ZA UVEDBO SODOBNEJŠE VSEBINE, OBLIKE IN NAČINOV DRUZBENE DEJAVNOSTI NA OBMOČJU SKUPNOSTI KRAJEVNIH Krajevni družbeni centri Občani z območja vsake krajevne skupnosti morajo imeti možnost, da se v svojem prostem času zbirajo in sestajajo v svojem krajevnem družbenem centru ter se tam po lastnih željah in nagnjenjih vključujejo v raze interese oblike skupnega udejstvova-nja. To bomo lahko dosegli samo, če bomo na območjih posameinih krajevnih skupnosti razvijali pestre, zanimive in privlačne ob-like in vsebine družbenega udejstvovanja, ki bodo prilagojene potrebam in interesom prebivalstva, seveda v danih razmerah KOORDINIRANJE IN SKUPNO PROGRAMSRANJE KRAJEVNEGA NEGA UDEJSTVOVANJA DRUŽBENE- dela v samerr 9 OSNOVNI POGOJI ia nov način bolj sodobnega, pe-strega in prebivalstvu vseh starosti in interesov zanimive-ga in privlačnega družbenega dela so nedvomno: — sodelovanje vseh krajev-nih družbenih organizacij in aktivistov, — koordiniranje vseh sred-stev, sil in možnosti ter — enotno programiranje vse krajevne družbene aktivnosti. 9 SODELOVANJE, KJER-KOLI JE MOGOČE, naj bo: — načelo in metoda uspeš-nejšega dela, — oblika za uspešnejše uresničevanje skupnih intere-sov, — oblika za uspešno uresni-čevanje različnih, tcda uskla-jenih interesov, — temeljna sestavina naše-ga družbeno političnega si-stema, — pomemben činitelj za raz-vijanje in krepitev socialistič-nih družbenih odnosov, — pomemben činitelj za ustvarjanje pogojev za čim-boljše zadovoljevanje skupnih in individualnih potreb obča-nov itd. 9 KOORDINACUA in so-delovanje krajevnih družbenih organizacij in aktivistov na skupnem in enotnem meseč-nem programu družbene ak-tivnosti določenega kraja bo-sta omogočila: — enotnost v reševanju problemov skupnega značaja, — racionalnost v delu naših družbenih kadrov, — večjo učinkovitost v smo-trnem izkoriščanju raznih dru-gih sredstev, — boljšo organizacijo in iz-vedbo raznih krajevnih prire-ditev in akcij, — večjo strokovnost pri sa-mem delu, — kvalitetnejšo izvedbo, — večjo učinkovitost vseh naporov, — uspešnejše povezovanje bolj in manj razvitih interes- ENAKOPR AVN Q SfS^ELOVAN JE 9 DRUŽBENIH DOMOV IN PROSTOROV za gcjenje in razvijanje raznih oblik družbene aktivnosti prebivalstva v prostem času je na območju naše ob-čine dovolj za najnujnejše potrebe, toda . . .? 9 UREJENOST IN OPREMA teh družbenih prosto-rov nista sodobni, estetski in privlačni, niti povsod primerni za najraznovrstnejše oblike skupnega kvali-tetnega izkoriščanja prostega časa občanov za raz-ne vrste interesnega udejstvovanja. 9 ZANEMARJANJE TEMELJNIH PROGRAMSKIH NALOG, to je konkretnega dela z Ijudmi, ki je tu in tam opazno, je posledica tega, da nekatere družbene organizacije porabijo večino svojih sredstev, časa in energija za vzdrževanje, popravila in adaptiranje družbenih domov in prostorov ter jim tako zmanjka sredstev, časo in kadrov za konkretno programsko delo s članstvom, kar pa je dejansko njihova pogla-vitna naloga. 9 NACINI IN OBLIKE DELA krajevnih druibenih organizacij se niso povsod razvijali in se prilagajali novim raimeram in novim potrebam prebivalstva. 9 VSEBINE DELA prav tako niso povsod dovolj prilagojene spremenjenim zahtevam in potrebam pre-bivalstva, ki tako nima priložnosti za vključevanje v ustrezne oblike interesnega udejstvovanja na ob-močju krajevne skupnosti. 9 ZLASTI JE ZANEMARJENO sistematično, vsako-dnevno de!o s pionirji in za pionirje, aktivno vklju-čevanje mladine v krajevno družbeno dejavnost, po-sebno v družabno in zabavno življenje. Zanemarjena je tudi skrb la samoupravne aktivnosti (pevski zbor, krožki itd.) in družabnost tudi najstarejših prebival-cev (starejših upokojencev), ki se zaradi tega čutijo izločene iz naše družbene skupnosti in pozabljene, če-prav so se v mlajših letih tudi satni udejstvovali kot napredni družbeni delavci. 9 ZAPRTOST VASE, izoliranost in medsebojna od-tujenost med posameznimi krajevnimi družbenimi or-ganizacijami ter prav zaradi tega razdrobljenost, oz-kost in premajhna učinkovitost vsega družbenega udejstvovanja so prav tako negativne posledice za-starelih oblik in načina dela, ki še vztrajno životarijo tu in tam. 9 ZAKLJUČEK: Na območju vsake krajevne skup-nosti obstajajo neki družbeni prostori, ki zadostujejo za začetni start, čeprav marsikje ne ustrezajo dovolj zaradi nezadostne opreme in ureditve ter so zaradi tega neestetski in premalo privlačni. Na razpolago so povsod tudi določena finančna sredstva, čeprav nezadostna, za izvajanje programa. Poseben problem pa predstavlja pomanjkanje za-dostnega števila kadrov in bolj sodobnih, pestrih, za-nimivih in privlačnih oblik in načinov dela, ustrezne pestre interesne vsebine in podobno. Šgl nih območij kraju, — učinkovitejša gostovanja in medsebojno pomoč med bolj in manj razvitimi kraji, — ustvarjanje realnejših možnosti za kompleksnejše udejstvovanje. 9 PROGRAMIRANJE DELA mora izhajati: — iz stalnega analitičnega proučevanja krajevnega sta-nja, razmer, pogojev, kakor tudi interesov in potreb pre-bivalstva, — iz prilagajanja vsega družbenega udejstvovanja se-danjim pogojem, možnostim in potrebam prebivalstva, ka-kor tudi prilagajanja nadalj-njemu razvoju krajevnih mož-nosti, pogojev in potreb, — iz evidence, statistike in dokumentacije že sestavljenih programov dela, — iz vedno bolj temeljite-ga in poglobljenega anali-ziranja že opravljenega obse-ga in kvalitete, — iz stalnega poenostavlja-nja, zboljševanja in spopol-njevanja postopkov in potreb-nih opravil v zvezi z izvaja-njem programa, — iz stremljenja po čimveč-ji vsestranosti in privlačnosti programa itd. 9 PROGRAMiRANJE OBLIK IN NAČINOV DELA krajevne-ga družbenega centra naj z ustreznimi, zanimivimi in pri-vlačnimi načini koordinirane-nega dela posameznih krajev-nih družbenih organizacij pri-tegne k aktivnemu družbene-mu udejstvovanju prav vse sta-rostne dobe od — cicibanov — pionirjev, — mlajših mladincev, — starejših mladincev in od-raslih pa do — starčkov, s tem, da vsaka od krajevnih družbenih organizacij daje predvsem pobude in prevzatne in organizira v okviru enot-nega krajevnega družbenega centra delo s tistimi starost-nimi dobami občanov, za ka- tere ima predvideno skrb v svojih pravilih (npr. DPM za cicibane, pionirje in mlajše mladince, isto tudi RK, tabor-niki, športna društva, krožki LT in drugi). 9 KOORDINIRANJE IN ENOTNO PROGRAMIRANJE vsega krajevnega družbene-ga udejstvovanja naj bo če-trtletno (okvirno) in mesečno (konkretno). GAMELJNE — Proslava dneva republike je letos bila zlasti svečana, saj je bila z njo združena sve-čana otvoritev nove dvorane v prosvetnem domu, ki bo omogočila ponovno široko raz-gibano kulturno prosvetno in drugo družbeno dejavnost, v tem krajevnem družbenem centru. V k:nu Šiška so predvajali japonski film Onibaba. Čeprav je film neprimeren za mladino, je med sko-raj 30.000 obiskovalci bilo največ - mladoletnikov in sicer tudi pri zadnjih večernih predstavah. Kje pa so bili pedagoški in socialni delavci in sp!oh vsi tisti, ki so predvsem dolžni proučevati in reševati preventivno mladinsko problematiko? Voč o tem preberite na strani 5!