Razgled. — Znamenita žena je umrla v Zadru, in sicer Anka Carantonova. Za ilirskega gibanja je bila med prvimi, ki se je pridružila narodnim vrstam in je v narodnem življenju marljivo sodelovala. V »Hrvatski Čitaonici« je prva zaigrala hrvatsko narodno himno. Zanimala se je vedno za vsak narodni napredek Dalmacije. — Blag ji bodi spomin! —Visokošolec in kolodvorski tat. Samuel Rauch iz Stanislava v Galiciji je na Dunaju študiral pravo, preživljal pa se je s tem, da je kradel kakor sraka. Njegova specialiteta so bile tatvine na kolodvorih, a kradel je tudi pri vsaki drugi priliki. Obsojen je bil na poltretje leto ječe. — Odstavljen kurator. Za Galicijo obstoji ustanova, ki jo je z veliko glavnico svojčas napravil grof Skarbek za vzgojo obrtnega naraščaja. Kurator te ustanove je bil doslej ustanovnikov sorodnik grof Friderik Skarbek. Tega je pa zdaj gališki deželni odbor odstavil, ker se je pokazalo, da uprava ni v redu. — »Hej Slovanl« prepovedana. »Zeit« poroča, da je praška deželna sodnija prepovedala razširjanje neperiodičnih tiskovin, v katerem je 37 znanih čeških pesmi. Med njimi je tudi znana »Hej Slovani«. Ta je torej sedaj prepovedana. — Slovenec Ante Gaber v bolgarski službi. Ante Gabra iz Škofje Loke, ki je bil nekaj časa v srbski državni službi, so Bolgari dobili v Nišu, kjer je sedaj Gaber v službi Bolgarov. —Otroci — izdajatelji časopisa. V neki vasi na Nemškem je prišel učitelj na lepo misel. Dal je od svojih učencev izgotoviti neko vrsto časopisa, to se pravi, otroci so rnorali tedensko poročilo o vseh dogodkih v vasi tolikokrat prepisati, kolikor mož je iz te vasi odšlo na bojišče. Poroča se o vsem in vsakem. Svojci napišejo k temu še pozdrav, in časopis se odpošlje. Tako zvedo vsi enako, kar bi radi vcdeli. To se razume, da ga vsi sprejemajo s hvaležnostjo in priznanjem. V mnogih vaseh Thiiringa posnemajo ta zgled. — Cepivo proti marogastemu legarju je izumil novojorški zdravnik dr. Harry Plotz- ki se nahaja zdaj na Dunaju. Cepivo se je, kakor izvajajo strokovnjaki, jako dobro poneslo: — Mlad glasbeni talent. Štajerski listi slave šestletnega Walterja Leschetitzkega, sina in učenca koncertistinjc Teresine Giraldi - Leschetitzke, profesorice violine na konservatoriju Tartini v Trstu, Walter Leschetitzky nastopa kot violinist ter zbu-ja splošno občudovanje. — Grof Franc Liitzow t. Češki listi poročajo, da je umrl v Švici grof Franc Llitzow v 67. letu svoje starosti. Grof Liitzow je spadal med one može češke visoke aristokracije, ki so sii pridobili za narod posebnih zaslug. Razločeval se je od svojih aristokratskih tovarišev posebno v tem, da je bil odločno naprednega mišljenja, družila pa ga je z njimi državnopravna ideja. Kakor njegov. oče, tako je bil tudi Franc Liitzow v svojih mlajših letih diplomat. Kot legacijski svetnik londonskega veleposlaništva pa je zapustil diploinatično službo ter se posvetil leta 1885. na svojem krasnem gradu v 2umpahu popolnoma študiju češke zgodovine in literature. Vsako leto je preživel nekaj mesecev v Londonu. Njegova dela so izšla po večini v angleškem jeziku, in Liitzowa glavna zasluga je, da je seznanil zapadne narode s češko zgodovino in kulturo. Najslavnejše njegovo delo »Češka« je preloženo v več jezikov. V čeških revijah je grof Liitzow mncgo pisal o angleškili vprašanjih. Grof Liitzow je bil doktor oksfordske univerze, častni doktor praške univerze, dopisujoe član češke akademije znanosti in drugih učenih družb, častni meščan praškr itd. češki narod je izgubil v grofu Liitzovvu enega svojih najzaslužnejših mož. — »Zlata knjiga hrvatskega naroda« se bo imenovalo veliko zasnovano delo, ki naj ohrani potomcem spomin na svetovno vojno in vlogo, ki jo je igral hrvatski narod v tej dobi. Knjiga izide šele po vojni ter bo obsegala dva oddelka. V prvem oddelku se bodo nahajali znanstveni in literaričnii spisi ter umetniške slike o vojni. Drugi oddelek bo obsegal životopise in fotografije Hrvatov in Hrvatic, ki so se odlikovali v vojni. Za prvi oddelek je obljubilo svoje sodelovanje že mnogo odličnih hrvatskih znanstvenikov, književnikov in umetnikov. Knjigo bodeta uredila profesor Rudolf Horvat in dr. K. pl. Premužič. — Hrvatska umetnika na fronti. Profesorja hrvatske umetniške šole Robert Frangeš in Oton Ivekovič se nahajata že od 1. januarja na jugozapadni bojni črti, da nadaljujeta svoje študije. Prof. Ivekovič je svoje slike in portrete, ki so bili že razstavljeni na Dunaju, razstavil sedaj s Frangešovimi kipi v Budimpešti. Umetnika ostaneta na fronti en mesec. Pozneje razstavita odlična hrvatska umetnika svoja dela v Zagrebu. — Cirilica v gorenii Ogrski. Grškokatoliški škof v Eperjesu, dr. Štefan Novak, v čigar diecezo spada tudi več rumunskih župnij, je izdal na podrejeno mu duhovščino ukaz, naj strogo pazi, da se bo odslej v cerkvenem delokrogu izključno rabila latinica in ne več cirilica, ki je bila dozdaj v rabi. —Satnoumor dijaka. V obrtni šoli v Pragi se je ustrelil 161etni Vaclav Tensty iz jeze, ker v šoli ni mogel napredovati. — Umrl je v Novem Sadu znani srbski pisatelj, dvorni svetnik Anton Hadžič. Pokojnik je bil 40 let tajnik »Matice Srbske« v Novem Sadu ter je urejeval njene publikacije, pozneje je bil tudi predsednik »Matice«. Odlikovan je bil z vitežkim križcem Franc-Jožefovega reda ter je bil član jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu.