.,.„,,. iU!.„aiovftjiHK3 knoUke iveu. — Cena 38 Din e* celo lat«. — Za taocematvo 60 Din. - 1'ob* <11,silo i Din. - ¥ ..uemtaea dela vsak* dr*bna mUca »U »j« prostor 10 Din Itbajj vsako sredo ob 6 zjutraj. — Spisi in dopisi nuj so pošiljajo Uredništvu ..Domoljuba", naroSiilaa. reklamami« la liuerati pa UpraraBtvn „Domoljub»" r IJibljul, Kopitarjeva alte« S ter. 6. Draga zamuda. Gospod uredniki Pred nedavnim časom mi je tožil neki sicer ugleden kmet, da so v občinski odbor pri volitvah prišli samo ljudje, ki nimajo nobenega gospodarskega duha niti skušnje, pa tudi nobene uvidevnosti, da bi se jim dalo kaj dopovedati. Gospodarska škoda, ki jo je radi tega trpela in jo še bo trpela občina, je že sodaj znatna. Storjenih je bilo že par tako negospodarskih in nezrelih sklepov, da bo občinska kasa kmalu prazna in bo treba pri prvem proračunu doklade zvišati. »Pa kako, da ste tako volili?« ga vprašam. »Kdo se bo 3 temi kričači bodel, smo rekli, kar nas je bilo bolj treznih in tako se jo lista sestavila taka, kakršna je.« »Kdo pa je potem kriv, da se sodaj tako gospodari v občini/ ga povprašujem dai je. »Kaj hočete s tem reči?, me nerazumljivo pogleda častitljivi očanec. »Krivi ste vsi vi, ki pravite, da ste bolj trezni. Ta vaša treznost je taka, da ste pustili šušniarje v občinski odbor in ta vaša »treznost« bo koštala občino lepe denarco. Prav vam je, zraven bi šli, ko je bil čas, po toči zvoniti je prepozno. Godljo, ki ste si jo sami skuhali, sedaj še pojejte.« Mož me je sicer malo jezno ošvrknil z očmi, rekel pa ni nič. Zdi se mi pa, da si je ta nauk nataknil za klobuk kot vozno karto, da je ne izgubi. G. urednik, to zgodbo sem vam povedal zalo, ker velja to še veliko bolj za volitve v narodno skupščino in zato, ker sto zadnjič napisali v Domoljubu: »Če poštenjaki ne gredo blizu, kadar sc odloča o usodi države in gospodarstva, potem bodo prišli nepoštenjaki in korupcionisti.« Mi vsi — to se pravi Slovenci — smo bridko, prebridko tekom osmih let občutili, kakršno ogromno škodo nam je napravilo n. pr. žerjavovsko gospodarstvo v Belgradu. škoda gre v stotine milijonov, Če ne štejemo samo tega, kar smo morali Slovenci preveč in po nepotrebnem plačati, ampak tudi tisto, česar nismo dobili, čeprav smo imeli in imamo pravico. Žerjavovci so na nas Slovence skozi osem let v Belgradu toliko blata nanosih, da so tam doli mislili, da store še Bogu dopad- ljivo delo, če nas izmozgajo do kosti. Slovenci smo bili Belgradu sami protidržavni elementi, samo uporniki, katere je treba pretepati z biči in škorpijoni, da govorim z vašimi besedami, gospod urednik. Našim poslancem, ki so se v Belgradu z nezlomljivo odločnostjo in srčnostjo borili za najosnovnejše pravice Slovenije, so grozili ter jim obetali: še vas bomo, avstrijakantiI Žerjavovci so dobivali za svoje iškari-otske posle milijone in milijone za svoje časopisje ter pridno pomagali belgrajski gospodi Slovenijo pritiskati ob tla. Kdo se ne spomni celo vrste davkov, ki so jih naložili, zlasti trdi davek na ročno delo, dalje kako so ustanovili osrednji okrožni uyad v Zagrebu, da so se tja v njihovo banko iztekali vsi slovenski milijoni, kako so hoteli ukiniti slovensko univerzo, da bi naš dijak ne mogel doma študirati, kako ao preprečili valutni oddelek pri ljubljanski borzi ter s tem oškodovali Slovenijo za nove milijone, kako so pustili propadati naše ceste, bolnice, kako so Slovencem iztrgali vso avtonomijo, ki so jo imeli po vojski ter jo potem kos za kosom prenašali v Belgrad itd. Zakaj vedeli so, da če se bo odločevalo o Sloveniji v Ljubljani, potem ne bodo imeli oni nobene besede, če pa bo odločeval Belgrad, potem bodo imeli oni polno moč in tudi polne kase. Danes si je cela pošteno misleča Slovenija, tudi ogromna večina liberalcev, čisto na jasnem, kakšne strahotne škode je povzročala žerjavovska politika Sloveniji in celi državi. Slovenski ljudski stranki priznavajo danes vsi, tudi večina liberalcev — seveda ne v »Jutru« in »Domovini« — da je v Belgradu z velikanskim naporom in dosledno vztrajnostjo vsaj nekoliko izkidala ta gnoj, ki so ga žerjavovci na-metali na Slovenijo. V kratki dvomesečni vladi se je posrečilo našim poslancem Slovenijo toliko potisniti naprej, da so protislovenski časopisi začeli vpiti: Slovenija hoče vse imeti, Slovenija ima izjemno stališče in in izjemne pravice. In še nam je znano, kako so hodili vodje samostojno-demokratske stranke na dvor kazat proračun ter tiste postavke, ki so bile ugodne za Slovenijo, rdeče podčrtane. Tako je prišlo, da je moral svobodo-mislec, ki neče biti pristaš SLS zato, ker sloni na katoliških načelih, zapisati o .naSi stranki besede: »SLS je v kratkem času, kar je bila na vladi, pokazala, da je poštena stranka in da ji gredo splošni interesi nad vse.« Iz tega se vidi, kako odločilnega pomena je to, da ljudje ob volitvah store svojo dolžnost. Če bi n. pr. pri zadnjih volitvah naši ljudje rekli: »Kaj se bomo vtikali v te grde boje, bodo že sami naredili,« tedaj bi seveda prišli v Belgrad sami žerjavovci in naših poslancev bi ne bilo doli. Kdo bi v Belgradu zinil le še eno samo besedo v prilog slovenskega kmeta, delavca in obrtnika, ali bi kdo le mezinec dvignil v obrambo Slovenije, kadar bi jo obmetavali z blatom, kot so jo skoro vseh osem let, in ko bi jo še bolj izžeuiali, kot so jo doslej? Zato vsaka napačna volitev, pa tudi vsaka neudeležba pri volitvah, vsaka ne-brižnoet zadene najprej tvoj lastni žep, udari najprej tebe v liee, se najprej na tebi maščuje. Narod, ki s svojo malomarnostjo mirno dopusti, da odločujejo o njegovi usodi, o njegovem gospodarstvu, o njegovi kulturi ljudje, ki ta narod strupeno sovražijo, ki so mu naredili stomilijonske škode, tak narod res ni vreden druge usode, kot da venomer samo izgublja. Volivna dolžnost je ena najbolj vestnih dolžnosti, ki jih Ima človek zlasti pa še katoličan, v demokratski državi. Katoličani po svojih večnoveljavnih božjih načelih najlažje in najsigurneje vzdržujejo red in pravičnost in mir v državi — brez tega trojr nega propada vse — zato pravim, da so katoličani še prav posebno dolžni udeleževati se volitev. Da navajm stari zgled, ki pa še vedno trdno, skozi trdneje drži: mehikanski katoličani se za politiko niso brigali. Danes je njihova država v vsakem oziru v razsulu. Ali imajo državljani mar dobiček od tega? Zato, gospod urednik, le še ponovno vzbujati našim ljudem vest, tisto socialno vest, ki je, žal, včasih zelo, zelo zaspana. Prepričate se mfflrS|fj|| (/(StlHOV o trpežnostl iz prve kranjske vrvarne iiffsn n. HDHmic LJUBLJANA, ST. Pelra cesta SI. Si In pri podruiHuli • Mariboru, Vetrlnjska 20 In « Kamniku, Šutna it 4 Kal pišejo nasprotniki. ^Klerikalci so moravško občino ligu- bili.« laže »Kmetski list« in opisuje izmišljene vzroke v celem dolgem uvodniku. In kaj je resnica? Od 17 odbornikov je izvoljenih 11 odločnih pristašev SLS in le 6 nasprotnikov (žerjavovcev, pucljevcev itd.). In nauk za nas vse? Nič jim ne verujmo, posebno sedaj pred volitvami, in nič jim ne zaupajmo pucljevskim in žerjavovskim lažni kom. ★ Drugače pišejo, drugače delajo. »Kmet raj sam izbira poslance.« je vpil »Kmetski li-t že cele tedne. V članku »Naše volilne priprave« pa glasilo samostojnežev naravnost komandira. kakšne svoje ljudi naj sa-mcstojneži izbirajo. — »Ne gre za strankarstvo. za vero in narod ampak le za gospodarstvo,« je pridigal »Kmet. list« na vse pretege. V članku »Naše volilne priprave« pa zahteva od svojih kmetov, da smejo voliti le politično povsem zanesljive osebe«. — Kmetje morajo odločevati,« kriči glasilo samostojnežev teden za tednom. V članku »Naše volilne priprave« pa »Kmet-ski list. že naprej pripoveduje, da se >na-čelstvo stranke (samostojnežev) ne bo moglo ozirati na želje (svojih pristašev), ako bi ne bile v skladu s koristnostjo celot-n ga gibanja v vsej državi.« — Podeželski s mostojneži, ali veste, kaj se vse to pravi? Nič drugega, kakor vi bodete na okrožnih zborih nekaj zbirali, a bodete le »za far-bo , kajti radičevska igospoda« ima glavne kandidate že — zbrane. Ne dajte se vleči za nos! — Prava, poštena, stara kmetska siranka vaših očetov, ki je za kmetski stan že res kai naredila, je le SLS, vse druge imajo kmete le za — :mušter«. ★ Moč naše slovenske kmetske stranke v tem, da se našj pristaši gospode ne ln je.« se korajži glasilo samostojnežev. — Zdr.j ste pa zopet enkrat povedali res .; x Zad nje volitve v par občinskih odborov so dokaz, da se »gospode« res ne bojite, .'a jo imate celo radi, pa še kako radi, ka 'ar gre za sovražen skupen nastop proti večini slovenskega kmotskega naroda. Saj ste žcrjavovcem. — ki ste jih proglasili pred volitvami v oblasbio skupščino za same goljufe in sleparje — edino vi s svojimi glasovi — zopet dali obla-t nad novomeškim in občinskim gospodarstvom. ★ Česa ne pišejo — pritlikavci. Dr. Korošec je bil te dni v Sofiji v Bolgariji. Imel je dolge razgovore z načelniki raznih ta-mošnjih strank in bil nato pri kralju Borisu celi dve uri. Vse bolgarsko časopisje piše o velikem pomenu tega dr. Korošče-vega potovanja, le naši slovenski liberalci vseh vrst — molče, molče zato, da bi njihovi pristaši sedaj, pred volitvami ne zvedeli, katera stranka ima v naši državi enega najvplivnejših mož in — kje so kričave desetkrat prečrtane ničle. ★ »Krasni« pojmi »Kmetskega lista« o verskih dolžnostih. V zadnji številki piše glasilo »vernih« samostojnežev takole: ?Ce koga veseli, da hodi v cerkev, naj le mirno hodi; kdor pa rajši v gostilni sedi ali doma d Polovična vožnja po železnici je dovoljena vsem, ki pridejo v nedeljo 3. t. m. v Ljubljano ter se udeležijo velike orlovske prireditve na Stadionu. Polovična vožnja vožnja velja tudi že, če se kdo pripelje v Ljubljano v soboto in se odpelje v ponedeljek. V ta namen je treba kupiti na odhodni postaji cel vozni listek, ga pustiti pri blagajni žigosati z mokrim žigom, v Ljubljani karte ne oddati, ker velja tudi za nazaj. Izkaznice se bodo dobile na Stadionu. Brez izkaznice karta za nazaj ne velja. Spored prireditve je naslednji: Ob 8 spre\ od po Ljubljani na Stadion, kjer bo ob 9 sv. maša. Popoldan ob pol 4 nastop po nastopu pa koncert vojaške godbe na Stadionu. Cel dan se bodo tam dobila gorka in mrzla jedila. Udeleženci bodo hidi lahko obiskali velesejem. — Telovadci in telo-vadkinje imajo po sv. maši skušnjo, pri kateri ne sme nikdo manjkati. Popoldne morajo biti ob določeni uri vsi na svojem mestu. d Sedmi ljubljanski velesejem sc otvori v soboto 2. julija ter bo trajal do vštetega 11. julija. d Na ljubljanski borzi se je 27. t. m. za-ijel promet z devizami in valutami. Bil je trd, dolgoleten boj Slov. ljudske stranke, da je izbojevalaa za Slovenijo to veliko ugodnost, ki bo prihranila Sloveniji milijone, ki so šli dosedaj v Zagreb. Že svoj čas je Koroščeva vlada dala dovoljenje, žer-javovska vlada pa je dovoljen je ukinila. Pri zadnjem finančnem zakonu pa so naši poslanci zopet dosegli, da je naša borza dobila to ugodnost. Zato je pri slovesni otvoritvi borzni predsednik zlasti poudarjal za- sluge SLS za borzo, posebno še trud bivše?« ministra dr. Kulovca. d Odlikovanje. Narodni poslanec uo spod Kari Škulj, župnik v Dolenji vasi pri Ribnici je bil imenovan za duhovne^ svetnika. Iskreno čestitamo. d Stavka zdravnikov. V ljubljanski bolnici bi moralo biti nastavljenih 42 zdravnikov-sekundarjev, da bi mogli v redu vršiti vso gromno službo v bolnici v resnici pa jih je samo 15. Ker je to stanje nevzdržno tako za zdravnike, nij0 noč in dan se vrteči stroji, kakor tudi za bolnike, ki ne morejo biti zadostno oskrbovani, je vseh 15 zdravnikov zapustilo službo. d Nove podzemeljske jamo odkrivajo pri Ponovi vasi (Grosuplje). Tako zvano Županovo jamo preiskujejo še naprej tet so odkrili nove, lepe, snežnobelc kapnike, Ali bomo dobili drugo Postojnsko jamo, Svetovali pa bi raziskovalcem, da v jamah ne kurijo, ker je res škoda snežnobele barve jamskih kapnikov in sten. Naj se kolikor možno veliko dela z električnimi žepnimi svetiljkami. d Sadovi brezverskih časopisov, Na cesti iz Maribora proti Kamnici je podel človek, nalnijskan po brezverskem časopisju, ki se zlasti v Mariboru odlikuje s svojo surovo protiversko pisavo, s silo strgal z nekega znamenja Izveličarjevo telo, polomil roke ter vrgel v pesek. d Cirilo-Metodijski kres pri/.go 4. Julija zvečer Sv. Helenski Orli na razvalinah starodavnega Tovorovega gradu. d Kmetijski tečaji v ljubljanski oblasti. Poljedelsko ministrstvo je dovolilo kredit leži, naj pa tudi napravi po svoje.« — Pristaši samostojne stranke, ki še hodite v cerkev z živo vero v srcu in želite, da bi bili taki tudi vaši otroci, premislite dobro, kakšnega »evangelija« uči vas in vašo mladino glasilo radičevske gospo le. Stranka, ki javno izpoveduje, da ji je vseeno, ali nima verne ali neverne voditelje in pristaše, ali more taka stranka osrečiti naše ljudstvo? Ne rabimo prijatelji, da so in ostanejo do konca sveta veljavne svetopisemske besede: »Ako Gospod ne zida hiše, za- manj se trudijo zidarji.« ★ Kako grdo lažejo. V nedeljo 19. junija so bile v štirih občinah občinske volitve, ki so jih imeli doslej samostojni demokratje, torej žerjavovci v rokah. Zadnja »Domovina« kriči na ves glas, da so klerikalci nazadovali in samostojni demokratje pa napredovali. Poglejmo po vrsti vse štiri občine, kako je bilo in kako je in sicer čisto nepristransko. V znani liberalni trdnjavi Železniki naši radi >ljubega miru« niso šli na volitve, dopustili so skupno listo in brez volitev imajo žerjavovci enega odbornika več kot naši. Tu ne morejo žerjavovci prav nič govoriti o kaki svoji »zmagi«. — V doslej žerjavovskih Domžalah so dobili samostojni demokratje le štiri odbornike, naša stranka 7, ostala opozicija pa 6. Naša 6lranka je tudi v tej, doslej liberalni občini najmočnejša, in žerjavovci kot taki so doživeli hud poraz. — V Kamniku, ki so ga imeli žerjavovci doslej popolnoma v rokah so priborili žerjavovci od 25 odbornikov le 9 mandatov, mi 7 mandatov, ostalo pa opozicija, med katerimi je tudi nekaj naših pristašev. Žerjavovci ne bodo imeli v Kamniku nobene besede več in vendar pišejo, da so — »napredovali«. Najhujši poraz je doletel samostojne demokrate v Celju, kjer so doslej /gospodarili« neomejeno. Od 33 odbornikov so dobili žerjavovci z največjo silo le — ostalo opozicija z našo stranko na čelu pa 23.— Tudi v vedno liberalnem Novem mestu so doživeli žerjavovci prav za prav — poraz, ker imajo sicer enega odbornika več kot ostala opozicija, a pridobili so ga le s pomoččo glasov — samostojnežev. To je gola in čista resnica. Zdaj pa naj podeželski žerjavovci dobro premislijo, da jih farba žerjavovski tednik ali ne. Poglobijo naj se tudi v to če ni v njih vsestransko, posebno gospodarsko škodo, da so » vedno za štefažo stranki, ki jo že — kakor Jasno kažejo volilni izidi navedenih stirin občin — trumoma zapuščajo vel — Pra naprednjakL 30.000 Din za prireditev kmetijskih tečajev v Sloveniji. Tudi to je posledioa Gode-lovanja SLS v vladi, ministrovanja dr. Ku-lovca ln odnošajev med sedanjo vlado in SLS. d Avtomobilna vožnja je uvedena med Brezjami in Bledom. Stane na eno stran 20 Din- Vozi vedno, kadar se nabere 10 do 20 oseb. d Lju. janski tramvaj je še danes prav za prav v nemških rokah, ker je last neko dunajske družbe. V pogodbi, ko se je tramvaj gradil, pa je rečeno, da ga čez 25 let prevzame ljubljanska občina. Teh 25 let jo /o lansko leto preteklo, težave pa so nastalo radi cene. Pretekli teden so se pogodbeniki zedinili tako, da plača Ljubljana za tramvaj 2 milijona dinarjev, ki jih izplača v štirih obrokih. Sedaj je prišel čas, da se tramvaj razširi cio Jožice, do Viča in Št. Vida. Bilo bi nujno potrebno. d Izredno vescljo so imeli preteklo soboto ljubljanski otroci. Nad mestom je letal aeroplan ter spuščal cele roje rdečih reklamnih listkov za nedeljsko letalsko prireditev. Kjer se je v zraku posvetila rdeča meglica padajočih listkov, so se z velikim krikom vsuli otroci ter čakali na padajočo mano. Seveda je malo listkov ostalo celih. Zakaj rok je bilo vedno več kot listkov. d Polno človeških kosti so našli v bližini katoliške cerkve sv. Jurija v Pilah na Hrvatskem, kjer so te dni začeli z izkopavanjem nekih kanalov. Naleteli so na veliko plast kosti, ki leže v 6 metrov dolgem in ravnotoliko širokem prostoru. Mislijo, da gre tu za veliko skupno grobnico žrtev iz leta 1526., ko je divjala lam kuga in uničila veliko število življenj. Ne da se pa ugotoviti aH so to kosti mrtvecev, ki so bili zakopani istočasno ali ne. Del teh kosti je Že dobro hranjen, drugi del pa že ves črn. Pri kopanju so našli tudi star turški in du-brovniški denar. d Umrla je v Ljubljani soproga ravnatelja Jugoslovansko tiskarne gospa Dragica 0 e č, rodom Belgrajčanka. Radi svojega izredno plemenitega srca in visoke naobra-ženosti je bila v vseh slojih zelo priljubljena in spoštovana. Pokoj njeni duši! d Silna nevihta v Ratečah na Goren|-skem. Preleklo sredo, 22. junija, je obiskalo naš planinski kraj tako hudourje, ki ga menda ni vsako stoletje. Med peto in šesto uro zvečer so se začeli pomikati od severne strani čez mejo treh držav sumljivi oblaki, ki so z umazano barvo napovedovali nesrečo. Med bliskom in grome-njem so padale najprej debele deževne kaplje, ki so se spremenile v ledena zrna. Odskakovala so od tal ter tolkla neusmiljeno skoro četrt ure po žitnih pridelkih. Ko je jenjalo to strahovito uničevanje, med katerim se nihče ni upal iz hiše, smo ugledali vse polje pokrito z belo mrtvaško odejo kakor sredi zime. Toda ta odeja nI bila mehka snežena, temveč zgoščena v trdo ledeno skorjo, debelo četrt metra. Ne samo žito na njivah, temveč tudi trava, ki v tukajšnji visoki legi še ni pokošena — vse je polomljeno in potlačeno, da nimamo nobenega upanja na kak pridelek. d Modras je ugriznil organlsta v Doli-ču g. Hribarja. Kosil je rano zjutraj travo; Pri tem se mu je modras zapletel pod no- go in ga ugriznil v članek. G. Hribar se je podal k zdravniku, ki mu je nudil prvo po-mo. Zdi se, da je letos zadosti te ostudne in nevarne golazni, radi česar je potrebna posebna pazljivost. d Požigalci. V noči od 22. na 23. t. m. je pogorelo v Brcgah, občina Cerklje ob Krki, peterim gospodarjem vse. Ogenj je bil napovedan po listku že za maj. Očividno so torej na delu hudobni požigalci. d Požari. V Zgornji Šiški je zgorelo ostrešje hišo čevljarja Peruzzija. Došla gasilna društva so ogenj takoj udušila. — Dne 18. t. m. je požar uničil hieve in gospodarsko poslopje posestnika Repiča v Št. Lovrencu v Slov. goricah. Hišo so komaj ubranili. d Požar na Brezovici. 25. t. m. je začel goreti dvojni kozolec posestnika Ivana Ur-bančiča na Brezovici. Ker je stal kozolec tik hiš, je bila velika nevarnost, da 6e požar razširi čez vas. Požarnima brambama iz Brezovice in Kozarij pa se je kljub viharju posrečilo ogenj omejiti. Kozolec je seveda pogorel do tal. d Učenec rešil učitelja. V Nedelici v Prekmurju je učitelj peljal šolske otroke kopat ter se tudi sam z njimi kopal. Ker pa ni znal plavati in je zašel pregloboko v vodo, se je začel potapljati. Ko so učenci opazili, da učitelja ni več iz vode, je skočil učenec IT. razreda Josip Gyorkoš v vodo, se potopil na mestu, kjer je učitelj izginil, ter ga po kratkem iskanju našel ter ga izvlekel napol mrtvega na breg. Hraber dečko, ta Gyork8š! d Zaboj je padel na otroka in ga ubil. Na Sp. Lamovžu pri Celju so se igrali otroci na nekem dvorišču.. Eden izmed njih je odrinil od zida precej težek zaboj, ki je pri tem izgubil ravnotežje ter se preobrnil na 4letnega Pepčka Borko. Stri mu je lobanjo, vsled česar je ubogi otrok seveda kmalu izdihnil. d Z drugega nadstropja padel rudniški poduradnik Ivan Deželak na Vodah pri Trbovljah, Ubil si je lobanjo ter umrl. Star je bil šele 35 let ter zapušča bolno ženo in tri male otročičke. 2ena se je v času nesreče nahajala na oddihu v Savinjski dolini. , d Med službo božjo. Berač je prosil med deseto mašo v bližnji gostilni. »Ven,« je zakričal eden Izmed gostov, »še med službo božjo ni miru pred berači!« Berač se obrne in pravi: »Oprostite, gospodje da sem vas pri vaši pobožnosti siotule d Romanje na Sv. Višarje. To roman|e se bo vršilo 14. in 15. avgusta 1927. Priredila ga bo Slovenska krščanska ženska zv^-za za svoje članice. Vabljeni so pa seveda tudi družinski člani udeleženk teiarti, možje, bratje, otroci). Kar se tiče trtsoSkov, [$ Ireba ločiti stroške za potovanje po jugoslovanskem ozemlju in stroške za potovanje po italijanskem ozemlju. Po jugoelovatt* skem ozemlju velja polovična vožnja in sicer le na progi Zagreb—Ljubljana—Plflr niča, mogoče je, da so bo polovična vožnji dobila tudi iz drugih postaj, kaj bo se prftv vočasno objavljeno. Polovična vožnja || Ljubljane—Planica in nazaj stane 34 Diity Za vožnjo po italijanskem ozemlju in italijanski potni vizum je treba plačati oo. prijavi 40 Din. Prijave sprejema Prosvetni zveza v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5. Op prijavi mora vsaka oseba, ki se hoče roj* manja udeležiti, navesti svoje ime Jn prij-imek, stan, rojstno leto in stanovanje. BnSi jave se sprejemajo do 31. julija 1927. d Žrebanje loterije Solčavskega orlovskega odseka je preloženo na 15, avgust. d Mučenje kristjanov v Mehiki V sred" njeameriški državi Mehiki hoče predse< j nik Calles že prekositi rimskega Nerona ap Dioklecijana. Kar zdaj počenja v dišavi, presega vse mere. Katoliško vero hoče za vsako ceno zatreti in ker so katoličani upravičeno upirajo, svoja grozodejstva Še množi. Zlasli preganja državico Jalixo, kjer JO pregnal na tisoče prebivalcev z domov. Vsi begunci, katerih je na tisoče, so bre? h.ran$ in vsakih sredstev. Zapuščene vasi Callf£ sovo tolpe požigajo. Begunci so vzeli 0 boj nekaj pridelkov, kolikor so mogli Odnesti, vlada pa je zapovedala, da jih morajo prodati po smešno nizki ceni. Nekatere |e neizpraznjene vasi so vojaki obkolili, letala so metala vanje bombe, vojakj pa $0 Jiti s puškami obstreljevali. To ee Jo godilo toliko časa, dokler ni bilo v vaseh Ve« pobito ali požgano. Zlasti kruto preganjajo duhovnlko, ki jih hočejo na vsak način iztrebiti, 'že zadnjič smo javili, da so ustrelili nekega duhovnika, ker je poročil neki par, u$trčml pa so tudi ženina ln nevesto. Zdaj psi javljajo nova grozodejstva. V Zacatecasu je duhovnik Oarrea ps-kega dne bolniku nesel |)opornie§, Vkljub vsej previdnosti ga je pri tem presenetil oddelek vojakov. Zasmehovali so ga ter mu hoteli odvzeti sveti zakrament, da ga onečastijo. »Morete me umoriti,« je zaklical duhovnik, »toda nikdar ne bom trpel takega božjega ropa!« Pri teh besedah hitro skoči nekaj korakov nazaj ter zaužije sveto hostijo. Besni vojaki planejo na duhovnika ter ga med surovim postopanjem peljejo pred poveljnika. — »Najprvo,« pravi poveljnik, »spovejte te upornike, ki jih tu vidite in ki bodo sedajle ustreljeni, potem bomo z Vami dalje govorili.« Duhovnik je storil, kar mu je bilo rečeno ter je tolažil in bodril ujete katoličane. Komaj so se ujetniki izpovedali, se obrne poveljnik k duhovniku: »Na licu mesta mi povejte, kaj so Vam ti ljudje povedali!« — »Nikdar!« odvrne ogorčeno duhovnik. »Kako? Nikdar?« zavpije poveljnik. »Na licu mesta Vas dam ustreliti!« — »Storite to! Noben duhovnik ne bo prekršil spovedne tajnosti. Pripravljen sem umreti!« Ves besen da poveljnik ustreliti junaškega duhovnika. Pri nekem pogrebu so mrliča pozno zvečer prinesli na pokopališče, tako je bilo nemogoče pokopati ga istega večera. Pri mrliču je ostal za siražo njegov sorodnik. Nenadoma ga ponoči prestraši streljanje. Drugo jutro vpraša grobarja, kaj je strel janje poŠ-nilo. Grobar odgovori: Pridite in poglejte! Toda molčite, če Vam je življenje ljubo.« In pokazal mu je več duhovnikov, ki so bili ponoči ustreljeni, ter dostavil, da se druge noci dogaja isto. — V Guadalajari je bil duhovnik Saba Reves polit z bencinom in živ sežgan. Rimska korespondenca objavi ia naslednje poročilo: _ »Kakor pripovedujejo prijatelji grobarja pokopališča - Panteon de Dolores , je ta zblaznel, ko bi moral pokopati 17 duhovnikov. Ujete so prepeljali na Panteon de Dolores, kjer so jih postrelili na robu izkopano jame. Nekateri njih pa niso bili smrtno zadeti. Nečloveški poveljnik vojakov pa je zapovedal grobarju, naj duhovnike žive pokoplje. Nato je grobar zblaznel ter se nahaja sedaj v blaznici v Castanedi. Tudi štiri druge duho\nike je doletela ista usoda. O teh nečloveških činih vlada elobok molk, ker skuša vlada zatreti vsako razis-kavanje, ki bi jo moglo razkrinkati« Ko so zasedli m-sto Arsadas. so vojaki ujeli dečka 13 let starega, ki nj mogel ubežati. Začudeni radi njegen? nsiroostfin drznosti, so ga pozvali, n* i n vši. da mu bodo ie potnaga':i nt;*?;. pa zgrabi svoj rožni venec in svoj krliac. ki ga je nosil na prsih, ter ponosno odeovori: >Vi se bojujete za enega človeka, jaz pa se bojujem za Boea. Naj živi Kristus, Kralj! Komaj je izustil besede, se je mali junak zgradil na zemljo, preluknjan od krogel. . V Parrasu so prijeli 5 članov »Asosia-cion Catohca de la Juventud Mexicana« (Zveza katoliške mladine), češ ker so baje zgrabili za orožje za katoliško stvar. Ko so Jih peljali na pokopališče, je eden vojakov opazi, da je mod ujetniki deček komaj 15 let. Vojak ga je iz usmiljenja hotel rešiti ter ga je z naročilom poslal v mesto, da mu da tako priliko za beg. Kako se začudi Vojak, ko zagleda, da se je deček tik pred usmrtitvijo drugih vrnil ter postavil v vrsto poleg svojih tovarišev. Začuden ga vpraša vojak: »Ali nisi opazil, da sera te poslal v mesto, da te rešim?« — »Seveda,« odvrne mladi junak, »toda če morajo umreti moji tovariši, ker so katoličani, potem sem jaz ravno toliko kriv kot so oni. Hočem ž njimi deliti isto usodo.« Tako je umrlo 5 mladih mučencev. Koliko pa se zgodi grozodejstev, ki nikdar ne bodo prišla na dan. Dolžnost nas vseh katoličanov je, da molimo za nesrečno Mehiko, da bi jim huda preizkušnja bila v dobro in pot k novemu razcvitu verskega življenja. K temu nas tudi opominja sv. Oče, ki se ob vsaki priliki spominja preganjanih katoličanov. In kar je za nas najvažnejše — tega ne smemo pozabiti — učimo se iz mehikanskega zgleda. Mehikanci so bili dobri verniki, toda niso imeli svojega časopisja niti se niso brigali za politiko. Časopisje in politiko je dobila v roke peščica brezvercev in danes je kazen za brezbrižnost katoličanov strahotna. Vsak katoličan je dolžan braniti svojo vero, to pa danes ni mogoče samo v cerkvi, temveč je nujno potrebno tudi v časopisju in politiki. Zato katoličan, ki danes nima katoliških časopisov ali bere celo brezverske, ni pravi katoličan. Prav tako tisti, ki pusti, da v politiki odločujejo brezverci. d Znižana vstopnina za VII. Ljubljanski velesejem od 2. do 11. julija. Da sc omogoči obisk te naše največje narodnogospodarske prireditve prav vsakomur, je sklenila uprava velesejma določiti vstopnino kar najnižje. Permanentna legitimacija, ki upravičujo do poljubnega vstopa na velesejem in tudi zvečer na vinski oddelek in katere posestnik je deležen polovične voznine na vseh osebnih vlakih in brzovlakih ter parnikih, velja samo 30 Din. Legitimacije se dobi že v predprodaji v velesejmskem uradu, pri Putniku, pri denarnih zavodih, trgovskih, obrtniških, tuj-sko-prometnih, kulturnih, prosvetnih in telovadnih organizacijah. Vstopnice, ki veljajo 10 Din pa upravičujejo enkratni vstop na sejmišče. Priporočamo pa bolj nakup legitimacije, ker je obsežni velesejem nemogoče pregledati v enem dnevu. d Samomori, Iz Hrastnika se nam piše: Samomori so dosegli pri nas letos rekordno število. V teku enega meseca — trije, in sicer dva moška in ena ženska. Sredstev, ki so si jih samomorilci poslu-žili, so bili: britev, revolver in dinamit. Njih starost: 38, 23, 41 let, Vzroki: redukcija pri rudniku, nesrečna ljubezen, bolezen. Glavni vzrok je pa predvsem dejstvo, da je ljudstvo versko zanemarjeno. Tu nimamo nobene cerkve in nobenega duhovnika. Merodajno cerkveno oblast prosimo, da posveti našim nadvse žalostnim in neurejenim cerkvenim razmeram največjo pažnjo in nam gre v tem oziru na roke, d Pojasnila na nekatera vprašanja. Na razna vprašanja odgovarjamo, da sme zadnjič priložili položnice tudi onim p. n. naročnikom, ki so doslej plačali nekaj več kot polletno naročnino a nimajo še plačanih skupno 38 Din. Seveda bo vsak naročnik prejemal svoj list prav do konca plačane naročnine. * Zobni atelje dentista P. Ogrič-a, - v ▼cm mestu do konca julija u0 spreie™ strank. J n'a ★ Pri nakupu testenin zahtevajte vednn in povsod samo »Pekatete«, ki prekašajo po okusu ln kakovosti vse druge, d Pomnite. Z Žensko hvalo čez noč namočeno perilo se s Schichlovim milom rx> sebno lahko izpere. d Pri težkočah v želodcu in črevali. po. manjkanju, zlasti lenivem odvajanju, nane-njanju, gorečici, pehanju, tesnobnosti, bolečinah v Čelu, nagnenje k bljuvanju 1 c|0 2 časi naravne »Franz-Josef« grenčiee teme ljito čiščenje prebavil. Izjave bolnišnic do-" kazujejo, da »Franz-Jose k-voda radi jemljo celo težko bolni, in da se dosežejo z njo veliki uspehi. Dobiva se v lekarnah drogerijah in špecerijskih trgovinah. ' Kaj koristi v največji meri vsakemu kmetovalca? Ogled VII. mednarodnega vzorčnega velesejma v Ljubljani od 2. do 11. julija 1927. Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra. Najrazličnejši in najcenejši kmetijski stroji v pogonu. Veli!:a izbira vsakovrstnega kmetijskega orrdia Z\ onovi. Pregled vseh izdelkov demače in tuje industrije. Legitimacija stane 30 Din in upravičuje do polovične voznine na o. eb-nih in brzovlakih. Prodajajo se pri bankah, posojilnicah, prosvetnih in kulturnih društvih po celi deželi. Oglejte si ogromni velesejem. koristilo Vam bo in ne bo Vam žal. Poceni stanovanja preskrbljena. Legitimacijo po?! je na zahtevo tudi velesejmski urail v Ljubljani. MIRNA PRI TREBNJEM. Katoliški shod za trebanjsko dek.inijo se bo vršil 10. julija na Mirni, ki je po svoji legi kot središče dekanije in radi vlakjvnih zvez za prireditev prav ugoden kraj. Živahno zanimanje, posebno domačih župljanov obeta, da bo shod lep izraz in povdarek katoliške misli. Govorniki pri-dejo iz Ljubljane. Katoliška društva iz sosednjih župnij, organizacije, narodne noše, kakor tudi vsi posamezniki, ki se zanimajo in žele uspeha kaloli-ški stvari, vljudno vabljeni. SV. JEDERT NAD LAŠKIM. (Razno.) Smrt nam je pobrala nekaj starih mož: Andreja Gozdnikarja (Dikca), Antona Očka (Zakriž-ka), Jožefa Košiča (Zabušeka) in Jerneja fcoparja. Bili so prevžitkarji, le Kožič je bil Se gospodar na lepi, četudi hribovski kmetiji. Bil je delaven do zadnjega dneva, bogoljuben, radodaren, varčen, v njegovi hosti rastejo najdebelejše smreke. Naj živi pristen slovenski duh teh mož tudi v njihovih potomcih I — Orgle v župnijski cerkvi so stare, od kamniškega Rumpelna, in potrebne popravila. — Zato je pevski zbor vod vodstvom organista Franca Petka priredil dva koncerta s 13 točkami ter tako nabral lepo vsoto v omenjeno svrho. — Tukajšnjo šolo bodo zopet popravljali. Komisija je ukazala, da se mora prenoviti strop med spodnjim in gornjim razredom na modne traverze. Tudi dobi poslopje novo eternitno streho namesto sedanje opečne. — 12. julija bomo imeli po 29 letih zopet sv. birmo. — Letina se obeta dobra. Ledeni možje so naredili v nekaterih legali škode na fižolu, trtah, orehih, tudi se drevje, zlasti hruške, radi hude vročine zadnjih dni preveč trebijo, a ostalo kaže prav dobro. V vsako hišo Domoljuba! tangi e <3 Življenje po planinah. V naših krajih je mnogo planinskih pašnikov in košenin. Pride čas košnje. Naši »skrbni« gospodarji ostanejo doma, v planino pa pošiljajo mladino, dorastlo in nedorastlo. In ta dorastla mladina vidi sebe in nc vidi drugih mlajših okrog sebe, in živi včasih tam gori grje kot je živel izgubljeni sin v tuji deželi. Drugod pošiljajo v planino nedoletne pastirčke in pastirice, in starši nič ne pomislijo, kako veliko odgovornost si na-kopavajo na glavo za vso pokvarjenost, ki jo prinesejo ti ljudje iz planin. Marsikje so ljudje že prišli do spoznanja, da je za živino v planini boljši en dorasel pastir, kakor dvajset otrok, pa imajo skupnega vaškega črednika in več dobička, kakor pa tam, kjer mora vsakih pet krav imeti svojega čuvaja. Tudi izletnikom in izletnicam, ki prihajajo v naše planine, bi priporočal malo več manire v govorjenju in v vedenju. Ne vsem, a veliki večini. Mestno izobraženstvo bi moralo nositi na deželo srčno izobrazbo, pa jo navadno podira. Zapomnite si vsi, ki prihajate iz mest na deželo, da vas naše ljudstvo strogo opazuje, strogo sodi, zapomni si pa samo vaše slabosti; v njih raste in se dviga, bolje rečeno v njih se potaplja | v nedosežne globine. Kje pomoč ? Nismo našteli vseh virov, odkoder prihaja pokvarjenost in spačenost med mladino. šc bi jih lahko: življenje v tovarnah, otroci gredo prezgodaj v službo, pomanjkljivost vzgoje in še in še. Kar pa jih je naštetih, smo jih pa našteli zato, da se tudi slepim oči odpro in da spoznajo, odkod posurovelost in pokvarjenost. Zdaj pa samo še kratko vprašanje: Kje pomoč? Samo nekaj pomočkov naj navedem. Kdor ima srce za mladino in za naš narod, komur je res mar, da narod raste in da se razvija, da je narod zdrav in čil in krepak, jih bo lahko našel še celo vrsto. Spoznanje. Kaj hočem s tem reči? Najprvo moramo vsi spoznati poguben vpliv, ki ga ima pokvarjena mladina ne samo do sebe, ampak tudi do svojega bližnjega, do celega naroda. Spoznanje je prvi korak do poboljšala. Dokler tega ne bo, ne smemo upati boljših časov. Dokler se bomo s svojo surovostjo bahali, dokler se bomo ponašali z žrtvami zapeljanih in pohujšanih, dokler oo ponočno rjovenje in vpitje ponos naše mladine, toliko časa smo še daleč od bolj-5'h dni. Do spoznanja mora priti razumni-stvo, da se bo vedlo vedno dostojno, izob- raženega človeka vredno. Do spoznanja mora priti oblast, da po sedaj začrtani poti nemoralnih filmov in vedno novih oštarij ne bo prišla človeškemu rodu nikdar zlata doba. Ali ni naravnost bedasto, da orožniki dandanes bolj pazijo na voznika po cesti kakor na vpijače in razgrajače, pa kalilce nočnega miru in na postopače. Takim ljudem davek v obliki kazni, ne pa našim mirnim in krotkim voznikom! Tem naj se pove: za vsak prestopek toliko in toliko kazni. Če je ne moreš plačati, boš pa toliko časa delal, da jo boš zaslužil. Do spoznanja mora priti slednjo bitje v naših krajih, brez ozira na politično pripadnost, da je nedostojno govorjenje in vedenje bodisi v družbi, bodisi da si sam, vedno sramotno, pametnega človeka nevredno. Spoznanje, spoznanje... Vzgoja. Vzgoja bo morala kreniti na druga pota. Koliko naših vzgojiteljev in vzgojiteljic vzgaia z vpitjem, zmerjanjem, s kletvijo in paiico, s strahovanjem brez ljubezni, s smehom brez graje; 3 poukom vzgajati pa noče, pa ne zna! In ne učiti in svariti šele takrat, ko je vse prepozno, ko je greh že tukaj, ampak poučevati in svariti in opominjati preden je prišla nevarnost. Vzgojitelj mora utrjevati precl slabim, ne pa šele zabranjevati, ko je slabo že med nami. Kaj na rede naše matere, če jih otrok vpraša kaj kočljivega? Namestu da bi ga času in razmeram primerno in pa lepo in mirno poučile in posvarile pa navadno stresejo nanj kopo izbranih psovk, ga raz-kriče kot sina pogubljenja, samo nauka ni nikjer. Nauk bo prišel od drugod, od po-hujšljivcev in zapeljivcev, ti bodo to naredili v krepki in jasni besedi. In potem? Matere, kaj potem? Žal, da nam za ljudstvo primerne vzgojne knjige še vedno manjka! Naj bi se že°predramila Družba sv. Mohorja in jo podala! Čas je že, ura že bije, enajsta... V današnjih časih si niti misliti ne moremo, da so bili kdaj časi, ko ni vsak dan, ali vsaj vsa!: teden prihajal pismo-noša v hišo. In vendar ta naprava še ni zelo stara. Stare kronike in zgodovina nam pripovedujejo, da je bila prva pošta ustanovljena 1. 1516. kot privatna last grofa Thurn-Taxisa. Pismonoše te pošte so jezdili z Dunaja preko Augsburga, Wirtem-berga, Speyer, preko škofije Liittich do Bruslja. Iz raznih povesti, ki se zde resnične, pa se razbere, da so že v letu 1490. obstojale poštne zveze med posameznimi kraji v Nemčiji. L. 1534. je vezala posta nt konjih Miinster in Worms. Ta posta je bila izključno le uradna in jo je rabila le vlada zlasti o priliki državnega zbora v Wormsu. Vse te pošte so imele le kratek obstanek. — V prav dobrem spominu na je že pošta iz Ljubljane preko Črnega grabna na Dunaj. Poleg izključno poštnega značaja je bila ta pošta tudi edino prometno sredstvo med temi kraji. Železnic šo ni bilo, a potrebe za potovanje so bile vedno pogosteje. Zato so se ljudje — seveda sami boljši in bogatejši vozili žela s to pošto. Še danes so znane gostilne ob Dunajski cesii, kjer je čakala preprega. Kaj radi smo poslušali našega starega očeta, ki jo bil postiljon in je spomladi 1. 1848. vozil cesarska princa Franca Jožefa in Maksa. — Znana je bila tudi pošta preko Ribnice v Ljubljano. Pred otvoritvijo dolenjske železnice je bilo to edino prometno sredstvo med dolenjskimi kraji in Ljubljano. Povesti naših najboljših pisateljev govore o nji. A. Zupanec, Srednja vas: V bistvu obstoji ta paragraf prav tako dolgo kot sovraštvo do vere. Že v starem zakonu sv. pisma čitamo o preganjanju prerokov, a posebno izrazito se je pojavil kancelparagraf ob Kristusovem času, ob rojstvu krščanstva. Seveda imensko tedaj še ni obstojal, toda — izvajali so ga že. »Ljudstvo je šuntal!« so vpili. »Ako tega izpustiš, nisi cesarjev prijatelj!« In bil je Kristus obsojen na smrt, brez dokazov krivde, ker so ovajalci trdili — da je proti-državen. In vendar: nastopal je le proti gotovim strujam sebičnih elementov, ki so svojim strastem in svoji brezveri primerno razlagali sv. pismo. Prišel je zato na svet, da je učil resnico in pravico, kako naj bi bil govoril drugače, kakor je? Toda kljub temu: Obsojen je bil! Kancelparagrafistom pač ni za resnico, marveč za to, da dosežejo svoje brezverne namene. Kancelparagraf je samo milejša izdaja proglaso/ rimskih cesarjev, namen pa je isti. Na pomoč kličejo državo, ki ima > rokah oboroženo moč, cerkev je pa nima. Zato so lahko metali v ječe apostole in učence, pozneje duhovnike, zato lahko udari po verskem prepričanju vsak slabič in propalež, saj se mu ne zgodi ničesar. Sicer bi bilo za enkrat še milostno dovoljeno ovreči brezverske zmote in laži, toda ne smel bi — po paragrafu — nastopiti proti tistim, ki zmoto in grdo-bijo širijo. To bi se namreč reklo vero izrabljati v strankarske svrlie. To se pravi: požar lahko gasiš, ko imaš hišo že v plamenu, ne smeš pa odstraniti vzrokov požara! Otrokom ne smeš vzeti vžigalic iz rok, norcu pa ne noža. Le rane smeš obvezovati, ki jih norec zadaja sebi in drugim. Uspeh duhovnikov bi bil potem enak uspehu zdravnike, ki bi zdravil kužno bolezen samo, ne smel bi pa odstraniti vira bolezni. Ako bi namreč hotel ukreniti kaj glede zasmrajenih vodnjakov, okuženih stanovanj, stranišč, smrdljivih mlakuž, uprli bi se gospodarji, češ: »Kaj se vtika v naše zasebne in gospodarske zadeve? Njegovo delo je v ordinacijski sobi, tam naj izvrši svojo dolžnost!« Tako bi zdravnik tudi smel zdraviti pijanca, a da naj se varuje alkohola, tega mu ne bi smel povedati. Smel bi zdraviti bolnika, ki ima 4* jti »DOMOLTOB« tfHT. gobavost, ne smel bi pa ničesar ukreniti, %sdne naleiejo Iste bolezni tudi zdravi ljudje. In vendar modama zdravniška veda dela v prvi vrsti na to, da se odstranijo vzroki in viri bolezni. Državne oblasti ustanavljajo in obilno podpirajo higienske naprave, ki imajo baš ta namen, da odstranjujejo vzroke telesnih bolezni. In čiulnoj Jsto oblasti pa hočejo duhovnika, ki bi liotel odstraniti vzroke in vire veliko nevarnejših dušnih bolezni zapreti, češ, da izrablja vero v strankarske svrhe. Oblast zapira brloge in beznice, kjer se izgubljeni ljudjo nalezejo spolnih bolezni. Vir spolnih razbrzdanosti in bolezni pa niso samo alkoholne predmestne beznice, temveč še veliko bolj brezverske in nenravne knjige in časopisi. Ti časopisi tajijo Roga in odgovornost po smrti, se norčujejo iz milosti in molitve, poveličujejo pohotnost, preše-slvo in nečistost — in s takim pisanjem pogreznejo nebroj ljudi v močvirje in blato, ki ima pogosto svoj žalostni konec v bolnici. In vendar: oblast čisto pravilno zapira beznice kot en vir teh bolezni, če pa duhovnik, ki ima to dolžnost od Boga in Cerkve, s prstom pokaže na hujše in nevarnejše vzroke teh bolezni, ki so pohotno in brezversko čtivo, tedaj bi ga ista oblast vrgla v ječo! Ali ni to nedoslednost, nesmisel, kl meji naravnost na bedarijo? Kako je to mogoče? Zato, ker je sovraštvo do vere in Cerkve v gotovih ljudeh tako besno in slepo, da glasujejo in zagovarjajo tudi tako bedarijo, samo da udarijo po veri in Cerkvi. Tako si moremo razložiti dejstvo, da so žerjavovci v zakonodajnem odboru glasovali za kancelparagraf. Žerjavovsko časopisje mora zagovarjati kancelparagraf, zakaj vprav to časopisje je s svojim proti-verskim in pohotnim pisanjem najnevar- nejši vir tiste dušno kuge, ki je m naše ljudstvo mnogo nevarnejša kot telesna kuga. Kukavica. Le malo poznamo to ptko, čeprav nas ves april in maj pozdravlja iz gostega zelenja Vselej, kadar jo hočemo videti, se nam skrije, da je ne moremo opazovati pri njenem življenju. Večkrat smo žo slišali, kako koiratna je, zlasti ker pobira največ gosenice. — V Ameriki so naravoslovci vnovič preiskovali način kukavičjega življenja in hranitve. Prav za prav je škoda, da so ujeli 146 kukavic in jih usmrtili, da so preiskali vsebino želodca. To preiskavo so napravili v času od maja do oktobra. Pri tem so našli, da je bil en sam kukavičji želodec napolnjen z rastlinsko hrano; vsi drugi pa, precej veliko vrečice pa so imele same gosenice in hrošče za vsebino, nekateri pač tudi še kobilice, 09e, muhe, pajke in mravlje. V enem želodcu so našli celo zeleno žabo (rego). Največ je bilo kosmatih gosenic, ker jih druge ptice ne marajo. Dlačice namreč, s katerimi so pokrite, povzročajo drugim pticam v grlu in vratu vnetje sluznic. Kukavici pa to prav nič ne škoduje in je njen želodec kar prevlečen z zelenim kožuščkom. — Ta preiskava je vnovič dokazala, da je kukavica res zelo koristna ptica. Meh za smeh. To jo pa drugače. Neka stara gospa je zamudila vlak in ker ni bilo druge priložnosti, je morala prenočiti pri nekem kmetu v podstrešni sobici. Ko je šla v sobo, je naenkrat zakričala. Kmet je prišel z lučjo ter jo vprašal, kaj ji je. >0, miš je letela po sobi. >Kaj še,-!: pravi kmet, >pri nas nimamo nobenih miši. Gotovo je morala biti kaka podgana.« ,J,Kmet Moja fajfa mi j6 JJulbSa na svetu, raje jo imam kot W >Zakaj pa,» je vprašal turist? »Veste zato, ker pri moji fajfl ustnik 1Z„ Izmenjam, pri ženi pa ne.» 0 H> tf Obiskovalec: »Kaj ne, Ela, da imate dosti posla in niami pomagate, kadar ima I gosteEla: »Da. Kadar gostje odidejo moram takoj žlice prešteti.» '1 * * * Sodnik (obtožencu): »Tako. Sedaj n» mislim, da vas zadnjikrat vidim tukaj. -Obtoženec? »Kaj, gospod sodnik, mar grZ sto že v pokoj?« * * i Zobozdravnik: »Ali naj vam zob orno-tim?» Pacijent: »Nikakor no. Ta zlomek me je dva dni mučil, sedaj mu pa tudi ne prizanesem.» * * * Predlog. Ona (možu, ki je prišel pozn0 domov in še natrkan): »Že zopet prihajaš tako pozno domov. Še nobenega očesa nisem zatisnila.« On (dobrovoljno): »No, pa sedaj za-tisni enega.« * * * Zaročna klop. »Na tej-le klopi sem se zaročil. Na oni nesrečni večer ne smem misliti.« »Ali te je nevesta zapustila. 0 ti ubožec ti.« »Ah, kaj še. Klop je bila svože prebarvana.« Ne samo najcenejše, ampak tudi naibolfše bam laki, tirne 2, steklarski kle|, čopiči ter vse potreb' ščin« za slikarje, pleskarje in drugi ▼ to stroko spadajoči predmeti se dobe v staroinani trgovini na Miklošičevi cesti, nasproti frančiškanski ccrkri IVAN JANČAR. mnumm ■asErc.' . --mi r.T T/vfn »T»imrn.rfrr.TT)feinaaM—» POVEST GORSKE MRE. 8. poglavje. Grof Hugo se je vmil domov kot truden, strt mož. Sklenil je z življenjem in ni ničesar več pričakoval od prihodnosti. 0 odhodu v prestolico ni več govoril, Čiško je to zelo razveselilo. Včasih so je sešla v vasi z Mihaelom in to so bili edini solnčni žarki v njenem samotnem življenju. Sredi zime je vzvetel ljubečima jasen majski sen. Grof Hugo je bil priklenjen na sobo. Stara rana na nogi, ki jo je dobil pri neki afriški ekspediciji, se je odprla in začela gnojiti. Zdravniki so izrazili bojazen, da bo noga končno ohromela. »Torej bom pohabljenec,« je temno rekel grof Hugo. »To je konec mojega življenja, ki sem ga tako ponosno začel, a končal kot izgubljeno bitko.« Čiška mu je stregla s požrtvovalno ljubeznijo. Oče in hci sta se v teh težkih, temnih dneh zopet zbližala. Brez prijaznega Čiškinega bitja bi obupal. Bila je solnčni žarek njegovega življenja, to je čutil sedaj bolj kot kdaj poprej. In ker je sam Izkusil, kakšno bol povzroča pokopana ljubezen, zato je tudi mileie sodil njeno ljubezen do Mihaela. 3' Župnik je prišel vsak dan v grad. Njemu je potožil grof svoje gorje.. »Moje življenje je ubito,« je stokal. »Drugi so v mojih letih na višku svojega življenja, zaslužni in spoštovani — jaz sem pa ničla f Moje življenje je bilo od nekdaj zgrešeno, nikdar nisem bil nič pravega, vedno samo polovičar — in kar je najhujše: vsled lastne krivde. Brez načrtov sem živel tjavendan, brez trdnih načelov, včasih kot. sanjač, včasih kot razglabljač. To se sedaj maščuje — odstavljen stroj som. šele sedaj sem spoznal, da samo oni nekaj doseže in je mož, ki si ustvari obstoj Iz lastnih moči, z lastnimi rokami ali t delom svojega duha. Kdor pa je kakor jaz, vse življenje presanjal — ali zaigral, je razvalina, kl zasluži zasmehovanje ali zaničevanje.« »Tako hudo vendar ni,« ga je tolažil župnik. »Tudi vi imate nekaj, kar vas veže na življenje. Svojega otroka imate, gospod grof.« Grofov obraz se je zjasnil. »To je moj edini solnčni žarek, če bi tega ne Imel, bi mi preostajala samo še krogla.« »Vi grešite, gospod grof. Tudi za vas mora biti nekaj, kar bi vas dvignilo. Ali ne gori nlkaka svetla Iskra v vaših prsih?« »Nikaka. Vse je mrtvo ln temno.« »To je zimsko razpoloženje, gospod grof. Ko bo zoriet sijalo solnce, vam bo zrastel pogum. Začnite s kakim delom, študirajte kako stvar.« »Vse to se mi gnusi. Pa tudi ničesar ne spravim Zlato v morju- v v8eh morjih jo toliko zlata, di bi tehtalo G000 ton, 5e bi ga mogli spraviti skupaj. Nemško mesto Trier je imolo za časa Rimljanov gledal iščo s 57.000 sedeži. Najglobljo toike mor« so še enkrat merili J znaša globina res 10.UU metrov, kakor se je glasilo prvo poročilo. Je pa to v bližini otoka MU" danao. Ta otok spada ' Skupino Filipinov, J"2"0 od Japonske, vlhodno oo Kitajske. , Naše ieleiniee. Naša država ima okoli 10.000 k® železnic. Sedaj zgradili še 1609 km ® sicer 1365 km normah tirnih in 244 km oikoM nth. Za zgradbo bodo d« li 5350 milijonov du* Jev, ki Jih bodo tal^« razdelili: letos bodo rabili 500 narjev, leta 19!» »E milijonov, lete 929. g milijonov, Ma j- J milijonov in le™ rleVl 350 milijonov dtarig Kakor vidimo, Je naCn zelo velik. skupaj. Nekoč sem začel pisati knjigo o neki državno-znanskl misli. Toda že pri prvih straneh sem odkril luknje v svojem znanju, velike kot so vrata pri sked-nju — tedaj sem vrgel pero proč. In tako je z vsem, kar začnem — vse se mi ponesreči, ker vedno zgrabim življenje na napačnem koncu.« >Tako ne more iti dalje,« je skrbno rekel župnik. »Dati morate svojemu življenju neko določeno smer, sicer se boste zagrenili. Trden cilj si morate postaviti, življenjsko nalogo... Kako bi bilo, ko bi popisali svoja potovanja? Videli ste toliko dežel —« Grofov® oči so se zasvetile. »Spisati knjigo? To bi bila misel. To lahko naredi tudi pohabljenec. Gospod župnik — to bi si upal narediti! Takoj danes bam začel. To je nekaj, s čemer si lahko izpolnim čas. Pri Rogu, io je bila beseda, gospod župnik!« Grof Hugo je vidoma postajal veselejši in živahnejši. Noč in dan je pisal svojo knjigo. »To bo velikansko dek>,< se je radoval, kadar je kazal župniku svoje rekopise. Župnik ga je svaril: »Ne preveč, gospod grof! Množina ni merodajna za tako delo, temveč vsebina, oblika.« Grof Hugo je bil poln veselega upanja. S knjigo bo postal slaven. Delal je nepretrgoma. In tako je minila zima — in prišla je v deželo pomlad. Tedaj jo začel tudi Mihael s svojim ogromnim delom. Vlada je dovolila precejšnje vsote, da bi se moglo • delo izvršiti. Radi sijajnih priporočil, ki jih je Imel mladi, nadarjeni inžener, je bilo izročeno delo njemu. Določeno je bilo, da bo delo v dveh letih izvršeno. Mihael je najel toliko delavcev, da je bil Sv. Mihael podoben vojaškemu taborišču. Povsod so kopali, vrtali in razstreljevali. Zgoraj v gorah, pri Deviških pečinah so več tednov tolkli s krampi in kladivi. Tam je skopal Mihael vhod v osrčje gore. Nešteti vezički so vozili po ozki progi v dolino in odnašali kamenje, grušč ln prod v prepad. Mihael jo stal kot poveljnik med svojimi četami, ki so ubogale na vsak njegov migljaj, na vsako njegovo besedo, kakor majhna, dobro disciplinirana vojska. Navdajala ga je neslutena radost poveljnika in čim bolj si je bil svest svoje premišljenosti in moči, toliko trdnejša ln močnejša je bila v njem volja, da dobro izpelje to delo, in osreči svoj domači kraj. Ni si privoščil miru, niti razvedrila. Njegove mišice so bile kot iz železa, živci kot iz jekla. Nikdar se niso utrudili, nikdar odpovedali. Ko so izkopali pri Deviških pečinah mogočna vrata v goro, je našel Mihael v njej veliko, kamnito kotanjo, jezero, v katerem so se stekale vse vodne žile pogorja. Sedaj mu je bilo jasno, zakaj je voda tako nenadoma bruhnila na dan. Kakor hitro je bila ta kotlina polna, si je ob močnem dežju ali tajanju snega poiskala voda prosto pot in butnila na dan kot deroča voda ter opustošila nezavarovano vas. Ljudje v vasi so trdili, da vodne vile zabranju-jejo človeku vstop v gore in da se je čulo šest noči njihovo žalostno petje. To prinaša nesrečo. Mihael se je smejal takemu praznoverstvu. »Vodne vile, ki so povzročile vasi toliko nesreče, so premagane in za vedno pregnane iz svojega kraljestva,« jim je pojasnil, »S svojo zlobno čarovniško silo se ne bodo mogle več udejstvovati. Njihovega maščevanja se nam ni treba bati, zakaj močnejša sila nam stoji ob strani, ki s svojim svetim mečem premaga vsako čarovniško moč — Sv. Mihael! Pod njegovo varstvo sem postavil svoje delo, zato me nič ne skrbi. Ko bo delo končano, bo zakraljevala njegova podoba nad Deviškimi pečinami, v znamenje, da je sv. Mihael nastopil svojo vlado.« Delo je uspevalo. S skrbmi in trudom je uspevala, kakor vsako delo. Bilo je blagoslovljeno, ker se je delalo v Bogu ln bilo namenjeno v srečo ljudem. Mihael se Je veselil tega iz vsega srca in delo je bilo njemu in drugim veselje in blagoslov. Čuden vlnk. Predsednik mohikanske vlade si jo naročil v Chicago poseben vlak, iz petih vagonov obsloječ, opremljen, z vsemi novodobnimi iznajdbami, z brezžičnim brzojavom iu telefonom itd. A vsi peteri vagoni so napravljeni tako, da ne more krogla »ko7, tudi skoz šipo ne. Ta predsednik je pa T03 priljubljen. Za vojsko niso vedeli. Parnik, kije pričel te dni v pristanišče Petropavlosk na Kamčatki — na skrajnem ^vzhodu Sibirije —, poroča, da je prišel na svojem potovanju skoz Beringovo cesto do otoka, kjer o svetovni vojni niso še prav nič vedeli. Zelo so se otočani začudili, da niso več podaniki velikega cara. Proti Oflušcnju klobase in Sanke si pomagaš » tem, da pokriješ prerezno ploskev s koščkom stani-jola. Tudi sc s tem prepreči sprememba v barvi, ki Je tako neprijetna ln zoprna. Helgoland je majhen otoček pred izlivom reke Labe v Nemškem morju. Morje ga zelo razjeda. Okoli leta 1300. je bil Helgoland večji kot je danes. Užitne ribe Hvljo v morju kvečjemu do globine 80 m. Vse drugo za prehrano ne pride v po-štev. Naznanilo. »Oni ki onega, ki je steber, ki na mostu, ki čez Savo leži, stoji, prekucnil, naznani, dobi nagrado.« KRALJEVIČA Trlčetrt ure oddaljeno s parnikom od Sušaka. Morske In solntne kopeli na pesku. Informacije daje: DruStvo za promet stranaca u Kraljeviči. L. Vilhar, urar v Ljubljani 8e 'e Pr***''' iz Dunajske ceste na tiM Sv. Petra cesto St. 36 (pri Zmujskcm mostu). VENECIN izredno zdravilna voda proti reumotlzmn ln lšlasu, ZelodCnlm ln Črevesnim boleznim ter za neao ran dobiva se zopet v vsaki lekarni. Skladišče za groslste: Isi« d. d. Ljubljana. Ako imate bolečine kupite v lekarni aH kaki odgovarjajoči prodajalni Fellerjev pravi blagodišeči »Elsafluid". Nadrgnite vsak večer in vsako jutro boleča mesta in strmeli in veselili se boste, kako hitro in prijetno Vam Elsafluid ublažuje bolečine. Ce ste zdravi, uporabljajte Elsafluid za grgranje, za umivanje in boste hvaležni ter ostali zvesti Eisafluidu. Dnevno negovanje telesa z Elsafluidom Vam kot plačilo prinaša vedro glavo, močne mišice in zdravo spanje. — Ze naSi očetje in dedje so ga uporabljali odzunaj in znotraj kot zanesljivo domače sredstvo in kosmetikum. Zahtevajte za poizkus v lekarnah ln odgovarjajočih prodajalnah lireono »Fellerjev« pravi Elsafluid v polzkuanlh steklentSlcah po S"; Din, v dvojnatlh steklenicah do 9"- Din, ali speoijalolh stoklenicah po 28'- Din. Po pošti pride tem ceneJSe, «im več se na-rofil naenkrat; z zavojntno ln poStnlno vred stane: 9 poizkus, afi « dvoj. alt 2 speotjalnt stoki. 61;— Din % z zi z z z Bfc z Naročila nasloviti ra»loCno takole: EUGEN V. FELLEB, lekarna v Stublol Donll, El»»-trg br. ll, Hrvatska. Mali Janko (pred kratkim poročenemu stricu): »Ali te |e zelo bolelo?* Stric (začudeno): »Bolelo? Zakaj?» Janko: »Oče so včeraj rekli, da si se s teto Ano zelo ureza!.» » • • Hlapec: »Gospa, danes je pa rjaveč zelo nervozen. Ne svetujem vam, da bi ga jezdili * Gospa: »To nič ne de. Moj mož je bil sinoči tudi nervozen, pa me je moral ubogati.* • • « Nesimpatično. Zdravnik: »Pri vašem kašlju ne smete več vina piti, tudi piva ne, ne žganja in tudi kajenje morate opustiti. »Bolnik: »Ja, ali naj samo še kaši jam.« « • » Minka ln Pepček sta prišla k sosedovim, da bi se igrala z Anico. Mati Anice je bila s tem zadovoljna, pač pa je vprašala, ako njiju mati ve, kje da sta. »O mama ve do, kam sva šla,« je odvrnil Pepček, »In so rekli, da tudi za malco lahko pri vas ostaneva.« _ Edmo najboljši g|Va|n| stroji in pletilni Svit. „Dubied" stroji ter kolesa za rodbino, obrt ln industrijo so Ia los. Pefellnca Grilzner. Adler Najnižje cenel Tudi na obroke I L|ubliana blizu PreSernovega spomenika, Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija. Ne zamudite obiskati špecljalnega zasebnega tcča)» m gg mo). »tre ia Tomočrikc ki »e prične U. julija t. I. Vse informacije da|e vod. te«. Iv. Steinman t Ljubljani Zahtevajte prospekt. «a)popo)«e)il ST0EWER šivalni stroll tt ttriH«. krofi J« ta ctviian« ter u rttk dom. Pr«d« m rubiHll vtroi. egiefte ti to isroaoost pri tvrdki L. Baraga, Ljubljana Selcnbnrp. uL 6/L Brazplafea pouk. IS UtM lam.tro. Težakovo hranilno in zdravilno OLJE za ŽIVINO _ ie najboljše sredstvo ta okrepljcnje zahirane živine, o čemur govori že več sto zahvalnih pisem. Naročite za poskušnjo vsaj eno ročko od 5 kg za Din 125.— pri tvrdki: M. TEŽAK, ZAGREB, Gunduličeva 13. »162 Najboljši in najekonomičnejši Dcfetromofoni iz znanih čeških tvornic Shodoviii zavodov v Plznju se nahajajo v velikosti '/4 KS do 30 KS »talno v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite se na Cif. inž. M. A. Sitni Uufrllana. Šeleiiftargota 7 Tel. 2966 2.-H1. julija 1927 ' »ii pekrtiite^itrsn kj l'»5ianjt*j kritji VII. Mednarodni ti vzorčni nelosejem v Ljubljani. •-a tu najbolj obilkiti^ gotpo-5*r»£A t usii dri*«i nudi. t i aivetjo izbiro va&kovratsii indu-atrijakih in obrtnih izdelkov, 2 ker Tolika konkurenca, aolc umerjene cone, i. najboljši pr gled ra nakap pri prvo-vratnih ia .olidnih tvrdkah, 4. na poi.sgi aejmake legitimacije so«.', rornino na v«»h o»tbnih in brrovlakih in parobrodih. Oglejt« ii [rirodne krasote .Slovenije! Legiumaoije se dobe po Kin »O — v v-.eh re jih denarnih zavodih, potniikih nradih, t-.turnih in prnivetaih drjstvih. trgovskih or^-inizicij.h itj stanovanja preskrbljena. Iciormacija dajo: Sejmaki urad. Pogreša se moj Janei Ovčak, 26 let star, srednje postave, bledih, okroglih lic, modro, čedno oblečen « čepico ki je odšel 5. t. m. od doma, ne da bi te vrmi ali kaj sporočiL Ker je navedeni duševno omejen prosim, da se mi takoj naznani, če se kaj Izve o njegovem bivališču. - JANEZ OVČAK, poseatolk, Kristan-dol *t 19, polta Dol pri Hrastnik«. Osle za kose (BERGAMAŠKE - ITALIJANSKE) dobite najceneje pri SEVER & KOMP., Ltnbljana, Wollova nlic*._ K. Pečenko trgovina vseh vrst USNJA ter čevl|arskih potrebščin na debelo in na drobno. Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 32. Prva jug. izdelovalnica harmonik F. KUCLER, post Drenovgrlč, p. Vrhnika (mam vedno na zalogi najboljše harmonike. Predno kupite, se prepričajte o mojem izdelku. Ne dajte si usilje- vati harmonik inozemskih tvrdk o katerih niste že prepričani, da dobro postrezajo. Kupujte le pri domači tvrdki Staro znana restavracija ,pri šestiei4 6 v Ljubljani na Dunajski cesti se priporoča cenjenemu občinstvu iz mesta in dežele tudi ob času velesejma. S spoštovanjem Rezi Zalaznik. DBA2BENI OKLIC. Dne 12. julija 1927 dopoldne ob 10. uri bo pri okrajnem sodišču v Ljubljani v sobi št 15 dražba sledečih nepremičnin: Posestvo vlož. št. 49 kat. obč. Slivnica, obsto-ieče iz hiše št. 23 z dvoriščem, stavbe s kletjo in svinjakom, vodnjakom, kozolcem, vrtom, pašnikom 2 gozdov in solastninskega deleža. Skupna cenilna vrednost znaša 21.913 Din 87 p, najmanjši ponuaek pa Din 14.612. Pogoji so razvida; pri okrajnem sodišču v »obi št. 18. — Kupci se vabijo. Zdravje je največje bogastvo! riem?nl0krTeB? Kdo.'i« bled? Kdor ima slabe živte? in vsled n> pl,BjS,h • kdor ""Uričen ? Kdor boleha na želodcu, naj pije ..ENERCHN" bodo na teži telesa m postali odporni proti vsem boleznim. Naslov za postna nartfcila: LABORATORIJ „ALGA", 8UŠAK 12 fnPfmT^foniVeIikCVteek,!,eaiCe^'M280'0' 6™likih dJrni SM *« »teklenice „Bnergina" ieleznatega kina vina. da ne bo-demo pr, h,i, brez tega dobrega zdravila. Bukoviea, 6. dte. 1926. Hvaležna BOŽA MOSTAH. Urednik: Prane Zabrei Za Jugoslovansko tiakamo: Karel Cti-