitne firme Muh-sam in Co. z dne 20. maja 1894. beremo, s kakim veseljem pozdravljajo žitni veletrgovci poročilo o mrazu, ki je baje v severoiztočnih provincijah Nemčije uničil precejšen del žitne letine, ker drugače bi bilo baje stanje žitnih trgovcev in položaj žitnega trga naravnost zanje brezupen. In že samo poročilo o tem mrazu, o katerega posledicah še ni bilo nič gotovega, je tako vplivalo ua žitni trg, da ^o cene takoj poskočile za 5 mark pri stotu rži. Drugi dan pa, ko so žitni trgovci vtaknili svoj dobiček v žep in je dospelo natančno poročilo o mrazu, jc ista cena zopet padla le za 2 marki. Tako se lorej igra z vsakdanjim kruhom. Medtem ko kmet tre-peče in obupava, če se zopet bliža kaka uima, žitni trgovci veselja poskakujejo in delajo račune na veliki dobiček kake nezgode. In to brezvestno početje si upa ta sodrga špekulantov imenovati talent, uravnavanje cen, svetovno trgovino itd.! V resnici pa ni svetoven promet, pač pa najbrezvestnejše in naj-podiejše svetovno sleparstvo! Za časa avstro-srbskega spora so prihajala dan na dan poročila o spopadih in napadih, ki so bila pa v resnici vsa izmišljena. Nekega večera so prinesli časopisi nepričakovano novico, da Črnogorci že bombardirajo Kotor. Kmalu nato pa se je zopet demontiralo, da na tem ni nič resničnega. Razume sc pa, da jc bilo vse to premišljeno aranžirano od različnih špekulantov, ki so delali na podlagi izmišljenih poročil bogate dobičke. In v resnici jc tudi lansko leto po tem poročilu cena nekaterih živil poskočila. Kakor delajo špekulanti s cenami živil, tako tudi poljubno zvišujejo industrijalci cene svojih izdelkov, samo s tem razločkom, da se špekulacija živil veliko huje čuti nego špekulacija industrijskih izdelkov. Dokler so bili velaindustrijalci med seboj v razmerju proste konkurence, sc ni bilo bati previsokih cen njihovih izdelkov, komaj so pa ti obrezani in neobrezani Judje odstranili medsebojno konkurenco s tem, da so se združili v kartele, kateri določajo cene za vse karteliste, so bili izročeni njim vsi njihovi odjemalci, zlasti pa delavci. Za delavca tiči v kar-lelih tem večje zlo, ker ga lahko zdru-ženi kartelisti povrhu še izključijo od vsakega dela v njihovih tovarnah. Kljub temu pa rdeči osrečevalci ljudstva niso imeli vzroka delovati za odpravo teh, delavcem in ljudstvu sploh škodljivih kartelov. Da! V juliju leta 1907. so celo socialni demokrati v državnem zboru glasovali proti predlogu, da sc odpravijo škodljivi karteli. Zopet dokaz, da socialni demokrati svojega gromenja proti draginji ne mislijo resno, ampak da se jim gre le za hujskanje in beganje nezavednega ljudstva. V kartelih torej tiči glaven vzrok sedanje draginje in tem mora veljati skupen boj kmečkega in delavskega ljudstva. Tem pijavkam je treba izviti iz roke moč svojevoljnega narekovanja cen, in šele potem se lahko misli na odpravo draginje. Naj se zgodi lo potom politike ali potom organizacije delavcev, oziroma odjemalcev sploh na eni strani in organizacijo ljudstva na drugi strani kot organizacije proizvajalcev živil, oziroma surovin, zgoditi se mora čim prej, ako hočemo boljše in cenejše čase. Popolnoma napačno pa je postopanje onih delavcev,-, ki VOHbTfier rujejo zoper kmeta in mislijo, da se bodo s tem od križali neznosne draginje. Ravno nasprotno! Združiti je treba še tesneje delavca in kmeta v močne bojne vrste zoper škodljive prckupce in kar-telirane veletrgovce, da zadobe zopet v roke trg oni, ki v resnici zalagajo trg z lastnimi pridelki in oni odjemalci, ki v resnici rabijo blago za lastne potrebe. Nemški pregovor pravi: »Ilat der Rauer Geld, hat's die ganze Welt«. Če se godi kmetu dobro, se godi dobro ludi vsem stanovom. Naravno! Kajti čim lažje in ugodneje bo kmet izhajal, tem cenejše bo lahko prodajal tudi svoje pridelke različnim stanovom. In čim cenejše bo lahko živel naš delavec, vojak, uradnik itd., tem ccneji bodo lahko izdelki različnih tovarn — seveda odpravivši kartele, — lom ccneja bo pa tudi uprava države, dežele, občine in vseh institucij, tem manjši bo pa tudi davek posameznih državljanov. V, sedanjih razmerah pa kmet pri svoji najboljši volji nc more prodajati svojih pridelkov ceneje, nego jih prodaja, ako hoče plačevati najrazličnejše davke. Saj je že sedaj splošno znano, da mora naš kmet. po veliki večini delati popolnoma zastonj. Razmere torej, v katerih naš kmet živi, mu pritrgujejo naravnost zasluženo plačilo; zasluženo plačilo prilrgovati pa se pravi, — in naj sc to dogaja pri delavcu ali pri kmetu, — delati vnobovpijoč greh. Iz tega pa lahko tudi sklepamo, da so razmere našega kmeta po veliki večini vnebo- Kdor želi dobro sebi in vsem stanovom, ne bo delal proti kmečkim težnjam, ampak jih še bo zeld podpiral v lastnem interesu. In to tem bolj delavci z ozirom na to, da bo dobro izhajajoč kmet lahko obračal tem večjo pozornost nakupovanju industrijskih izdelkov, čim manj bo imel plačil in čim bolje bo izhajal. Najzanesljivejši trg industrije pa je brezdvoinno domači in tisli delavci imajo najbolj varno in najbolj stalno delo tam, kjer tovarnarji svoje izdelke v lastni državi prodajo. Kmečki slan je torej treba povzdigniti in odprl se bo bogat vir cenejših potrebščin. Delavci sami naj skupno s kmečkim ljudstvom zastavijo svoje moči zoper izkoriščevalce obeli, za razbremenitev kmečkih posestev, za ureditev kmečkega poselskoga vprašanja, da preprečijo nepotrebno konkurenco kmečkih poslov, ki vedno bolj silijo v mesta, sploh da se ukrene vse mogoče z.-; pro spe h kmečkega ljudstva in kmečki stan bo delavstvu hvaležno poplačal njegovo sopomoč, odstranivši neznosno draginjo po resničnem pregovoru: >l!ai d r Rauer Geld, hnt's die ganze \Yelt. {'Ako ima kmet denar, ga ima ves svet. j '-J-'' -o ' --) Tri!!! grepiL Ko bi 4;d» zagotovo vedel cene le zti nekaj dni naprej, bi mogel v kratkem milijonar postati. Dasiravno nam revežem ni dan d:>r vsevednosti, moremo vendar nekoliko domnevati, kako s«' bo kupčija, razvila, ako vpoštevamo vse razmere, ki so v drugih krajih, i 'ri nas obeta prav i;ogata letina, kakoršne že dolgo ni bilo. Sena se je nuko.-ilo, da skoro prostora manjka za spravljanje, '.itit so lej.H dozorela in obetajo lepo mlačev. Tudi pvstnina kaže za enkrat jako lepo V zadnjem času je pa začela suša pritiskati vsled silne vročine tako, da je otava v mnogih krajih v nevar-nosii. Čudno j.- pa, da naši ljudje v dobi sreče tako malo pomnijo sttlta leta. ki se gotovo zopet vrnejo. Seno nima n o b e n e c e n e , še prodali ga ni mogoče, čeprav je še maisikje dosti prostora, da bi se lahko spravilo in prihranilo za poznejša leta. »Saj imam dosti« se vsak tolaži. V gospodarstvu mora človek vse vpoštevati in misliti daleč n-". prej, če se hoče res dobro na noge postavili. V drugih krajih je sušit napravila žc veliko škode. Na Češkem niso imeli že v sredi julija 40 dni prav nič dežja. Sladkorna pesa je s'aba, sena malo, olavc bo manj. Šc hujše jo na Nemškem. Ž i t n bo gori veliko manj, kakor lansko leto. Posebno oves je zelo prizadet, rž je slaba. Na Nemškem se bodo cene povzdignilo. Tudi na Ruskem imajo v najbolj rodovitnih krajih ob Volgi prav hudo sušo. Amerika učeni, ni v kupčijskih poročilih nikoli prav dos'i verjeti. Toda letos imajo pa re§ prav hudo sušo, da bo žitni pridelek znatno 11' manjši. Menijo da bo vsega žitnega pridelka precej več na celem svetu, kakor h.nsko leto, toda žito ne bo postalo cenejše. Prav dobro kaže žito na Francoskem in Laškem. Naša k u p č i j u v d r ž a v i sc letos za nas bolj žalostno razvija. Že v prvih petih mesecih smo dali drugim državam MO milijonov več, kakor smo od njih dobili. Nekoliko smo se pač odškodovali naOgrskem, kamor smo za 124 milijonov kron več poslali, kakor Mažari nam, vendar smo še vedno na škodi. Pozna se, da nam doma primanjkuje žita in živine, ker se je vlada prepozno zavedla, da je kmet prvi steber v državi. Težave nam dela tudi ruski sladkor na Turškem, ki izpodriva našega, da vsled tega pada naš izvoz. Rusi si pač znajo pomagati. Letos slutijo višje žitne cene (ki pa še niso gotove; zna se tudi nasprotno zgoditi) in so obljubili kmetom na žito še nižje obrestno posojilo. (I o v e j a živi n a gre zelo nazaj v ceni. Volov že ne morejo več lahko prodati. Na Dunaju so plačali 24. julija mastne vole od 90 do 104, prav izbrane do II i, navadite 80 do !L' krave 78 tlo 110. Teleta živa 207, prve vrste 126 do 148, drugo vrste 11(1 do 124, tretje vrste 00 do 108. Cene se še dosti dobro držijo. Prašiči so nekoliko padli v ceni. V tej hudi vročini nc-morejo ilehe-liti. Najboljše gredo izpod- rok mladiči 7 do 10 mescev stari, ki imajo 80 do 90 kil. Za te je vedno dosti kupcev. Plačevali so na Dunaju 25. juh, ko se je prignalo 15.644 praš.: deb. 130 -134, srednje 124 do 129, lahke 112 do 120. Zaradi velikega števila jo cena precej padla. Na Nemškem je šla cena prašičev še bolj nazaj. Kmetu so jih na domu plačevali po 52 do 54 K našega denarja. Tam pravijo gospodarji, da s tako ceno ne morejo shajati. Res ni cena posebna, toda mi bi bili zadovoljni, ako bi le nikdar nižje ne padla. \ rgcntin.sk o meso ni bilo po volji mišim meščanom. Ko se pa zdaj ogrska vlada obotavlja, dati dovoljenje za večji uvoz, vpijejo zopet po mestih čez oderuške kmete. Gotovo je pa, da bo vlada dovoljenje za uvoz zopet izposlo-v «iti. Nam je to nazadnje vseeno, saj bo nase meso vedno boljše ostalo. Čudno je pa, da je v naši deželi taka razlika v mesnih conah. Nekateri mesarji sekajo meso po 1 K 00 v kg, drugi se s ceno 2 Iv niso zadovoljili, čeprav le kakšne buše ali stare krave koljejo. Povišanje mlečnih c e 11 na Dunaju ne gre prav gladko naprej. Kmete je začelo skrbeti, da bi si mogli prekupci mleko od daljnih krajev preskrbeti ter vplivati no vlado, da jim da hladilne vozove, kar se bi njim na ljubo gotovo kmalu zgodilo. Seveda se "mleka ne bi tako kmalu lahko dobilo, ker ga zdaj nikjer ni preveč. Čc hočejo ponj v Ameriko ali Sibirijo, ga bodo seveda dobili, toda po kakšni ceni bi prišlo na Duna j. Na tako rešitev se- veda ni misliti. Menijo tudi, da bi |ij|i upravni stroški višji, kakor 2 h pri li. trii, ko bi si sami osnovali prodajalno, Do sedaj imajo dunajski mlečni trgovci 6 do 8 vinarjev pri litru. Čc ima zaveza, ki hoče cene dvigniti, res 360.000 l mleka zagotovljenega, bi pri 2 v upravni stroški znašali mi dan 7200 K ali na leto 1,898.500 K. kar je tudi nekaj. Toda ko bi imeli tudi 3 v upravnih stroškov bi bili I imetje se vedno na boljšem, kakor so zdaj. M ii s I ii še vedno primanjkuje, co. na se drži dobro. Danci so zvišali cene svojega masla na Dunaju na 3 K 32 v. Najboljše maslo se plačuje na Dunaju po 3 K 40 v do 3 K 70 v. Tudi siru so jako visoke cene. Žitne cene so padle, toda v zadnjem času so vsled vedno večje vročine začele zopet rasti. Ne sinemo pozabiti, da na Nemškem in v Ameriki še nimajo žita spravljenega, kakor pri nas. V zadnjem tednu so šle po celem svetu žitne cene kvišku, le pri nas sn padle. Pšenico so prodajali 22. juliju 22 I< 50 v, prav lepo do 23 K 80 v; 17 LS K 50 v do 19 K 50 v; ječmen 19 I\ do 19 K 50 v. Tulšica raste vsled suše v ceni. Prodajali so jo 15 K 80 v do Iti K 30 v. V Rerolinu je bila pšenica po 23 K 70 v, v Nevv Jorku 17 K, v Odesi Iti K 44 v . Otrobi imajo še vedno dobro ceno. Pametni možje so pa začeli opominjali krnele, naj bodo previdni pri nakupu. Vedno smo mislili, da se otrobi sploh lic dajo pokvarili. Zdaj sc je izvedel. , dii znajo spretni mlinarji otrobom pri-dejati razne zmesi, ki se na zunanje prav nič ne ločijo od žitnih. V prvi vrsti se porabijo olupki krompirja, ki sc za štirko porabi. Na milijone kil se porabi vsako leto teh olupkov za pok varjenje otrobov. Malovredni ostanki sc otrobom podobno prikrojijo in kar primešajo. Dobro polovico je lahko krompirjevih ostankov v otrobih, pa jih še razločil ne boš. Kmetu sc duh otrobov večkrat prav čuden zdi, ker ni skoro nič žitu podoben. Zapazi tudi, da sc mu živina prav nič ne redi po taki krmi. Ti ostanki se kupijo za 1 K 80 v 100 Kg Otrobi veljajo pa 12 K. Pri enem vagonu ima torej tak slepar več sto kron dobička. Nadalje primešajo otrobom lu-ščine od liža, prosa in zemeljskega oreha. Profesor Sok sle t je izračunal, da so že Ida 1908 primešali otrobom na ta način 97.000 slotov riževih, 42.000 pro-e-liin in 36.000 stolov orehovih luščili. Koliko je pa šc takih, ki so vse skrivaj delali, dii nobeden ni za lo znal. Kmetje bodo morali pri nakupu otrobov iu vseh drugih krmil zahtevati vedno poli.dno poroštvo za čisto in zanesljivo blago. Vsak, ki prodaja otrobe, in<>>a prt vzeti jamstvo, da so le čisti pšenifiu. Da bomo pa dosegli trajni v.ipeh, bode trchji mnogo poskušenj poslati na k'" mično preskuševališče v Ljubljani, k;1* tero knictovalci res šc veliko prema!" rabijo. Isto postopanje bi lahko vpeljan tudi za druga močna krmila. Do sedal so imeli povsod tolažbo, da je za kita*'11, vse dobro, ker si ne zna pomagati. Sladkor je v ceni precej poskočil. Pravijo, da sladkorna pesa vsled suše na Moravskem in Češkem zelo slabo kaže. Čudno jc, da sc v naših krajih tovarne še napraviti ne sme, ko bi tudi imeli najboljšo peso. Kupčijo so si med sabo razdelili in določili cene, ker se sladkor povsod rabi. I. a n e 11 o seme ima lclos posebno visoko ceno. Plačujejo ga 36 do 38 K 100 kg. Rabi sc vedno več pristnega la-nenega olja, preše so pa izvrstna krma za živino. Srbska je že do maja vpeljala vso govejo živino in vse prašiče, ki so ji po pogodbi z našo državo dovoljeni, k nam. Letos nam torej srbski uvoz ne bo napravil posebne škode. Sprejme se takoj zdrava in trdna 2246 (2) == učenka- »trgovino z mešanim blagom. Kjopoveured.Domoljuba. Sloveči 200 letni ionski MftMnidttl balzam proli zaprtju, slabi prebavi, boleznim na ieirih. .................J"', či'«V0Hlh, ščlnnnju, zlati žili itd., jo srnino l>nstf>n z rud,'."lin rakom kot varstveno znamko. I >ol,iSc v vseh lekarnah ali narav-|!p!; :iost edino pri upravičenem irdelovateiju Ladislavu FoldBsjeHarna ,Zum roten M' Poz»ony »M (TVižun) Ogrska. U-«" Pcnarcjanja se sodnijsko zasledujejo. "EU 1885 Cena eni steklenici 70 vinarjev. 10 v.r.ivn.n .nauka. Po povzetju Jest steklenic franko K 460. Olarnn zalojrn za Avstrijo: Paul Redtenbacher, lekarna zum ..Gcnfer Kreuz", Dunaj XIII., Anhofstrasso Ur. 141/114. Umetne jo/je Brez ruvanja zobnih korenin se ustavljajo ume-rikanskt umetni zobje, posamezno ali cela zobovja, izvzema nedelje ui praznike vsak dan od S. ure zjutraj do ti. zvei'cr v konc. zobarsk. atelje O. Seydl 10 Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 7. , Ostanke. teiffiSl »mM* Zastopniki in potovalni! za obiske zasebnih prodajalcev s suknenim blagom za gospodo in dame se sprejmo proti visoki proviziji event. pozneje stalno pri prvi razpoS. sukna. Ponudbo po.i: „WiiiiirH 824»" » iioiego Riuru N. Dskei Nachf- liul 1/1. 1879 4 ledne u mlil li poskaSnjo rarpoiiljam mo|i kole.a znamk* ,,Bohcm»". Dell kolei In popravila c«no. 1'KOdna dehti odplaCIl«. Ilust.ccnikl zasloni in franko fr Daick, zaloga koles, Opočnq it,114, ob dri Jel Cciko. 2011 C. kr. prlv. zavarovalna družba Vplačana delniška glavnica: šest milijonov kron. Družba zavaruje: 1.) Proti Shodi, povzročeni vsled požara, strele ali plinove raz-strelbe na poslopjih ali premičnih stvareh; 2.) Proti tatinskemu vlomu ali tatvini iz zaprtih ali odprtih prostorov. Ponudbe sprejema in pojasnila daje: Generalni zastop cJr.priv. zavarovalne družbe Avstrijski Feniks v Ljubljani, Sodna ulica i. Vplačana delniška glavnica: Dva milijona Stiristotisoč kron. Zaloga zavarovalnin: Dvainpetdeset milijonov kron. Stanje zavarov. glavnic 31. clec. 1909: Dvesto in deset milijonov K. Premijski in obrestni dohodki na leto: Deset milijonov kron. • ZRVAHOVflLNO POGODBO za preskrbo svojcev, I • ZAVAROVALNO POGODBO za opremo sv. otrok, ZAVAROVALNO POGODBO v lastno korist, da se • mu po preteku določenih let izplača zavar. glavnica, ZAVAROVALNO POGODBO v varnost posojila pri kakem kreditnem zavodu ali zasebniku, ZAVABOVALNO POGODBO v varnost životne rente dobi io takoj pod jako ugodnimi pogoji pri 232 Generalnem zaslonu t. kr. priv. zavarovalne družbe Avstrijski Feniks v Ljubljani, Sodna ulica Stev. 1. Jos. Prosenc, vodja generalnih zastopov. Grand Prta svetovna razstava Parts 1900. 1303 pestitucijski fluid Voda za pranje konj. Cena: 1 steklenica K 2-80. Nad 50 let v rabi na dvornih konjušnicah in jahališčih za ojačenje in zopetno krepitev po velikem, trudapolnem delu pri otrpnosti kit itd., sposobi konja k izrednemu naporu pri vožnji. llustrovani ceniki zastonj in franko od glavne zaloge Franc Jan. Kwizda c. In kr, avitr.-tgr., kralj. rum. in kralj. kulg. dvorni zal,, okto2. lekarnar, Korneuburg pri Dunaju. I vlnarfa obratnih stroS-■ uro in HP z mojim pat. ■ r t motorični z močnim pritiskom Id za snrooo olje 0(1 16 ur naprej; 4«o« vin. pr! mojih petroiinskih motorjih in petroiinskih lokomobilali, dalje 2-tO HP tudi stoječo motorje Tvornlca motorjev I. WARCHALOWSKI Dunaj III.) Panlnsflasse 1. Na tisočo motoriov v obratu. Cenovnikl gratis. Ugodni plačilni pogoji. V zalogi tudi že rabljeni petrolinovi motorji. 310 Vroči poletni meseci pospešujejo razvijanje in razširjanje vseh nalezljivih bolezni in znano dejstvo je, da KOLERA škrlatinka, ošpice, tifus, koze v poletnih mesecih močneje nastopajo nego v drugih letnih časib. Zato je nujno potrebno, da imajo pri vsaki hiši razkuževalno sredstvo. Priznano najzanesljivejše razkuževalno sredstvo sedanjosti lysoform je brez duha, brez nevarnosti in po nizki ceni ter se v vsaki lekarni in drogerijah dobi v originalni steklenici, za 80 vinarjev. Učinkuje hitro in zanesljivo in ga zato vsi zdravniki radi priporočajo za razkuževanje pri bolniški postelji, za antiseptične obveze (na rane in otekline) in za obvarovanje pred nalezenjem. je fino, nežno toaletno milo s pridejanim lysoformom in je antiseptičnega učinka. Lysoformovo milo se lahko rabi za najbolj občutljivo kožo, tudi za dojenčke; olepša polt, jo dela nežno in debtečo. En poizkus zadostuje, da boste vedno rabili to milo. Komad stane 1 K, s poprovo meto je ustna voda odlično antiseptičnega učinka. Odstrani hitro in zanesljivo neprijeten duh iz ust in konservira zobe. Vrhutega pa lysoform s poprovo meto po zdravniški odredbi služi za grgranje pri katarju v požiralniku, vnetju vratu, nahodu. Nekaj kapljic zadostuje za pol steklenice vode. Originalna steklenica stane K 1-60. Vsi izdelki z lysoformom se dobivajo po vseh lekarnicah in drogerijah. Zanimivo knjigo „Sesutidheit undS)esmfektion" pošlje na zahtevo vsakomur kemik 21,8 H. C. Hubmann Dunaj, 11. Petroschgasse 4. 102 Daje po IIHHH——i 43/«°/o JL 3HE 3» Kongresni trg 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom Kongresni trg 19 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od /£3/ brez odbitka, lako- da clobi vlagatelj od 8. do 12. ure dopoludne in jili obrestuje - H" * /O vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 75 v na leto. Rentni davek plačuje društvo samo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 in pol letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolž-nice in menjice. Dr. Fr. Dolšak 1. r., Prelat A. Kalan I. r., Kanonik I. SuSnik I. r, zdravuik v Ljubljani, podpredsednik, predsednik. podpredsednik. Avstrijska družba z oraej. jamstvom za Benz-motorje, Dunaj X., Mannhartgasse 4. U) - DIESEL - - SESALNI PLINO -• BENZOL --NASUR0V00LJE- - BENZIN - -ELEKTRO - 8"»G Glavno zastopstvo za Kranjsko: Zavod za tehnične in elektrotehnične naprave. Ljubljana, Dunajska cesta. Istotam so motorji na ogled. I 3E tfi^r IfcST Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje! Lastna glavnica K 608.996*84 Stanje vlog dne 31, decembra 1910 čez 21 milijonov kron. OJILNICA Denarni promet do 31, decembra 1910 čez 87 milijonov kron. L JU D registrovana zadruga z neomejeno zavezo 6 Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela ..Unlon" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po — m brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 1GG kron čistih 4*50 kron na leto. Dr. Ivan Susteršič, i>redsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpreclsed. Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjeinik in trgovec v Št. Vidu n. L. Fran Povše, vodja, graščak, državni in deželni poslancc. Anton Kobi, deželni poslanec, posestnik in trgovec, Breg p. 13. Karol Kauschecjg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, potfj-irctKedtiik, trg. in obrt. zbornice in hišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovic,hišni posestnik in blagajnik »Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudniku. *.........« 9» Za nalaganje po poŠti so poštno-hran. položnice na razpolaganje. Sprejema ludi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ler daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroStvu) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se najkulant. eskomptirajo. §