latino lckoči rečun St. 24. — Conto correale con ia post a). Fosaofna ittvijka 20 tlohnk. Uhaja vsak pondeljttk in četrtek zvečer. Stsne za celo /etolS Z».f <* pol let a 8 L., za četrt kta 4 1*. Za inozemstvo ce/o leto 30 L. fin naro&ila brez hposlane naročnine se ne oziramo. Odgovorni urednik: WftATlV O'HEL. Sko ljudstvo, TO je tisti pekoči pro- "'em, s katerim se borijo voditelji naäe ^tave. Dva tuja naroda ob vratih Ita- i°: je neznosna misel, ki jih prega- "la brez prestanka. Priznavamo, za odgovorne politike lt*Uje ni to nikaka malenkost. Pečati * ttiorajo pae z vprašanjem narodnih ^njftin in ga temeljito rešiti. soda Italija ni prva, ki se peča s tern v&'asanjem. Moderno človestvo ima na 6l& polju te svoja bogata izkustva. ^etoda, katere se poslužujejo go- 8Podaiji v naši državi, je bila tudi žc "^izkuiena in mi vemo natančno, kam ^s ho privedla in kako bo končala. ^aii oblastniki so si naredili svojo "ftlogo zelo enostavno. Oni pravljn : po- ^en narod na mejah Italije ne sme ^ ne moie ohstati, zato preč z njim ! ^ko ? Odstranimo njegov jezik iz drž. "tftdov, iz obeine, iz sodnije, \r sole, iz pnih lokalov ltd. in ljudstvo se bo zli- ^ Polagoma v vladajoči narod. LJudstvo Je dobro. Ce se razumniki kaj upirajo, jih je **ba prljeti trdno in neizprosno. Zakaj hflstvo je krotko, je pxidno, je mirno, * razumniki ga ftuntajo. To je stara pe- S8l>», ki sn jo slišali Poljaki na Pru- *k«ta, Slovani in Italijani v Avstrijl de- JeUetja. Sednj jo eujfinio vsak dan od V8ftb. strani na Primorskem. Nafei oblastniki so v njo zaljubljeni in e*ujejo, rta jo nova in da ho učinkova- *¦ All ri ueinkovala pri komunistih ? p*o bi bil mislil, da bo v 3 letih na 'CH vsemogočni komunizem I ^o je njih polltifina logika ! Toda ve- ^ei gospodje, cno : komunist prav lah- 0 spremeni svoje prepričanje, to ni nič ^otinaravnega, toda da bi pri dana- ^iem razvitku narodne zavesti katcrl- °U narod zavrgel svojo vrojeno narod- °st, to je nemogoče. ^ato lahko z mirnn zavcstjo recemo, a se taki poskusi nc bodo posrečili. ^i tpga Se ne verujcte. Saj je Italija j|a tem polju brez izkustev. Töda prisel j° Cas, ko boste to spoznali in bostc si- '6||l, Te&evati Vprašanje narodnih man- '** na drug način in ?. drngimi srcdstvi. ^endar ta &as ni Se priscl. Pot, katero *te nastopill, boste prej prehodili do Ol»C9, Hi boste pn fceleznih zakonih S*°je mctodft do skrajnosti, in to proti V**l lastni volji. ^li vemo, kaj nas čaka in «mo mirni. °va faza vase politike f=e žc kažR na ^orfu, o njej hnmo govoriü prihodnjif. ^irite Narolajte Berite > Goriško StražD 4o Kai se godi po svetu ? Parlament je nepričakovano končal tvoje seje. V tromitku, ko so se zbiiali jjo- slanci v Rimu, a se sejc za nego- tov čas več nc bodo vršile, S tern so odpravljcne obcnpni predpravice j>o- slanccv, da jih ne sme sodnija za- sledovaii brez dovoljcjnja zbornice. Odslej naprej pri me jo laliko o blastva vsiakt'^a posla.nca in gu are- liiajo kakor slohrnega drugega dr- žavljana. To je posledica kr. odlo- ka. Vandar je ta uci'nek maknko- slen v primori s })olitičnirni posledi- cami, ki jili ima naj'novejsi korak vlade. Mussolini ni zaprl parJaTiieiu 1;a zato, da lahko vtak'ne v luknjo par poslancev, teniveč iz globljili vzrokov. Zakaj je Mussolini storil ta korak? Ali zato, ker se je bal, da ne dobi v parlamentu večine? C.v. p-omislirno, da nima njegova strarika v zbornici niti 50 poslancev in nasprotnt- siranke skoro 500, bi bilo res mopo- Ce, da ostn.nc pri plasovanju v manj- Si'ni. Se je. torej Mussolini umaknil iz strahu pred večino? Kaj še! V rimskem parlamentu se ni bilo tre- ba bati vladi nič hudega. Ogroinna večina poslancev je vladi pokorna in se me upa ¦glasoviati proli fa- šistom. Celo gospodje, ki piSejo po rnzliCnihi listih najostrejše Clanke proti vladi, se v zadnjein tix;nulku premislijo in glasujejo v parlanien- tu za vlado. To smo videli z-adnjič in bi igotovo doživeli Se stokrat, Co bi bilo treba. Za sedamje zasedanje parlanienta je Mussolini pripravil pred log, iiaj mu zbornica da Se za eno leto po- oblastilo, da sme vladati in izdajati zakone brez /njenega dovoljenja. To- vv.j se /ax. eno leto naj bi imel polno za- konodajno »n izvr.šihio oblast nad Italijo. S iakiiu pooblastilom v žepu bi Mussolini brez skrbi vladal do leta 1925. Ali so bile parlaraentarne skupine takeniu pooblastilu iia- sprotne? Ne! Večina strank so je liila že izjavila, dia pooblastilo dovo- li. Zakaj je torej Mussolini po- oblastilo odklonil? Nove volitve. Nekateri listi trdijo, do so faši&ti sami pritiskali na vlado, naj ne zabteva vefc od parlamemta movib j)oobliastil. Fašisti želijo, naj se raz- pišejo volitve, ker je stranka danes liiočna dovolj, da odnese veeino. l'repiri, ki vladajo d^anes v sašistov- ski sjranki, imajo svoj vzrok tudi v lern, ker })O(;ejo različni majhni vodi- telji priti v parlament in se vsakdo trudi, da se v stranki uveljavi in firemaga svoje tekwece. Kakor so sašistovski veljaki sami zatrjev.ali. .s-e potegu^e za poslansko cast par ti- soc ljudi, dočim jih bo izvoljenih kvef- jeirni ,'JOO. človek so lahko sam predstavlja, kokšn,:i mora biti borba za lvrvenstvo v injihovih vrstah. Ce se razpišejo 'nove volitve, bo sicer kcnkurenca za nekaj tata postala se bolj ostra, izbruhnili bodo morda se buj.si notranji prepiri, a volitve bodo vendar polož.aj lazčisitile in s'tranko utrdile, Iz teh vzrokov so baje fa Sistovski voditelji skleinili zakljutiti zasedamje parlaimenta, čemur mora- jo v kratkeni slediti volitve. Kedaj se bodo vriile? Po naisem se bodo razj)isale pi-av knualu. Kajti pooblastilo Mussolini- ju kon^a z 31. decembra ' 1923. in vclike reforme, ki jib ima vlada v prograniu, ne more Mussolini izve- &ti, če nima za leto 1924. novega po- oblastila od zbornice. Ce je pa Mus- solini tako pooblastilo odklonil, ni storil toga zato, ker hoče zagnati svoj program v kot, ainpak ga hočc izvesti na drug način z novim parla- nientoni, kjer bodo fašisti imeli ve- čino. To je brez dvoma «iayjrt Musso- lini jev. Drugar-e bi ne inielo sin i si a, da pošlje poslanc«1 domov v tre- uutku, ko mil hoCejo ponoviti po- oblastilo. Zdi se, da bodo za-čeli vo- lilni shodi v mesecu aprilu ali maju. Za veliko noČ homo imeli najbrž že novo poslaiico. Splosna xadovoljnost, da parlament gre. Nam se zdi zelo pametno, da po- SI je vlada zbornico končno domov. Znkpj položaj je bil že neznosen in protimaraven. V državi ukazuje vn vlada stranka, ki žteje nekaj dese. tin poslia'ncev, medtem ko je Oigrom- na večina parlarnenta brez moLi in vpliva. Nikdiar ni bila Se rim.ska zboriiica tako ponižana v svoj em u- gledu pred ljudstvom. Zato je naj- boljse, da se taka zbornica razpusti iin se razpiSejo nove volitve. Ta, ko- rak hi pozdravile skoro vs« stranke. Lo novi volilni red se zdi sociali- stom^ ljudski stranki, republikan- ¦cem, liberalcein itd. krivičen. Ne sinemo namrec zabiti, da dobi po novein zakonu nnjmočnejša s trank a dvo tretjini vseh poslancev, 6etudi je v državi v absoluini manjšini. Kaj to pomeni, vidimo ob primeru ina amgleske volitve. Tarn se je veTM- na ljudstva. izrekla ]>roti konserva- tivini strainki in tako so prišli kon- servativci v Tnanjšino in zaščitnA. carina je padlia. Ako bi na An gleskem veljal naS volilni ziakon, bi bili dobili konservativci 410 poslan- cev mesto 201, delavci pa le 110 in liberalci 90. Tako bi bila konserva- tivna stranka iz manjšine postala ¦Cez inoP, ogromna večina in izpeljala zafceitino carino, ki jo je angleško ljudstvo pri teh volitvah obsodilo. Če pa ne mislimo na krivični volil- ni re-d, so, volitve same na sebi v Ita- liji zelo potrebne. Kralj Aleksander v Parizu. •higoslovan.ski kralj Aleksander jc odpotoval ma Francosko in je dospel v Pariz, kjer je bil slovesno sprejet. Belgrajska vlada pripoveduje, da je potovanje, brez politienega pomena, toda temu ni tako. Kralji se ne spre- hajajo po glavnih mestih ziavez- niških držav radi lepega vrcmeiia. Kakor vse kaže, tiči za k'm potova- njem politiTen načrt francoske vla- de. Anglečke volitve so dokozale, da •o zmr»'-'.'i 1" !•¦< \ngleskem stranke, ki so Franciji nasprotne. V Londo- nu se pri Cue nova j)rotisraincoskj»i j:olitika. Ajig-leži se bodo krepkeje zanimali za Evropo in skusali u- S'tviariti pnitisrancosko zvezo evrop- skili držav. Tega se v Parizu dobro zavodajo in zofa |.i irn-n 1 ;•.>,,, i,;t,.<> irotiukrepe. Francija hoče okrepiti zvezo z Malo antanto. (ioxpod Poincaro in njegovi priJÄ- telji imajo načrt ustvariti se tesnej- šc iji trdnejše vezi med Francijo in malimi državami si-ednje in vzhodne Evrop«1, ki so franco^ke zaveznice. Da bi bila Francija kos Angliji, zato mora prikloniti nase Češko-Slo- vafiko, Jugoslavijo, Komunijo, Polj. sko iin, če mogoče, fie Grčijo. Do se- daj je sicer tudi obstajalo prijadelj- .«Ivo med Francijo in Malo unta.nlo, toda i)opolnoma se Cehi in Juf?o*lo- vani niso hotel! vdajati Francozom. Piistili so si odjii-ta vrata tudi za j.i-ijateljstvo z Anglcži/ Posebno CeJjd so stalino gledali, da »e ne za- merijo Angležem. To se jim je zde- lo tembolj potrebno, ker Francija ni vselej in povsod podpirala Male an-' tante. Tako smo videli n. pr. pri spo- ru radi Kifa, da no Malo antanto bolj podpirali Angleži ne^o Franco- zi. Pri Zvezi narodov je tistikrat vo- dila Gr-Cijo in Malo antanto Angli- ja, medtem ko so Francozi potegnili v minogih vpra&anjih z Italijo. J'ri krfskem sporu se je razaierje med Francijo in Malo antanto nekoliko ohlauilo in zrahljalo. Sedaj, ko *e l>li/a boj z Anglijo, hočejo v Parizu ])ritcgniti te male države zopncoska vlada pripravlje- na dati svojim zavezriicam posojila za oboroževanje njihovih arm ad. Znamo je n. i>r., du je frajucoski par- lament dovolil JugosLaviji 300 iuili. jonov frankov posojila in so se od tega Že odplačali nekateri obroki. Kakor poroča ^asopisje, je Jugosla- vija nakupila za ta denar 150.000 puftk in topove in naročila na Češk«m zrakoplovno brodovje, V Parizu so pri sprejemu Aleksandra pi'isostvovali vojTii minister, iLačel- nik gJavnega staTia in vplivrii fran- coski generali, kar priLa, da se je tain gotovo vrSilia razprava o vo- jaiskih zadevah. Kakor čitamo, ho se posvetovali tudi o tem, ali naj vBtopi v Malo antanto če Grčija. kar »e u. tiegrne, prej ali slej zgoi- rati, onia naj &e nasloni na Ani'1 ' ki hočejo priti s slovariKko P. do miru, ki želijo v Evropi mir m red in ho-5etjo odpraviti otoroževa- Tije narodov. Kdor je z Anglijo, je z;> ""'¦ M rfcl v Evropi, kdor je y, Stran 2. GORISKA STRAÄA Francijo, jo za vojskc iu kapital i- zem. Tako pravi ma struja. Drug*** zopet ugovarja: Da ne more delati Jugoslavija samostojine zun.an.je po- Jitike, to prizinavajo vsi, mi in vi. Jugoslavia ima samo eno izbiro: ali se priklopi angleškemu ali pa francoskemu sistemu. Lo Le so pri- ključi velikemu zavezniku, inia ne- kaj vpliva v politiki, kajti če bi bila sama bi z njo vsaka večja država lahko pomefcala. Zato odlo-umo se, s kom gremo. Ako gremo z Angleži, imamo raviio take sitnosti kakor s Framcijo. Zakaj Angleži si tudi ka- pitalisti, imperiialisti in sebične- ži kakor vse volike države. Povrhu. emo mi za Angleže majhiiegia pome- ua.Naša mala dežuLa jili ne more mnogo zanimati. Zato nas v slueaju nevamosti ne bodo Bog zna kako podpirali. Pojdimo raje s Francijo, ki lias potrebuje in nam zato tiuli več liudi. Korist države je prvo. Kiar delajo Francozi v Porurju, ¦človek Lahko obsoja, toda tega mi no moremo prcprečiti, kakor niti An- glija te.ga ne more. Kako nai maj:hu na država spremeni politiko vele- sil? Mi se moramo zadovoljiti s tem, da nam daje veJesila pomoč, da nas podpira, ščiti in pospešuje naš napre- dek. To Francijia dela, in sicer bolj ko Anglija in zato pojdimo z njo. Nadalje moramo glcdati na to, da smo v proti.italijan.skem siste- mu in ta je danes fra/neoski. V na- šem razinerju do Italije imamo n. pr. v Franciji edino niočno oporo in slabo bi se nam godilo, ko bi je ne imeli. Zato držimo trdno s Francijo. Tako trdi druga s/truja. Danes je Franciji prijazna smer v JiLgoslaviji v jjopolni premoči, Pašič, Ninčič in skoro vsa srbska javnosit ter polovi- ca Siovencev se s to strujo strinja. Proti je ogromna vočina Hrvatov in del Siovencev. Kakšna struja bo končno zmaga- La, ne vemo. Za daljSi 5as pa je abso- lutno gotovo, da se bo vrtela zu- nanja politika Jugoslavije v fran- coski smeri. Da se to smer vedno bolj poglabl ja, vidimo najjasnejše iz besed zun;a- njega ministra Ninč-iča, ki je v pon- deljek izjavil v finanonem odboru tako le: " «V zumanji politiki smo se pri- bliz.au se bolj Franciji, ker zahte- vajo to naše koristi.» DNEVNE VESTI Kultuxni boj v naši deželi. Novo fašistovsko vodstvo surlan- ske pokrajine se je po svoji izvolitvi pokloinil'O videmskemu prefektu Pi- seniiju, nakar je imelo sejo in sklo- nilo med drugim nastopno resoluci- jo proti goriškemu nadškofu in knc. zu drju Franč išku Sedeju : «Dcželno vodstvo narodne fa&istov. ftke stranke odobrava započeto borbo proti avstrijakantu nadškoiu Boryia. Sedeju, izreka svojo solidarnost z go- riškiin iašjem in sklene, da bo pod- piraio pri narodni vladi zaeeti boj do končne zmage.» Borba med Cerkvijo in državo je v polnein teku. Politične stranke ho- čejo na niesto papeža nastavljati in odstavljati škofe u\ kršiti tako svo- bodo Cerkve. Našemu ljubljenemu knezu in riad- .škoTu poklanjamo izrazo našcga naj- globjega spoStovanja in ga zagoLav- ljamo : čim hujši so niapadi na Va?o sveto osebo, s tem vočjo ljul>eÄnijo in gorečnostjo se oklepa naše ljudstvo svojega vladike ! Trije prefekti v Rivm. Furlanski, trž-aSki .in. istrski prefekt eo bili pozvani od Mussolini ja v Rim. Najbrž gre za kako važno zadevo, ki se tiče naših krajev. Božični dopusti za naše vojake. Vrojni minister je dal vojaäkini pu- veljnikom ukaz, naj dovoli.io kolikor mogoče mnogim voj-akom dopust za božične prazinike. Naskoki na časopise. V Milanu izhiajajo dnevniki «Cor- riere della Sera», «Avanti!» in «Giu- stizia», ki vsi kritizirajo vlado. V pondeljek se je vršil shod fašistov, na, katcrcm so zborovalci burno pro- protestirali, na katcrem so zboroval- ci burno protestirali proti pisavi tc- ga protivladjK'ga časopisja. Po sho- du so se gruče fašislov podale pred urediniStva treh dnevnikov, a so jih n/axli zastražcine po orož-nikih. in faš. brambi. Le pri listu «Giustizila» se jim je posrečilo vdreti v uredni- iške proslore, kjer so nazbili vse, kar jim jc pri.šlo pod roke : mize, stoiico, šipe, telefon, lu^Ci in pisahie stroje. Urednikov se niso dotaknili. V ti- skanio niso mo,gli vdreti, ker jim je 1 »ranila. vhod fašiatovska bramba. Pač pa so ob pol uri po poLnoči vdrli v komunistično tiskarno Zer- boni, pognaJi iz tiskarne stavce iu niato razbili ve^- strojev. Obiskali so tudi stanovanjo gospodarja tiskarne inn zanesli velikanski strali v njegovo dioižino. Škoda v tiskarni je 150.000 lir. V Avstriji je izbruhnila stavka na pošti. Zato že par dmi ne priliajajo pas ma in časopisi iz Avstrije. Republikanska stranka v Italiji izdaja svoj dnevnik. Ker pa pristaši sedan je vlade za žive in mrtve pregainjajo list, ki se bori z denarninii težavami, so izdali repu- blikanci oglas na narod za podi>oro. In veste, koliko so zbrali? Do danes 209.000 lir. Poštni uslužbend so na vrsti. Vlada odpuäca postne uradnike, j>od- uradnike, in pismonose v velikom stcvi- lu iz službe. Kogar zadene kruta usoda, dobi tez noč odlok, ki se navadno glasi: «Po nalogu ministra. Vam naznanjam, da je Vase Blagorodjc v smislu kr. odlo- ka z dne 25. I. 23. St. 87. bilo predlaga- no za odpvist iz službe, in sicer iz na- stopnih razlogov : Vaše delo je bilo zolo pomanjkljivo. Vaše Ulagorodjc mi sme do 30. 1. in. doi)o.slati svoja opravitiln, toda pod po- gojem, da so pisana lastnoročno in v italijansk%mu jezikn.» Na podlagi takih odlokov je izgnbilo že na desetine dnjžinskih očetov svojo službo. Vsak komointar jo nepotreben. Tuje cerkve na slovenski zemlji. Goriški umetnostni zgodovinar dr. Anton Morassi je opisal v laSkcin časopisju veC slove.nskih cerkva vzdolž Sošk« doline, tako n. pr. cer- kev sv. Marije Vnebovzete v Kanalu, kapelo sv. Marije in cerkev sv. Martina v Avrali, cerkev v Sclu, cerkev na tol- minskcm pokopaliSCu, cerkev sv. Da- nijela v Volčalu «Piccolo» pravi, da ni videti v teh atari nskih corkvah «niti sledu slovenskoga anačaja». Ni ti našo cerkev no puste obveljati za slovensko. Med Rusijo in Romunijo se obnovi trgovski |)rom>et. Polago- nm stopa Rusija v zveze z vsemi dr- žavanii, njena gospodarsku obnova hitro naproduje. Kmetovalcem. Uprava l)ivš« dože I no vlade je razpi- sala n a grade za tist,^ kmetovalce, ki bo- do pridclali najboljbc ^.ito: 1.) nagrada : 300 lir, zlata kolajna in diploma. 2.) t.ri drugo nagnide po 200 Mr, srebrna kolaj- na in diploma. 3.) pot n.agrad ]io 100 lir, bronasta kolajna in diploma. 4.) desot nagrad po 50 lir in diploma. Kmetoval- ci gonskega, krminskega, tržiškcga in giadiš(»n.skega in červinjanskoga okra- jM niipišojo vlogo, da hofejo konkurirati, na Kmctijski urad v Gorici, 1'ržaSka re- sta 43. Čas vložitve je do 30. dec. 1923. V vlogi naj se naznani ime, priimck pro- silca, obMna, površinn kmetije, površina. zcmlje. ki se je posejala z žitom, kako- vost žita in gnoja. V prvi polovici jviniju 1921. bo kornisi- ja pregledala 11a lieu rnesta jiosejano lijivc. Konkurenti morajo ob priliki obiska braniti pest žitnili rastlin, ki jib izrijejo malo pred dozorelostjo, in 1 kg. semena. Nagrade we razdelijo v avgusl.u 1924. Poziv občinam ! Naöa dežela je bila moeno prizadetu po zadnji povodnji. Obeine naj ugotovi- jo vsaj približno nastalo skodo ter naj vložijo prošnje za pod])oro na kr. pod- prosekturo v Gorici. Na podpresekturo v Gorici in na sinansino ravnateljstvo pa naj vložijo tudi prošnjo, da se izplačajo priza.detim poökodovanim strankam žn aklenjeni vojnoodškodninski konkordati tor da se pohiti nasploh z izplačcva- njem vojne odžkodnine prizadetim po- sestnikom, ker gredo drugače gotovi propasti nasproti. Utonil. V pondoljek so orožniki izvlekÜ a Socius! strug« peri Stražicah tru]>J°; Dognali so, da je utoplj-etnec 49 letn1 Franc Mjartelanc iz Gorice. N^- srC'Ciwz je bil skoro slep in se j0 fer°' tovo ponesrečil, Goriška nadftkofija se nkine- To vest je prinesel vterajsnji Piccolo- ni pa so povedal, f.e jo bo ukinil on sflnl ali gospod Pisenti, o katcrem so govori. da jo ob nüki priliki dejal, da bo dnl °d' straniti nadskofu. Kmctiji^ka potovalna sola. V kratkcm so u.stanovijo za našo dc- želo stolice za kmetijsko šolo. Hadovcd- ni smo, čo bo vlada vpoštovala naš° razmere in nam irucnovala za kmetijsk« učitelje samo Slovence. Nasa zaht«v» temelji na spoznanju, da moro kmctijs^1 uoilölj lo tedaj uspesno siriti umno knie* tijatvo. ako pj'edava v joziku, ki ga (?°' vorijo krnetje. Malta. Juy.no od Italije lozi sredi morja ^0* po imenii Malta, ki jo. v oblasti AnRle' žev. Na njoin )>ivajo IUilijani in Angl«^1 Angleska vlada jo izdala odredbo, da & morajo poučevati italijanski otroci v * prvih razrodih ljudske šolo saino v itftl»' jansčini, angleški pa sumo v angleščinil Od 5. razrcda dulje sc p«učujoUv nngle' ški in italijanski jezik obenem in l onako nravico. Zakaj nisnio ini MaMozarji ? Koliko stane življenje v Trstu. V mesecu niovcanb.ru se je življ0' nje v Trstu podražilo va\ 1 odstot<'J v prirneri z rnesecem oktobroni. conah življenskili potnebščin so s° izvršile nastopne spremembe : ^8^' kor je padel od. G lir 20 v. im 5 lir 6° v., zato se jo pa dvignil krompif °^ 50 na 00 v. sUmiuia (>d 9.20 *i0 10 lir, jajca od 75 v. n,a 90 vi; narjev, fiadje ot\ 1 liro 80 v iia 2 ^11'1 60 v. Tolminski iailj je imel svoj sestanek. Glavni tajnik J0 dojal, da je glavna naloga tolminskcfif» infill ta, da vlije v lujerodce ljnhc/^'»1 do države, ki da je «dala (dobesedno P° 1'iccolu) drugorodccm vorjc lilagosinnj* in niodrc zakonc:». «Trst s«' dviga», tako p.išejo listi. In za dokaz pvin&' šajo številk© doAli'lu }>arnikov. Todfl Trst tii živel samo od parnikov. R(;' snica je, da jo bilo pred vojno VI^- sanih v delavsko bolniSko bliniera-J110 48.000 udov, danes jih je 31.000. To- rej 17.000 delavcev manj! Ladjode1* nice živijo kakor joticn.e, j)l:avži, ju' tarna in tovarna linoleja y>a so ^a' prto. Zares so Trst dviga, pa tudi itfj kaj dni/x'ga v njem, to je reVŠči^" Ta raste! V hotelu «Unionu» se jc vr&ila pojedina med fašisti in bivšimi goriSkinii ^0' jevn.iki, ki so, kakor sin« žo porot»- li, prešli k fafiistom. Pojedina je l>il* vesel.a in prijetna, zraven je sedel tu di poožji dar, niam Slovencom izroCem, ne zato, da hi ga zanemarjali, po no- raarščini cek> izgubili in sebe s svo- jim narodoni ponemcili. Labi ali pa Maiai'i postali. Božja volja je, iuij bi svoj materni jezik Cedili, lepo oboga- tlli !» ftkof Martin Slornr.,»k. Radio na potovanju. Kadič se äe vedno nahaja v Londonu in baje namerava it.i v Arneriko, kjor lx) tudi ondotne politifcne kroge insor- mini] o razrriernb v .Tugoslaviji. V ne- kem svojem pismu pise, da se pri- pravlja nova mirovna konferenca, ki bi urodila tudi razmcre na Balkanu in aicer v federutivnem smislu. Radi«- itna v inozemstvu zelo velike ofi. Visoko&olci se tepejo s fašisti. ZaxLnjic smo i)orooali, ti oknom. Orožniki so Jill koiir&no razgnali. V pondoljek popoldne se jo vršil «o]xrt shod l>od raUirn ncbom, na ka- toreiga je doSlo 1000 dijakov, ki so »kleaiili boj proti Gojitilejevi reformi d,o skrajiiosti. Ob zuiJcljučku zborova- nja je nemadouia v ini gozdove, komur je veL jilacal. Vendar se kmetje iz Zenice niso hoteli vdati. Trdo so se držali svoje pravice in začeli pravdo tudi pod Avstrijo. Avstrija je hotela bi- ti modra in je priznala vsaki s train- ki kos pravice. Kmetje iz Zenice niso omagali. Naprcj in naprej so giuili svojo hi, obnovili pravdo pod vlado Jugoslav!jc. Dnlo6ena je bila poseb- na komisija, ki je znova stvar pro- isk&lia in ko/nčno odločila, da imajo prav Zeničani. Po f>(K) letih je pravda kon-čana in občinarji iz Zenice so prišli do svo- jib gozdov in pašnikov. To jo zopet dokaz, kako trdno se drži km et svojo zernlji' in kako je s srcem z njo zve- ?;in. Zadostilno slavje v Li pi. Zadnjič smo poročali, da so nezna- ni zlikovci vdrli v šolske prostore v Li pi pri Temnici ter sežgali sliki kr. dvojice in drzavno zastavo. V iiede- ljo so J>o vršila v občini zadostilna sJovosnost. Ob 10. uri prične sv. ma- fia, pri kateri so blagoslovi nova za- stava in izroči učitelju, nakar so po- stavita na svoje mesto sliki kralja in kralji'ce. Pri slovesmosti bo navzoč podpre- fokt iz (iorice, fas. bramba iz Sežane, kjaški župajni, šolska m ladin a iz Teinnice in vodstvo goriškega fašja. Učitelj je bil aretiran, dasi mu ni dokazana nobena krivda. Vsi nioški in vso žonsko v vasi so moral i deliati dva dni za slavnost. Sekali so sinre- ke, zasuti so morali kal v vasi in vsaki bi.ši je naloženo 20 lir odškod- niTie. Župan inoria diievno naznan.iti v Körnen, kako nai>roduje dolo. Razkol v IstrL Pi*ed približno enim letom sc jc skle- nil v Istri sporazum med «Politicnim društvom za Hrvate in Slovence v Istri» in istrskim pododborom «Politicnega dnistva «Edinosti» v Trstu». Obe struji sta ustanovili skupno dništvo in si ustvarili skupen list «Istarko Riječ». Kakor beremo, so te dni izstopili iz skupnega istrskega dmfttva podpredsed- nik ftime Cervar, tajnik dr. Brajöa in odbornika. Aloj/.ij Kraševec tcr Fran Malalan. Obenem jc odložil dr. Brajsa solastništvo «Istrake Riječi». Odstopivši odborniki pnivijo, da se nasprotna stru- ja v bistvo.nih tof.kah ni marala držati sporazvima in ni hotela izpolniti dolžno- sti, ki jih je bila prevzela. Zato je po- stal sporazum neveljaven. Obialujemo iz srcä, da se je to zgodi- lo, zakaj časi, v katerib živimo, so t.ežki. Kriza v vsej državi Plie poslanec iCek Letos je postala vinska kriza po vsej državi neznosna; vprusanje pa je, ali je i,c dosegla svoj vrhunec ali ga šele bo. Vzrok naših hudih skrbi se da izraziti z dvema bosedama : nadprodukcija In padec cen. Celotno zveto, je Italija producirala lctos za 30 do 40% vet vina ko lani. Ta velika produkcija na eni strani, ne- možnost izvoza na drugi, revstina kon- sumentov na tretji strani je povzrocila stmbovito padanje cen. Obialovanja vredni so zlasti tisti vinogradniki, ki ho v sti.ski prodali grozdje, moot ali vino za manj nego jih je stalo j)ridelanje. Drugje sem te navedel zglede. V Južni Italiji so ob trgatvi ponekod imeli kmetje .še nad polovico lanjskcga pri- delka. Letina velikanska, posode pa skoro.nič. Iliteli so v mesta. Posode mc-.. In če je jc §e kaj bilo, so jo veletržci poskrili in poskrili so se tudi veletržci sami. Par dni ]>red trgatvijo so se ve- lc-trzt'i pokazali po deželi in kmetje so stali med izbero: ali sploh ne trgati ali pa prodati staro vino po cenah, ki so jih pomijali mestni oderulii. In tako je šlo staro vino po 40, 50, 60, 70 stotink. In davek je plai^al — kmct! In vendar ni bilo pomori. Ali tako, ali slabše. 20 lirski davek Je danes krivieen! Ta davek je ])ostavila vlada v casu, ko je znasala cena vina 240 do 300 lir na lil. Vlada je torej zahtevala dvanajsti ali petnajsti del izkupicka. Danes pa, ko ^rc vino i»o 1.G0, 1.20 L in tudi po 80 stotink, dobi vlada ne dvanajsti ali petnajsti del, ampuk osmi in celo eetrti del. Na 1a naf:in se vinogradniistvo vniriije. Mestna užitnina j(! tudi povečini pretirana. Trst vzame 80 stotink pri litru, pa najsi je ölo vino iz kmetove kleti po 3 lire ali po 90 «to- tink! Kje je tu pamet? Naravno, da pri t-ern trpijo naäa vina, ki »o sploäno - v prirneri z drugimi deželaini — §ibka. Ta užitnina povzroča pa tudi - fabrici- i'anje vin. Strokovnjaki ra6'unajo, da h» v laskih raestih letno po kana-galilej skem naöinu s-premeni 8 do 10 miüjo nov hl vode v j»ristno vino. Kmet torej, ki je vse leto delal, se trudil, naj plaču je davke , uzitnine; mestni veletrgovec pa, ki je v kemii'-nem oddelku Hvojih skladiftö v erii sami noči pridelal na »to- tine hl, ]m naj bo davka in uzitnine prost! ¦ > Odpomoč. Pol eg tega, da naj bi vlada potooi dmkonskih odredb in kazni ovirala fa- hriciranje vin (predlog leži v zlwrnici), naj bi se letos vinski davek občutno zniial, ta predlog U'zi tudi v parlamentu. Po- leti sem predložil flnančnemu ministru sklepe dornberškega shoda K. D. Z. in sem mu izrofäl obširno spomenico. Od- govor? «Vlada bo storila vse, kar le more, da ustreze vinogradnikoin odre- šenih dežel». Pa kaj hočete, da pomeni danes zbornica, ko ima vlada polno- mof? Poslanec Marescalchi zastopa na- ("•elo, da naj bi se uzitnina 8plo)i odpra- vila. Pomagajmo si, kakor par moremo. Naša «Vinarska. zveza« vrsi — rekel bi — pravo apostolsko nalogo. Sku&a najti trg zai doma^e vino, vrši proj>agarido nved g08t.ilnifiarji, naj totijo doma^a vi- na, in pa med konsumentl, naj kupüjejo le naša vina. Vinogradniki vse držat gibljejo. Naše zborovanje v DornbenKu je jasno povedalo, kaj ho(c nas vin . in vladi so znani tisti «klepi; i so minole dni zborovali in njih resolucijc so se krile z nagimi; tudi po vsej drzavi se vinogrodniki giblj«jo. Anti bo ven- darle vlada ukrenila kaj, da kmet ne nncmore. MESTNE NOVICE! Tempelj zmage na goriškem gradu. Deželno vodstvo fasistovsko stran- ke v VidniTj so je priključilo pi-odlo- gu faSistov, naj so zgradi na gori- škem gradu «Tempelj zmag«» v spo- min vsom vojakom ltalije, ki so pa- dli na Goriškom aa domovino. Mus- solini se je pridružil tej goriški že- lji iin t-ako se bo dvignüa na na&em gradu lepa zgradl>a, b kateri bo!»ratni strani fotografije. Znamke izgotovi in prodaja občina v ničujejo se potom obcinskega pečata. Postavna tarifa je za fotograflje od GO cm 5stot. 180 » 10 » 300 » 15 » » 20 » » ()0 - » 180 - » 300 — 600 » GOO — 1000 » 30 » > 1000 — 1500 » 40 » » veo ko 1500 » 50 >» V smislu odlokov ki smo ji že večkrat navedli, smejo ob- iiinski sveti skleniti, da se bodo fotogra- fije obdačile s »tirikratnim gornjirn zne- skom. Ta sklep pa mora odobriti de- želni upravni odbor in poirditi pra mora linanini minister. Izložba, razprodaja, shramba neobdačenih lotogratij v trgovinah se kaznuje z denarnr) kaznijo od 2 do 50 lir. Pri tern se postopa v smislu Ciena 226 in naslednjih občinskega in deželne- ga zakona. Davek na napise. Ta davek se mora placaü od vseb na- pisov in naznanil ter vse javne reklame, ki se nana&a na izvrševanje industrijc, obrti, trgovine, rokodelstva in na vsako drugo dobičkanosno opravilo. Obdarljiva je vsaka črka, vsako znamenjo, grb. fvnlka (flrma). Davek mora plačati vsakdo, ki postavi napise, oziroma kdoi prune reklamo s 1. jamiarjem. Ako se napisi ali pa reklama odstranijo, potem 3e plača davek sarao do konca polletja. ko se je to dejstvo prijavilo občinskc- tnii uradu. Postavna vigina davka znaša v obc'inah od 25 do 50.000 pr^bival- cov : od 0.30 do 3.-- lir.; v občinah od 12.000 do 25.000 prebiv.: od 0.25 do 2.50 L., v občinah od 5001 do 12.000 preb.: od 0.20 do 2.— L., v občinah pod 5000 preb.: od 0.15 do 1.50 L. in sicer za vsako posa- mezno črko V napisu, oziroma v rekla- mi. To tarifo dolocuje kr. odlok od "H. ffibr. 1923. st. 352; istotako določuje ta odlok v el. 4., da se morajo tuji napisi obdačiti in sicer v gitirikratnem zncsku. Najmanj se pa mora plačati od javnega napi.sa 100 lir davka. Okrožnica sinantnega ministrstva na vse prefekte V.riiljestva določuje, da so ne sm at rats, slovenski in nemški jezik z ozirom mi ta davek za tuja jezika. Iz tega sledi : 1.) davek na napise naše občine lahko uvedejo, niso pa prisiljene ga uvesti. 2.) v slueaju, da uvedejo občine davek na napise in reklame, potem ne smejo zabUwati od slovenskih napisov štiri- kratnih zneskov, temveC enkratne kakor od italijanskih. Glede sestave davenih seznamov in pritožb velja pri- bližno isto, kar smo poročali pri davku od najemninsko vrednosti in kar bomo ^o bolj natančno poročali pri razproda- jalnem in obrtnem davku. Davka na napise in iotografije sta bila uvedena v Italiji potom zakona od 14. junija 1874 št. 1961. Izvršilna na- redba k tern davkom je od 22. oktobra 1874 št, 2185. ObCine, ki botejo uvesti In dva davka, morajo izdati občinskc iz vršilne rede, ki jih mora odobriti dcžel- v.i upravni odbor. VALUTA. One 12. decembra ai dal all dobil: za 100 dinarjev — '26--------26-20 L. ta 100 aTBtr. krou — 82 — 3 3 atot, za 1 dolar — 23--------2810 L. la 1 funt 101 31 — 10160 L Kai ie novega na deželi KOBARID. ¦ Po daljši bolezni je umrl v Trstu, kamor se jo. žel -zdravit, tukiajšnji n&d&ozdar g. Josip Cerni'goj, star 52 let. Bil je rodoni iz Idrije, toda v našem trgu že dolgo let in splošno priljubljcTi. V St. Andrežu so niabrali za Slovcnsko sirotišče ^seni kvintalov krompirja in nekaj turžčice. Hvala vsem, ki so za to poskrbeli in se kaj potrudili. MUREN. Zadnji praznik in zadiijo nedoljo je vprizorilo «naže družtvo zriano 'judsko igro «Miklovo Zalo.» Pr«xl *tava je imcla popolen uspeh. Glc ialci, kateri so oba dneva napolnili ivorano do zadnjega kotička, so bill Jöarani. Toda ker ne mislimo pisati ialj^e kritike, niaj rajši omenimo nekatere dogodke, ki so spremljiali o zla>nimivo prirediitev. Na praznik ^o policijski uri so nekateri fantjo 'iapeli po star» vaški navadi zunaj la vasi par posmi. Med njimi so bili mdi igralci. No mah pr'hitita od ickod dva orožnika in zahtevata, da aiorajjo fantje radi petja z 'njima na Drožiniško r-ostajo. Kcr fantje temu orijaznemu vabilu niso ihoteli slediti, irimeta orožnika enega iz družbe za oko in ga tirata proti vojasnici. Ka to se mu jo godilo, n,o izpraSujte! Kcrjebilo fantom to znano, prcdlaga idem, naj gredo vsi v kasarno. Ko o \ iili rif>l imiri «i'i {)recej drug'acna označba —, ki je prižel z orožnikoma, začne .glasrio trditi, da je pozival Clan družbe g Jurij Vuk fante, naj gredo razstrelit orožniško postajo. Posledica te ne- resinične, ostudne miaščevalne trditvr je bila, da so napravili. orožiniki pri Juriju Vuku hišno preiskavo in je bil on drugi dan — v nedeljo are- tiran. Ker imia zadevo v rokah pri stojno oblastvo, danes o tern ne bo- mo daljo pisali. Naj samo še kratko zaključimo : prvi aretirani fant je bil drugi dian izpužčen in je lahkc igral. Na mesto v nedeljo aretirane« g«a Jurij,a Vuka, ki je imel tudi vlo go, je vskočil drug1 igralec in se j( predstiava brezhibno izvršila. Ker so pa gotovi ljudje hoteli prodstavo prc pre^iti in so vsled zgoraj označenili aretacij upali, doseči / pti ol)lastvu preklic dovoljonja, je bila v nedeljo naša vas v srodišču zanimanja. I'risla sta zato v Miren stotnik orožnikov in podkoimisar varnostnc slnžbe na viceprefokturi ter še drugi oblastniki. Piizimali pa moramo odkrito, da so imeli merodajni fini- te! ji dovolj razsüdnosti in uvidevno- sti, ;vl'1'1" Op. ur.) OAROVI. Za Sloveusko sirotišče: G. od- vetnik dr. Vlad. Oi^el za božičnico 50 L. — Velocenj. g. šolski voditelj Hubert Mo-Cnik v Šebreljah 74.G0 L. in dva zaboja /Jta, slžola, sub.Hi- hrušk im jabolk, kar so nabrali sol- ski otroci. — Vsem milini dobrotni- kom srčno hvalo! Nov zobozdravnik specialist za bolezni v ustih in ria zobeh M. U. dr. Lojz Kraigher z nemäkim zobozdravniäkim izpitom sprejema v Gorici, na Travniku št. 20^1. POZOR! Naprodaj jc hiSa v prav dobrem sta- nju, sredi vasi; dalje dve senožeti, dve njivi, dva gozda, eden smrekov, eden bukov. Ker sein sam in star, prodam po zmerai ceni. Naslov: Pe- ter Mrak, šentviška gora št. 107 p. Slap ob Idriji. DOMAČE PODJETJE. Trgovima potrebfi-Ci'n za ženska roč- na dela. Istotam se tudi sprejemajo naroČila za izdelovanje peri la ter vaakovrstnih ročnih del, kakor opre- me zia neveste i. t. d. Priporo-tamo se preča&titi duihovšči.ni za ccrkvemo vezenje. «Ricamo» Via Mazzini (Mujnlcipio) St. 6, Gorica. Adria čeviji izdeiek M\mh zadruge v Mirna" Lastne prodajalne: Gorica. Corso G. Verdi 32 Trst, Via dei Rettori I. AVTOMOBIL S4 PROSTORI znamke «Fia/t-Dunaj» v dobrem stanu '/. novimi covmi se zamenja tudi z inaterijalom za zidanje. Po- jasnila pri : Garage Testa, Via Ca- s/ale 3, Gorica. POZOR! na staro slovensko tvrdko Razprodajan pohiltfo po jaki znižansb cenak.ifl sicer Omare . . . od 200 lir naprej posteljnjake . , 90 , n vzmeti (suite) „ 70 , blazlne . . . , 60 , , kompleine spalnice 800 , , Velika izbera navadnlh in fineJSih sob kakor tudi železnih posteljnjakov. Priporoča so Ant. Breščak najveifa zaloga poblitva na Gorlftkem z lasts« tovarno v Soricl, Via 6. Carducoi 14 (prej Gosposka ulioa) in V. C. Favfltti St. 3 Tvrdka i jedilnim in kolonjainim blagom Anton Kuštrin • Gorica Via Carduccl 29 (prej Gosposka ullca) •• prlporo^a slavnemu obSinstvu v mestu In na delall. Vs« btago prve vrst«. Cene interne In niike. Postreiba loina In solldna. Na željo odjemalcev v meslu se blago dostavlja na don. tlailji! n plati xm kože: li»ic, kun, podlaaic, zajcev, mack, reverie, jazbecev i. t. d., i. t. d. «^Sprejemani poitne pošiljatve!^— Walter Windspach QORICA - VIA CARDUCCI it. 10 Ortopediini zavod tvrdke A. PORZIO s sedeiem v CREMONI - ullca Bombeccarla 3 Kl LA (BRUCH) se leči brez operacije Z našo pripravo t. j. z našim (orloplastikom) so popolnoma in zanesljivo ustavl vaakovrstna in obseina KIlA (Bruch). - Ta način Je nov, prioraven In zanesijiv bodisi za odrasle kakor tudi za otroke. • Neprestane In zanesljive uspehe prizsavajo in odo- bravajo tudi najboljšl zdravnikl v tej bolezni. Posebne životne pase za ženske! — Elastične nogavice za otekle žile! Specijalist te znane tvrdke se bo mudii v sledečih dneh v spsdaj navedenih krajfh: V GoriCi - Via Formica N. 23 v sredo 12. v četrtek 13. decembra 1923. V Šmarfnem pri K0|shem - v hotelu Marincich v petek 14. dec. V Mirnil - v hotelu Vuk v soboto IB. decembra. V PrvaCini - v Glavnem hotelu v nedeljo 16. decembra. V ČepOVanU - v obcinski hiši v torek 18. decembra. V Kanalll - v hotelu Gorjup v sredo 19. decembra. V TOlltlinU - v hotelu Modrijan v Četrtek 20. decembra. V Kobaridll - v hotelu Dcvetak v pctek 21. decembta. y BOVCU - v hotelu Sterngle v soboto 22. decembra. h sicer od 9. ure zjutral do 3. popoldne.