Poštah* plačtaa t rotevlnl
Katoliški
Spod. Ib *i>boa. postale. ■ II Oruppe TOM
SID
Ni
;ri’
lju
i3«
:VU
;io.
[■»
;v0
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - tel. 83-177 PODURF.DNIŠTVO :
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 ■ tel. 414646
Polletna naročnina..............L	1.750
Letna naročnina ................L	3.500
Letna inozemstvo................L	4.500
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
	
	9
	
mi
Leto XXV. - Štev. 13 (1245)
Gorica - četrtek, 29. marca 1973 - Trst
Posamezna številka L 80
Podla zloraba svobode
Nevarna politična igra v Italiji
ili.
Demokratične svoboščine so velika pri-aj. dobltev človeštva. Toda pogoj za njih uži-ja, vanJe Je zrelost človeške družbe. V Italiji so se zdi, da take zrelosti nimamo še. O tem te. Pričata dva dogodka iz zadnjih tednov, ilc, Prvi tak dogodek je odkritje prisluško-ar. valne mreže telefonskih pogovorov v Rimu in Milanu ter še kje drugje. Posebna agende- c>ja se je namreč bavila s tem, da je ni- skrivaj namestila posebne prisluškovalne se naprave, da je z njih pomočjo mogla losi viti telefonske razgovore raznih pomenlji-ir- vejših osebnosti na polju kulture, politike, 10. gospodarstva. To prisluškovanje je trajalo iči nekaj časa; sedaj so mu prišli na sled in til so krivce zaprli.
i) Italijansko javnost je tako tihotapsko to- prisluškovanje zelo prizadelo. Vendar vse te- kaže, da se za vso to zadevo skrivajo posti sebni interesi, zlasti gospodarski in poli-v tični, in da bo zaradi tega preiskava zelo )3' zamotana, podobno kot pri mafiji.
:rt
lla	REGISTRIRANE	SPOVEDI
ni
to Druga še bolj obžalovanja vredna zloraba svobode se je pojavila prav zadnji ju čas. Neki Italijanski tednik z veliko na-if Wado je objavil odlomek iz knjige, ki sta s« jo napisala dva časnikarja, moški in žen-io- ska. Knjigi sta dala naslov »Spolnost v id, spovednici«. V njej sta časnikarja prepihi sala magnetofonske posnetke, ki sta jih opravila po raznih krajih Italije od juga ili do severa, želela sta napraviti neke vrste o- anketo, kaj menijo spovedniki o določali nih seksualnih vprašanjih. V ta namen la sta se »spovedovala« pri raznih spovednikih, »spoved« pa registrirala na majhen magnetofon. Takih »spovedi« sta nabrala nekaj sto in te mislita sedaj izdati v po-, sebni knjigi. Knjiga je že natiskana, kraj-k ^ odlomek iz nje pa je objavil neki ča-0 sopis, kot smo omenili.
0. Iz napisanega sledi, da stojimo pred ^ dejanjem, ki pomeni najgršo zlorabo svo-s bode tiska, kar jih pozna zgodovina.
Prva zloraba je v tem, da časnikarja 'ii niislita objaviti celemu svetu, kar sta slišala pri spovedi. Katoliška spoved je pa j, najbolj zaupno dejanje, je obtožba grehov, jc torej človeških slabosti, istočasno je be-g seda spovednika, ki vrača zaupanje za zaupanje. In to zaupanje menita časnikarja predložiti celemu svetu.
n
j Druga zloraba je v tem, da sta se časni-,, karja nalašč pri vseh spovednikih spovedovala istih »grehov«, to je nečistosti vseh vrst. Pri tem sta spovednike izzivala k ^ raznim odgovorom, ki so ostali registrirani na traku. In sedaj bodo tiskani v ' knjigi. iH _
Tretja zloraba: Vse to sta naredila zaradi denarja. Računala sta skupaj z založnikom, da bo knjiga »vlekla«, saj podob-na ni še nikoli izšla. Nekateri pa menijo, da sta to počela iz sovraštva do Cerkve,
. ki sta jo želela umazati, in iz zaničevanja do spovedi, ki sta ji hotela odvzeti garan-^ cijo rezerviranosti in svetosti.
Stojimo torej pred dejanjem, storjenim •z najnižjih človeških nagibov.
i'
*	IZOBČENJE	IZ	CERKVE
Ob novici o novi knjigi je reagiral le del italijanske javnosti. Dočim so zaradi •elefonov reagirali vsi, so dejanje obeh časnikarjev obsodili do sedaj le nekateri. Predvsem je nastopila Cerkev. Ta je v izjavi, ki jo je dala sv. kongregacija za nauk j vere dne 23. marca 1973, potrdila, da kdor
0 koli onečasti zakrament sv. pokore s tem, da registrira spovedi, resnične ali navidezne, in kdor koli se udeleži tiskanja takih ali sličnih publikacij, se že samo s tem dejanjem postavi izven občestva Cerkve, 10 je »ipso faeto« zapade izobčenju.
Sv. Sedež je s tem pojasnil, da zapadejo izobčenju ne samo avtorji knjige, temveč
1 tudi izdajatelj knjige in kdor koli bi ponatisnil odlomke iz take knjige ali jih
I b*al po radiu ali televiziji. Vendar ne zato, ker bi take ljudi Cerkev hotela ka-j znovatl, temveč zato, ker se s svojim de-
janjem sami izobčijo iz cerkvenega občestva. Onečaščenje zakramenta sv. pokore je nekaj tako hudega, da kdor to zakrivi, ne more več biti v občestvu kristjanov.
Poleg sv. Sedeža so reagirali številni katoliški krogi. Med nje je treba šteti katoliške časopise, italijansko škofovsko konferenco, številne laike in njih organizacije. Med temi gre posebno mesto italijanskemu združenju katoliških časnikarjev (UCSI). To je vložilo protest pri Združenju italijanskih časnikarjev (Ordl-ne dei giomalisti) zaradi neodgovornega zadržanja obeh kolegov in zahtevalo disciplinsko kazen zaradi kršitve časnikarske etike.
OTOPELOST ITALIJANSKE JAVNOSTI
Največji del italijanske javnosti pa na novico o omenjeni knjigi ni reagiral. Veliki dnevniki so prinesli le kako vest o nameravani knjigi ali niti tega ne. Ko je šlo za prisluškovanje telefonskih razgovorov, so vsi soglasno protestirali. Ko gre tu za še hujšo kršitev človeškega dostojanstva, večina časnikov nima besede obsodbe. Nekateri celo obsojajo Cerkev zaradi izobčenja.
To dvoje: da lahko pride do takih neverjetnih zlorab tiskovne svobode, in pa dejstvo, da je ob tem tako velik del javnosti brezbrižen, priča, da v Italiji nismo še zreli za demokratične svoboščine. Demokratična svoboda pomeni namreč, da ti oblast ne krati svobode, toda s tem ni rečeno, da smeš zaradi denarja ali iz drugih nizkotnih namenov zlorabljati zaupanje bližnjega, v našem primeru spovednikov, in skruniti zakramente, v našem primeru sv. spoved. Nad svobodo stoji vest, ki nam pravi, kaj smemo in česa ne smemo.
K. H.
Brežnjev povabljen v Bonn in ZDA
Zahodnonamški kancler Brandt je po veleposlaniku v Moskvi povabil sovjetskega prvaka Brežnjeva na obisk v Bonn. S tem bo tajnik sovjetske KP vrnil obisk nemškemu kanclerju, ki je bil pred dvema letoma na Krimu. Poročajo tudi, da bo šel letos poleti Brežnjev na uradni obisk v Washington in s tem vrnil obisk ameriškemu predsedniku. Ni še znano, če bosta z Brežnjevim prišla v ZDA tudi Podgomi in Kosigin.
Politično življenje v Italiji je zadnje čase dokaj razgibano. Tb notranjo dinamiko povzroča cela vrsta elementov, ki skupno ustvarjajo marsikdaj zelo zapletene situacije, iz katerih ni vedno lahko najti izhoda. Od atentatov na razne ustanove in posameznike v Reggio Calabria do vsakdanjih pretepov med levimi in desnimi izvenparlamentarci, od škandalov zaradi nezakonitih telefonskih prisluškovanj do še nerazčiščenih političnih ozadij raznih zloglasnih kriminalnih akcij, od Milana do Gorice in Trsta, vse to ustvarja čudno in nezaupljivo ozračje v državi. Na drugi strani tudi zaplete^ ni sindikalni položaj ne daje veliko upanja na skorajšnjo stabilizacijo gospodarskega stanja. Sem se uvršča zlasti sindikalna akcija kovinarjev, ki tudi postavlja na težko preizkušnjo vlado in delodajalce. Poleg vsega še odmevi na nedavno monetarno krizo, ki še vedno čaka na razjasnitev v mednarodnih krogih in se pobliže dotika vsega italijanskega gospodarstva.
Zelo živahno je še posebej delovanje na političnem področju. Ni se še polegla polemika v zvezi z nedavnim intervjujem socialnodemokratskega prvaka Tanassija v zvezi z vladno formulo. Tanassi je predsednik PSDI, obenem pa sedi v sedanji vladi kot podpredsednik in obrambni minister. V svojih nedavnih izjavah pa se je zavzel za čim hitrejše razgovore s socialisti v iskanju nove možne vladne formule. Po mnenju Tanassija sedanja vladna koalicija z liberalci ni prinesla zaželenega uspeha za obnovitev gospodarske^ ga življenja države in je že v nekem smislu preživela. Podpredsednik vlade se je tu zavzel predvsem za obnovitev leve sredine s socialisti. Njegove besede so naletele na takojšen odmev prizade* tih. Tudi razni socialistični predstavniki se zavzemajo za obnovitev razgovorov. To je zlasti podčrtal nekdanji tajnik PSI Mancini, in se zavzel za hitre pobude, ki naj spravijo celotno zadevo pred odgovorne parlamentarne
kroge, ker da sedanja vladna formula itak ne uživa več zaupanja volivcev in niti druge najmočnejše stranke koalicije (PSDI). Tudi republikanski prvak La Malfa je že imel več stikov s socialisti, in govori se menda že o imenih raznih krščanskih demokratov za novega mandatarja bodoče vlade.
Izgleda pa, da si niso niti vsi socialnodemokratski prvaki enotni vsaj v taktičnih obrisih glede raznih možnih iniciativ. Z liberalne strani pa je tajnik Bignardi že odločno zavrnil socialnodemokratsko pobudo in se zavzel za nadaljevanje sedanje politike.
ANDREOTTI SVARI PRED AVANTURIZMOM
Kot znano, so se tudi v samih demokrščanskih vrstah oglasili razni voditelji in predlagali možne navezave stikov z nekdanjimi za-vezniki-socialisti. Tako notranji minister Rumor kot predsednik senata Fanfani nista kaj posebno skrivala svojih predlogov, ki so izzveneli bolj ali manj kot vojna napoved sedanjemu predsedniku vlade. Vsekakor pa nista ne Rumor ne Fanfani šla tako daleč, da bi kar predlagala nujne razgovore o novi vladi pred pravo vladno krizo. Tega se zavedajo vsi odgovorni prvaki KD, ki kljub notranjim razprtijam in strujam skušajo ohraniti neko bistveno enotnost.
Značilen je govor, ki ga je imel v ponedeljek predsednik vlade Andreotti. V svojih izvajanjih je
Potem ko je zaključil svoj državni obisk v Rimu, se je predsednik Zvezne republike Nemčije Gustav Heinemann podal na uradni obisk v Vatikan. Pavel VI. je v svojem govoru poudaril nemški prispevek k civilizaciji in kulturi, Heinemann pa je med drugim izrekel priznanje sv. očetu za njegov doprinos v borbi za mir in zbliža-nje med narodi. Predsednik zahodnonem-ške republike, ki sta ga spremljala soproga Hilde ter zunanji minister Walter Schell, je potem še obiskal državnega tajnika kardinala Villota, ki mu je nato vrnil obisk. Nemški gostje so si še ogledali obnovljeno Michelangelovo »Pieta« v vatikanski baziliki.
Predsednik Heinemann je v rimskih razgovorih z odgovornimi predstavniki italijanskega političnega življenja načel vsa važnejša vprašanja dvostranskih ter mednarodnih odnosov. Italijanski sobesedniki — predsednik republike Leone, ministrski predsednik Andreotti in zunanji minister Medici so nemškim gostom prikazali vlogo Italije v sedanjem položaju. Heinemann se je tudi poklonil spominu talcev v Ar-deatinskih jamah, ki so jih pobili nacistični okupatorji med zadnjo vojno.
ZAOSTRITEV MED JUGOSLAVIJO IN GRČIJO
Grška vlada je po svojem glasniku Ka-vaOieratosu dala nekaj izjav, ki so vzbudile ostro reakcijo v jugoslovanskih krogih. Gre za vprašanje Makedonije in priznanja obstoja makedonskega naroda. Grški predstavnik je izjavil namreč, da ne obstaja nikak makedonski narod in da vsako jugoslovansko vztrajanje na tem le ovira prijateljstvo med obema državama. Jugoslovanski minister za promet, Makedonec Popov je na to odvrnil, da pomeni tako besedičenje žalitev za makedonski narod in za celotno Jugoslavijo. V tem duhu ni misliti na kako možno iskanje spora-
predvsem zavrnil predloge podpredsednika vlade in jih označil kot preuranjene. Obenem je izrekel precej odločno obsodbo sedanje socialistične politike dvotimo-sti in nejasnosti. Socialiste je obtožil, da so edina stranka, ki zagovarja izvenpariamentarne skupine, da še vedno vztraja na fron-tistični politiki s komunisti in ne kaže zanimanja za kako sodelovanje z demokratičnimi silami. Obenem je očital socialistom, da se na podeželju zaganjajo v kmečko organizacijo »Coltivatori diretti«, ki je blizu KD. Še posebej je Andreotti opozoril na izzivalno socialistično pobudo za uzakonitev splava, ki ga niti druge laične stranke ne zahtevajo. Vse to po mnenju predsednika vlade ne prispeva k možnemu zbližanju s PSI za kako iskanje novih vladnih formul.
Kot vidimo, je sedanji politični položaj, še posebej v zvezi z odnosom raznih strank do možnih vladnih koalicij zelo negotov in poln neznank. Verjetno bo še naprej trajala podobna nestabilnost, vsaj do demokrščanskega kongresa. Vsekakor je čudno, da proti sedanji vladni politiki najbolj udarjajo prav nekateri njeni najvidnejši predstavniki, kot podpredsednik in notranji minister, in se s tem skoraj bijejo po lastni glavi. Treba bo še nedvomno veliko krpanja in vztrajnega maše-nja lukenj, da bo lahko prišlo do potrebnega razčiščenja, vendar ne za vsako ceno. Zlasti ne za ceno svobode in demokracije.
zumov med obema deželama. Tako je videti, da so poleg Bolgarov tudi Grki trmasti glede zadeve Makedonije, ki jo vsak izmed obeh smatra le za del svojega ozem Ija. Jasno pa je, da v jugoslovanski Makedoniji ne morejo mirno mimo tega in zato kar najodločneje obsojajo podobna stališča sofijske in atenske vlade.
VOLITVE NA KOROŠKEM
Zadnjo nedeljo so imeli na avstrijskem Koroškem občinske volitve. Te so se vršile v dokaj razburkanem ozračju, saj se še ni polegla polemika glede zadeve dvojezičnih krajevnih napisov. Seveda so koroški nemški nacionalisti napeli vse sile, da pripravijo zmago onim listam, ki so se izjavile proti odločitvi vladne socialistične itranke za postavitev napisov. To se je pokazalo tudi v volivnili rezultatih. Socialistična stranka kanclerja Kreiskega je precej nazadovala, napredovali pa sta ljudska in svobodnjaška stranka. V Celovcu so socialisti izgubili absolutno večino. Poraz je priznal sam kancler Kreisky. Na volitvah pa so nastopile tudi samostojne slovenske liste m odnesle več mest v občinskih svetih. Žalostno pa je ugotoviti, da se je avstrijska ljudska stranka — OVP (ki se ima za katoliško!) po svojih predstavnikih v vseh zadnjih časih izrazila proti vladnim ukrepom v korist manjšini in sprejela v bistvu teze Heimatdiensta in na splošno nacionalističnih predstavnikov.
MEDICI V IZRAELU
Italijanski zunanji minister Medici je na obisku v Izraelu, kjer se je razgovar-jal s svojim izraelskim kolegom Aba Eba-nom. Sprejela ga je tudi predsednica vlade Golda Meir. Z Medicijevim obiskom v Izraelu je hotela rimska vlada dopolniti vrsto stikov z državami Bližnjega vzhoda in s tem poudariti dobre odnose tako z arabskim svetom kot z Izraelom.
Nemški predsednik Heinemann se klanja spominu talcev v Ardeatinsklh jamah
Predsednik Heinemann pri papežu
Splav - da ali ne?
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Naj bo jasno že od zadetka, da sem proti legalizaciji splava kot priznanju, da ima zenska pravico do samoodločanja in da s tem visoko afirmira svojo enakopravnost ipd. Vendar ima vsak problem eno in drugo stran, pa še eno vmesno ponavadi.
V	eni zadnjih številk Katoliškega glasa je nekdo v uvodnem članku izrazil trdno zakoreninjeno mnenje konservativnih krogov Cerkve, ki vsako možnost splava zanika. Toda problem je širši, tudi za kristjana in zlasti zanj, če upošteva razne dejavnike kot so spoštovanje življenja, ljubezen do bližnjega, pravico družbe itd.
Vsi smo prepričani, da se novo življenje začne, ko se moški in ženski gamet oplodita; torej je umor, če se prekine rast novega bitja. Toda obstajajo nekatera dejstva, ki jih je treba upoštevati.
Predvsem problem evgeneticnega splava kot sredstva, da se družina in družba zavarujeta pred dedno pogojenimi boleznimi. Teh bolezni je veliko in nekatere so na žalost precej pogoste (najbolj znan je mongolizem, ki se javlja v enem primeru na 2.000 rojstev). Mongolizem in veliko drugih dednih bolezni pa je danes mogoče s skoraj stoodstotno gotovostjo napovedati precej časa pred rojstvom.
Evgenetika je na tem področju naredila ogromen korak naprej z analizo amnio-tične tekočine, kar ne predstavlja skoraj nobene nevarnosti za mater. Tako smo danes na tem področju pred trdnimi dejstvi in ne več pred golimi ugibanji na podlagi Mendelovih zakonov kot je bilo v preteklosti. Če smo gotovi, da bo novorojenček vse življenje duševno in telesno omejen ter v breme sebi, staršem in družbi, ali ni bolje, da tak otrok sploh ne pride na svet?
To je težko vprašanje, zlasti ker vidijo nekateri v splavu samo alternativo »da« ali »ne«, brez možnosti vmesnih poti. In imajo končno tudi prav. Kako težko je namreč postaviti točne meje med tem, kar se sme, in med tem, kar je prepovedano. Pa vendar tega problema ne smemo ignorirati in ga enostavno staviti pod isto streho kot vse druge oblike splava. Tu pride končno vmes tudi krščanska ljubezen do bitja, ki bo prišlo na svet z neozdravljivo boleznijo.
Opozoril bi rad še na en problem v zvezi s splavom. V Italiji je na leto približno 2.000.000 splavov in ker mora vsa stvar potekati v ilegali, so možne razne nepravilnosti. En anajbolj tragičnih je ta, da zaradi teh posegov umre pri nas vsako leto 20.000 žensk. Meni se zdi ta številka katastrofalna, če pomislim, da so to sko-
članku Katoliškega glasa, ni mnenje »konservativnih krogov Cerkve«, temveč je stalen nauk Cerkve in spada zato k redni razlagi pete božje zapovedi »Ne ubijaj«. Izjemne splave, ki jih omenjate, pa pozna vsaka katoliška moralka. Vendar v kratkem časopisnem članku ni mogoče teh problemov izčrpno obdelati. Zato bom na kratko podal, kaj meni o teh primerih katoliška Cerkev.
Evgenetični splav. Po svoji moralni podobi je sličen evtanaziji (tj. umor iz usmiljenja). Razlika je le v tem, da gre pri evtanaziji že za rojenega človeka, pri ev-genetičnem splavu pa še za nerojenega. Laična moralka dopušča evtanazijo, kot pričajo razni primeri tu in tam. Katoliška Cerkev ije pa evtanazijo zmeraj obsojala kot premišljen umor. Prav tako obsoja tudi evgenetične prostovoljne splave. Če bi namreč sprejeli moralno dopustnost takih posegov zoper človeško življenje, potem bi morali kmalu pristati tudi, da sme človek razpolagati z življenjem vseh škodljivih ali nesrečnih članov človeške družbe. To je hotel vpeljati Hitler, a se je nemško javno mnenje uprlo. Zato je ob takih primerih naloga zdravnikov, da iščejo kake boljše rešitve in pomagajo tako materi kot otroku.
Če bi legalizirali splav, bi se zmanjšalo število nelegalnih splavov. Ah menite, da bi se to zares zgodilo? Ko so svoj čas v Italiji odpravili javne hiše, so menih, da se bo zmanjšalo število spolnih bolezni. Danes pa vemo, da je ravno obratno, da je takih bolezni zmeraj več. Ilegalnih splavov danes ne opravljajo več mazači, temveč poklicno osebje; le redki so drugačni primeri. Zato resno dvomim, da bi se uresničila vaša trditev.
Da bi se zmanjšalo število splavov, predlaga Cerkev drugačne rešitve. Predvsem primemo družinsko zakonodajo, ki naj nudi večjo zaščito in pomoč nezakonski materi in njenemu otroku; večje družinske doklade, da novi otrok ne bo prehudo finančno breme za družino; boljšo stanovanjsko politiko z večjimi ugodnostmi za številne družine; primernejšo pripravo na zakonsko življenje tako od strani države kot od strani Cerkve same; primemo in pametno načrtovanje družine in podobno.
Cerkev se torej zaveda, da so splavi velikokrat izhod iz stiske, v katero zaide dekle ah žena. Vendar meni, da ni primeren izhod iz takšne stiske umor otroka, temveč da je potrebno iskati drugačnih rešitev.
(r+r)
Dva jubilanta
Msgr. dr. Frančišek Šegula in prof. Rafko Vodeb sta v sredo 28. marca praznovala 25-letnico svojega mašniškega posvečenja, ki sta ga prejela v Rimu kot gojen-sa zavoda in bogoslovja »Propaganda fi-de«. Pripadala sta namreč skupini bogoslovcev mariborske škofije, ki so leta 1941 pred Nemci pribežali v Ljubljano in so bili na željo Pija XII. sprejeti v zavod »Propaganda fide« ter na papeški univerzi dokončali bogoslovne študije. Msgr. Šegula je dosegel doktorat iz bogoslovja in dovršil študije za doktorat v bibličnih vedah. Prof. Vodeb je po rimskih študijah študiral še v Belgiji cerkveno umetnost.
Rafko Vodeb je bil nekaj časa profesor arheologije, cerkvene in misijonske umetnosti na univerzi »Urbaniana« v Rimu in vrsto let urednik slovenskih oddaj na vatikanskem radiu, ki so pod njegovim vodstvom zadobile nov razmah in poglobitev. Po letu 1970 se je vrnil v Maribor, kjer so mu odkazali odgovorno mesto v novem bogoslovnem semenišču. Sedaj je tudi urednik revije »Nova mladika«. Med dragim naj omenimo, da je prevedel iz italijanščine znano Ricciottijevo knjigo »Jezusovo življenje«, ki je leta 1960 izšla pri Mohorjevi družbi v Celovcu, in v italijanščino Truhlarjevo knjigo »Katoliški pokoncilski etos«, ki je izšla v Rimu leta 1969. Veliko je sodeloval s svojimi prispevki na tržaškem radiu.
Frančišek Šegula je po končanih rimskih študijah odšel na Koroško, kjer se je posvetil dušnopastirski službi, predvsem kot župnijski upravitelj pri Mariji na Žili. Po letu 1959 se je vrnil v Rim na tajništvo papeške univerze za evangelizacijo narodov »Urbaniana«, najprej kot asistent in nato kot glavni tajnik.
Z velikim veseljem in upanjem, pa tudi z velikimi skrbmi in prizadevnostjo vrši službo postulatorja za beatifikacijo in kanonizacijo božjega služabnika škofa Antona Martina Slomška pri kongregaciji za svetniške postopke. V ta namen izdaja Slomškov list in neustrašeno vzpodbuja, naj se naši verniki priporočajo priprošnji škofa Slomška.
Msgr. Šegulo veseli predvsem dušno pastirstvo. O tem nam znajo povedati zlasti Sv. Višarje, kjer že dolgo let v poletnem času svoje počitnice daruje romarjem.
Obema jubilantoma iskreno čestitamo in jima želimo obilo božjega blagoslova pri njunem delu, zlasti pa obilo uspehov.
L. S.
OKNO V DANAŠNJI SVET
Kardinal Julij Hossu
Poleg češkega kardinala Trochta je papež Pavel VI. pred štirimi leti prihranil tudi imenovanje romunskega škoga Julija Hossu-j a. Medtem ko je Trochta pri letošnjem konzistoriju doživel razglasitev svojega imenovanja, pa Hossu tega ni bilo dano, saj je umrl že 28. maja 1970.
Kardinal Julij Hossu je bil eden najbolj značilnih predstavnikov katoliške Cerkve vzhodnega obreda v Romuniji. Rojen 30. januarja 1885 v nadškofiji Alba Juha v Transilvaniji, ki je do leta 1918 spadala pod Avstro-Ogrsko, je bil 27. marca 1910 v Rimu posvečen v duhovnika, sedem let nato, ko je bil star komaj 32 let, pa za škofa v Cluju, prestolnici Transilvanije.
V	tem času je dal postaviti novo semenišče in povečal katedralo.
Leta 1948 je komunistični režim katoliško Cerkev vzhodnega obreda v Romuniji nasilno priključil pravoslavni Cerkvi, škof Julij Hossu se je tej priključitvi odločno uprl, zaradi česar so ga oblasti internirale v samostanu Moara Saraca blizu Bukarešte, kjer je tudi dočakal svojo smrt, živeč 22 let ločen od svojih vernikov, ki pa so se ga vedno z ljubeznijo spominjali in molili zanj.
Sv. Anton Padovanski še vedno privlačuje
V	letu 1972 je obiskalo svetišče sv. Antona v Padovi 4.070 romarskih skupin: iz Italije 2.140, iz inozemstva pa 1.930. Nemških romarskih skupin je bilo 299, jugoslovanskih pa 146. V svetišču so lani opravili 24.250 maš, razdelili pa 668.000 obhajil.
Slovenske Marijine sestre v Nemčiji
V	Stuttgartu v Nemčiji biva pet slovenskih redovnic Marijinih sester, ki imajo svojo materino hišo v Dobrovi pri Ljubljani. V letu 1972 so te sestre v Stuttgartu napravile 16.000 obiskov pri bolnikih.
Pomoč italijanske Cerkve Južni Ameriki
Papeža Pij XII in Janez XXIII sta svoj čas povabila italijanske duhovnike, naj nudijo svojo pomoč Cerkvi v deželah Južne Amerike, kjer zelo primanjkuje duhovnikov.
Italijanski škofje so pred desetimi leti
2.	decembra 1962 ustanovili posebno komisijo za pomoč Južni Ameriki. Leta 1961 se je ponudilo 17 duhovnikov za nekaj-
IIIIHIIIIIIllllIlilllHlIlllllllllllllllllllltllllllllltillllllllllllfllltlltlllllllllllllllllllllllllllllflHIIIIIIllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllinMIIIIIIINIIIIIIII,||,IIIMtlllllltlllllllllUltlllllltlllMItlllllllllllltllt,lllllll,lllllllllllllllllllIIIIIIIHItMIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
raj izključno dekleta in žene v najlepših letih. Legalizacija splava bi število smrti gotovo zmanjšala. Vprašanje je, če se krščanska ljubezen tiče bolj matere ali bolj otroka v tem primeru. Pravijo, da otroka, ker je v tem primeru šibkejši.
Menim, da pri problemu splava ne gre za da ali ne. Toliko zrelo bi se že lahko pokazala naša družba, da bi našla srednjo pot in presodila primere, v katerih bi tudi splav lahko bil priznan in družbi koristen. Prav gotovo taki primeri obstajajo.
b.š.
Nauk o splavu, izražen v omenjenem
Čudno	naspro
V	našem zdomskem slovenskem časopisju smo že večkrat brali, da je vodstvo Slovenika v nepravih rokah, da je zavod kot tak »zelo obroben«, »nebiten« in zato »ne zelo potreben«, kako bi lahko ta denar nmogo bolje porabili »za našo pravo kulturo In umetnost, potrebno nam in onim doma...«
Ali Slovenik res ni kulturna ustanova, ki bo služila rasti prave kulture doma?
iliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiii
Kamenčki
i.
Pred dobrim mesecem se je MSI naše dežele potrudil in na svoje stroške natisnil in razposlal na številne naslove listič s seznamom vseh slovenskih kulturnih in športnih organizacij v deželi, ki dobivajo deželno podporo in koliko je lani vsakdo dobil. Nič hudega, saj smo v demokratični državi, kjer je upravljanje z javnim denarjem javna zadeva in sme vsakdo vedeti, kam gre denar. Toda ob dejanju misovcev izstopa nekaj dejstev.
1. MSI je objavil seznam samo slovenskih organizacij in ustanov. Zakaj se ni potrudil z enako vestnostjo in objavil seznama tudi vseh italijanskih organizacij in prispevka, ki jim ga dežela daje? Predvsem zakaj ni MSI objavil seznama svojih organizacij in zneskov, ki jih dobivajo od dežele? Upajmo, da bo KPI napravila to, kar so misovci opustili in da bo objavila, koliko dobivajo od dežele novi fašisti in njih organizacije.
2. Seznam, ki so ga objavili fašisti, ni točen; ponekod so navedli večje vsote kot so jih organizacije v resnici dobile.
3. MSI je s svojo gesto hotel poudariti, da uživamo Slovenci v deželi privilegiran položaj. Toda to ni res. Dežela daje svoje podpore vsem športnim in kulturnim organizacijam ter ustanovam po nekem do-
ločenem ključu. Pri tem se drži deželnih zakonov, ki so bili sprejeti v deželnem svetu. Če smo takih podpor deležni tudi Slovenci, ni to privilegij, ampak dolžnost demokratične države, ki v svoji ustavi priznava kot temeljni zakon: »Vsi državljani uživajo enako družbeno dostojanstvo in so enaki pred zakonom brez ozira na spol, raso, jezik...« (čl. 3). Glede narodnih manjšin pa posebej pravi ista ustava: »Republika ščiti s posebnimi zakoni jezikovne manjšine« (čl. 6). Deželni zakon o kulturnih dejavnostih pa izjavlja: »Deželna uprava vzpodbuja in podpira kulturne dejavnosti.« Med temi izrecno omenja tudi dejavnosti in pobude, ki se tičejo kulturnega bogastva narodnih manjšin, (deželni zakon z dne 2.1. 1969, št. 11). Če so torej tudi slovenske organizacije in ustmiove deležne takih podpor, ni to privilegij, temveč samo izvajanje ustavnih in zakonskih določil.
4.	Predhodnik MSI, Partito nazionale fa-scista, ne samo, da ni podpiral slovenskih ustanov, temveč jim je vse imetje pobral m uničil, demokratična Italija pa te škode ni še poravnala. Zato bi kot Slovenci res morali uživati kak privilegij v tem smislu, da bi nam država v kaki obliki vrnila, kar nam je fašizem vzel.
(r+r)
Ali ga ne vodijo slovenski kulturniki v svetu: monsignorji Jezernik, Belej, Vodopivec, Bavdaž...? Ali zavoda ne preurejajo po načrtih slovenskega arhitekta in umetnika Bitenca? Od kdaj pa obstaja umetnost samo v pisanju in negodovanju in zabavljanju?
Saj bi še človek razumel in bil celo vesel, ako bi te vrste napadi prihajali od strani slovenskih brezvercev. Potem bi vedeli, da smo na pravi poti. Ampak, da naši sicer tako verni sorojakl nasprotujejo ustanovi, za katero vsi slovenski škofje brez izjeme tako nujno prosijo, to pa presega navadno človeško pamet. To postaja prava skrivnost, skrivnost zlega, delovanje hudobnega duha, ki je takoj zraven, kjer bi se dalo kaj dobrega preprečiti. Onemogočiti ustanove Slovenik vrag sicer več ne more, lahko pa še vedno seje dvom in malodušnost ter povzroča zlo voljo in druge neprilike.
čudno je, da imamo med sabo ljudi, ki smatrajo skoraj za svojo sveto dolžnost obgodrnjati tudi najboljši namen in nasprotovati tudi najboljšemu delu. Svoje velike zmožnosti uporabljajo za pravo znanstveno dokazovanje človeških pomanjkljivosti, negotove bodočnosti in različnih nevarnosti.
Toda, se tl ljudje zavedajo, kako neizmerno lažje je podirati kot graditi, pomanjkljivosti odkriti kot jih odstraniti, na nevarnosti pokazati kot jlli premagati? Vsi pri Sloveniku dobro vedo, kako nemočni so proti negotovostim. Vedo, da je Slovenik zgrajen na človeških prvinah in tem docela podvržen. Kar pa je človeškega, je vse nepopolno in negotovo. Kdo, ki je pameten, more od Slovenika zahtevati ono dovršenost in ono gotovost, ki ju svet dati ne more? Vsi delamo, kakor najboljše vemo in znamo, zaupajoč v Boga, v čigar rokah Je usoda sveta.
Kdaj v zgodovini pa Je bila Cerkev prosta človeških slabosti, prosta zunanjih pri-
tiskov, prosta bojazni in strahu pred bodočnostjo? Kljub vsem težavam od znotraj in od zunaj pa je Cerkev vedno skušala rešiti, kar se je rešiti dalo.
Tudi v sedanjem času skuša Cerkev doseči, če že ne modus vivendi (možnost sožitja), pa vsaj modus non-moriendi (način ne-umreti) za svoje vernike v odnosih z brezbožnimi vladami. Jasno je, da ne more vsega rešiti, včasih komaj kaj.
Slovenska Cerkev živi v komunistični državi, s skrajno omejenimi možnostmi, z bolj ali manj vezanimi rokami. Kdo tega ne ve? Namen Slovenika pa je, tej Cerkvi pomagati, kolikor je v danih razmerah mogoče. Tako ravnajo poljski, madžarski, češki, ukrajinski, romunski, litvanski in ruski zavod. Že stari Rimljani so vedeli, da več kot more ni nihče storiti dolžan.
Saj je mogoče, da smo mi, ki Slovenik podpiramo, vse premalo razgledani, vse prekratkovidni glede bodočnosti, vse- premalo zviti in pretkani, da bi uspeli v sodobnem svetu. Enega pa ne bo mogel nihče trditi, da namreč nismo imeli dobre volje slovenski Cerkvi pomagati, oziroma, da nismo hoteli poslušati slovenskih škofov in njih prošnja.
če bi se zadeva s Slovenlkom nepovolj-no končala, iz enega ali drugega vzroka, ni bil to naš namen, čeprav dopuščamo vse možnosti, ker samo Bog pozna prihodnost. V zaupanju vanj polagamo ta zavod v njegove roke. Je popolnoma njegov, z njim naj naredi, kar hoče.
V	zgodovino pa bodo tudi šla imena vseh tistih, ki dobre volje do tega zavoda niso pokazali. Mislijo, da so prcinodri, da bi podpirali tako negotovo zadevo kot je Slovenik, pa so pozabili na osnovno versko pravilo, da nas bo namreč Bog sodil po naših namenih in ne po naših uspehih.
Darove za Slovenik na Goriškem in Tržaškem sprejema dr. Rudolf Klinec, Curia metropolitana - nadškofijski urad, 34170 Gorizia-Gorica.
JOŽE VOGRIN
letno dušnopastirsko delo v Južni Ameri ki. Ponudb je bilo vsako leto več. V Ve roni je zraslo semenišče, ki nudi potrebni pripravo za uspešno delo v deželah Južni Amerike.
Komisija za pomoč Latinski Ameriki ji doslej organizirala 16 tečajev za škofijski duhovnike. Udeležilo se jih je 286 duhov nikov, ki so že skoraj vsi odpotovali ' Južno Ameriko. Iz semenišča v Veroni ji izšlo 165 duhovnikov, ki so že tudi skora vsi odšli na delo v Južno Ameriko. Ško fijskim duhovnikom se je pridružilo 15 redovnikov, 490 redovnic in tudi 130 la) kot. Vsekakor je to znatna pomoč, ki ji nudi italijanska Cerkev v Južni Ameriki
Rimska škofija v številkah
Rim je v sto letih od 1871 do 1971 zra stel od približno 210.000 prebivalcev n) tri milijone v letu 1971. Vsako leto se po veča zaradi priseljevanja za 60.000 novil prebivalcev. Porok je bilo v letu 1971 19.087, od teh po katoliškem obredu 17.341 ali 90,85 %, samo civilnih pa 1.743 ah kal
9,10	%. Deset let prej je bilo število ci vilnih porok 2,50 %. Torej se civilne po roke množijo. Za razporoke pa ni še statističnih podatkov.
Župnij je v Rimu 257. Od teh je 56 ta kih, ki imajo več kot 20.000 vernikov1 osem več kot 40.000, ena in sicer sv. Ja neza Bosca v Tusculanu šteje celo na«
80.000	duš. Duhovnikov v župnijski služb: je 1.273. Poleg teh pa živi v Rimu še 3 kardinalov, 90 škofov in nadškofov te' 5.126 drugih duhovnikov in redovniko' ter 15.000 redovnic.
Katoliški dan v Salzburgu
V	Salzburgu bo leta 1974 »Katoliški dan«, ki ima v Avstriji že svojo tradicijo To naj bi bil obračun škofijskih sinoii in dela Katoliške akcije, obenem pa na.: bi tam postavil delovni načrt za skupne katoliško delo v duhu koncilske oz. si nodnih obnov. To leto bodo v Salzburg^ tudi obhajali 1200-letnico salzburške stolnice sv. Ruperta.
Stanovanjska stiska na Angleškerf
Na Angleškem živi okrog 12 milijono' ljudi v zelo slabih stanovanjih v predmestjih m barakah ter razpadajočih hišah Zato pozivajo škofje vlado, da posveti vei pozornosti stanovanjski stiski. To zahtevi socialna pravičnost. Izdali so geslo: Z* vsako družino lasten dom ali vsaj lastno stanovanje — to je naloga vsega naroda!
Nič razgovorov
Moskovska »Pravda« je znova prinesli znane komunistične teze, da religija ko munizmu ni v pomoč, marveč da ga k ovira. Oba sta namreč nezdružljiva (Feuer bach). Zato med njima -tudi ni nobenegt dialoga. Nevarnost vidijo komunistični ideologi predvsem v tem, da bi komunistične socialne nauke primerjali s krščanskimi, (ki so seveda starejši). Dosedanja poskušanja medsebojnih razgovorov j‘‘ treba zato prekiniti.
Verske obrede hočejo nadomestiti
Na Češkoslovaškem hočejo nadomestit1 s komunističnimi ceremonijami. V ta n a men so usposobili 1790 »delovnih -skupin4 ki naj po vsej državi izvršujejo »svoje1 krste, poroke, pogrebe. Lansko leto j< bilo v Češkoslovaški le 3 odstotke mrtvil necerkveno pokopanih.
Tudi jezuitski red doživlja svojo krizo
V	letih 1960-61 je jezuitski red dosegi najvišje število novincev: v 70 noviciati!5 je bilo 2.190 novincev. Po desetih letih je lo število padlo na naj nižjo številko. V letih 1971-72 se je število novincev začelo spot dvigati in je doseglo 672 novincev.
Katoliška Cerkev na Švedskem
Na Švedskem živi osem milijonov prebivalcev. Povečini pripadajo vsi luteransK5 veroizpovedi, a le malo je res vernih.
Katoličanov je na Švedskem okoli 50.000 od katerih je samo 20 odstotkov donri činov. Imajo enega škofa, sto duhovnikov-24 župnij in 220 redovnic. Med njimi 3{ tudi več Slovencev, ki pa trenutno nimaj15 svojega dušnega pastirja.
Država podpira samo luteransko Cerkih in njene ustanove, ne pa katoliške.
Nov slovenski dušebrižnik v Švici
V	Švico je prišel p. Angel Kralj, ki j» prevzel dušno pastirstvo za Slovence v Z* padni Švici, predvsem za tiste v škofij5 Basel. Bival bo pri kapucinih v mesti5 Solothurn.
si
s<
p
k
d
Stran 3
SLOVENSKA PROSVETA V TRSTU
in
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI
vabita na
Koroški večer
Gostoval bo mešani zbor »Jakob Petelin-Gallus« iz Celovca.
Spored:
1. - F. Cigan. »USTOLIČENJE KARANTANSKEGA KNEZA«
2. - »Koroška v pesmi in besedi«.
Dirigent: Jožko Kovačič
Koncert bo v soboto 31. marca ob 20,30 v Kut. domu v Trstu ter v nedeljo 1. aprila ob 17. uri v Katoliškem domu v Gorici
Izjava Slovenske skupnosti v Trstu in SDZ v Gorici
Ob odložitvi v drugi pristojni deželni komisiji razprave o zakonskem predlogu deželnega odbora o kraških rezervatih sta Slovenska skupnost v Trstu ter SDZ v Gorici izdala naslednje tiskovno poročilo:
Slovenska skupnost ter SDZ, ki sta od vsega začetka zavzeli kritično stališče do zakonskega predloga o kraških rezervatih, sta vzeli na znanje dejstvo, da je vladna večina v deželnem svetu sklenila na današnji seji vsaj začasno umakniti z dnevnega reda diskusijo o omenjenem zakonskem osnutku. To se je moglo zgoditi le zaradi odločnega stališča prizadetih lastnikov in kmetov, ki bi jih zakon o kraških rezervatih v svoji sedanji obliki brez dvoma hudo prizadel.
Odložitev razprave v deželnem svetu, ki pomeni praktično odložitev diskusije zakonskega predloga o kraških rezervatih na prihodnjo zakonodajno dobo, je nedvomno tudi uspeh jasnega političnega stališča, ki sta ga Slovenska skupnost in SDZ zavzeli v zvezi s tem vprašanjem na vseh forumih, posebej pa še v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine.
Slovenska skupnost je v deželnem svetu odločno zahtevala prekinitev razprave o omenjenem zakonskem predlogu ter predhodno posvetovanje z zainteresiranimi lastniki, krajevnimi organi ter občinami.
Vladna večina ni privolila v prekinitev razprave, ampak je pristala le na odložitev na poznejši čas. Ta kompromis seveda ni mogel povsem zadovoljiti Slovenske skupnosti in SDZ, ki sta vendar mnenja, da je to prvi sad boja, ki so ga v Problem kraških rezervatov vložili zainteresirani lastniki ter celotno kraško prebivalstvo.
Zvesti svojemu programu ter zagotovitvam v zvezi s problemom kraških rezervatov, Slovenska skupnost ter SDZ pribi-jata, da bosta tudi v bodoče, ko bo zakonski osnutek prišel spet na dnevni red Pristojne deželne komisije, napravili vse, kar bo v njuni moči, da bi zakon bil res demokratičen izraz našega prebivalstva,
da bi upošteval gospodarski razvoj na Krasu, zlasti potrebe kmetijstva, gozdarstva in kamnoseštva, da se bo postavil proti razlastitvam in komisarski upravi.
Slovenska skupnost in SDZ se bosta tudi v bodoče borili za takšno zaščito tržaškega in goriškega Krasa, ki bo upoštevala predvsem koristi in pravice slovenske narodnostne skupnosti, ki živi že stoletja na tem delu zemlje.
Dr. Štoka bo glavni kandidat
V torek 20. marca se je sestal svet Slovenske skupnosti in ponovno razpravljal o nedavno sprejetem zakonu o gorskih skupnostih. O tej zadevi je poročal deželni svetovalec dr. Drago Štoka in nadrobno utemeljil, zakaj je glasoval proti omenjenemu zakonu, ki ne upošteva zahtev slovenskega prebivalstva.
Na seji so se vnovič dotaknili tudi problema kraških rezervatov in sklenili, da bodo z vso odločnostjo še naprej podpirali upravičene zahteve lastnikov zemlje na Krasu. Dalje je pokrajinski odbornik inž. Milan Sosič poročal o pogovorih na tržaški pokrajini v zvezi z ustanovitvijo slovenskega industrijskega zavoda v Trstu.
Na seji so obravnavali tudi nekatera organizacijska vprašanja Slovenske skupnosti. Istega dne so razpravljali o sestavi kandidatne liste za bližnje valitve, ki bodo junija letos. Po glasovanju je bil soglasno ponovno potrjen za glavnega kandidata dosedanji deželni svetovalec dr. Drago Štoka.
Prvi redni letni občni zbor Slovenske glasbene šole
V sredo 14. marca je bil v Slomškovem domu v Bazovici prvi redni letni občni
M' nM - imim vencev
Nekje smo brali sledeče vrstice:
Kadar stojim ob odprtem grobu, mi je velikokrat hudo, ko vidim veliko gomilo vencev, ki se bo čez nekaj dni spremenila v kup gnilih rož. To naj bi bil dokaz ljubezni do pokojnika?
Razmišljam, kakšni razlogi vodijo ljudi do tega. S pogrebom so bile v vseh časih povezane razne navade. Iz stare zaveze poznamo poklicne žalovalke, ki so objokovale pokojnika in so dobile za to plačilo. V
V	Bazovici občni zbor rejcev
V	tem obdobju se vrstijo občni zbori raznih združenj in društev. Tako je imelo pretekli teden svoj občni zbor tudi Pokrajinsko združenje rejcev goveje živine. Na zborovanju, ki je bilo v Bazovici, je predsednik Ivan Križmančič prebral poročilo o delovanju v preteklih treh letih, za njim je spregovoril ravnatelj združenja Mario Gregorič o preteklem delil in o pobudah za prihodnost. Volitvam novega odbora je sledila razprava, pri kateri je prišel do izraza zlasti problem kraških rezervatov. O tem vprašanju je občni zbor izglasoval resolucijo, v kateri ugotavlja, da bi rezervati, kot so sedaj zamišljeni, ovirali živinorejo; zato zahteva, da se pri ustanavljanju rezervatov upoštevajo potrebe živinorejcev.
nekaterih krajih Italije je navada, da se poslovijo od mrliča s poljubom. S tem hočemo pokojne počastiti, obenem pa pred javnostjo pokazati, da smo jih imeli radi.
Gomila je postala gomila rož, ki želi ublažiti neizprosnost smrti! Toda odgovornost nam pravi, da ne smemo tako nekoristno razmetavati denarja. Če pokojnemu nismo mogli pomagati, lahko pomagamo tistim, ki še živijo. Denar za vence bi bolje uporabili, če bi ga namenili dobrodelnim ustanovam. Ponekod so že začeli uvajati to prakso.
Tudi osmrtnice v časopisih bi se glasite bolj optimistično, če bi na željo »žalujočih ostalih« dodali kratko novico: namesto vencev darujte za...
Zadostovalo bi, da poskrbijo za skromen okras groba domači. Vse, kar se dogaja ob grobu, tudi liturgija, je namenjeno živim. Pokojnim lahko pomagamo samo z molitvijo.
Toda nekaterim ob nepričakovani smrti svojca ne preostane drugega, kot da se izkažejo z dragim vencem, s čudovitimi rožami, na katere je morda pokojni v svojem življenju zaman čakal...
Poklanjajte rože, dokler vam dragi še živijo, kajti na grobu jim zaman cvetijo!
Širite »Katoliški glas"
»Ustoličenje karantanskega kneza“ v Gorici
Na vabilo ZSKP bo v nedeljo 1. aprila ob 17. uri nastopil v dvorani Katoliškega doma v Gorici koroški Pevski zbor »Jakob Petelin-Gallus«
*z Celovca. Goriškemu občinstvu bo Predstavil zelo zanimiv program, in sicer kantato »Ustoličenje karantanskega kneza«, ki jo je uglasbil dr.
Franc Cigan ter koroške narodne Pesmi. Zbor vodi prof. Jožko Ko-vačič, učenec pokojnega dirigenta Cigana.
Zbor »Jakob Petelin-Gallus« je že v<-čkiat nastopil v Gorici pod taktu ko pred dvema letoma umrlega 1‘ Cigana. S samostojnim koncer-tom je že gostoval v naši dvorani, nastopil pa je tudi na pevskem tekmovanju »Seghizzi«. Zbor »Petelin-allus« je osrednji slovenski koro-1 Pevski zbor, ki goji poleg narodne Pesmi tudi umetno glasbo. Pevci zbora Prihajajo na vaje z vseh delov Koroške, to )e iz Roža, Podjune in Zilje.
, *>lv‘ del nedeljskega koncerta obsega antato »Ustoličenje karantanskega kneza« in mešani zbor s spremljavo trojk Besedilo je napisal Zdravko Novak, glasbo pa France Cigan. Kot solisti nakopajo škof Modest, kmet-ustoličevalec, Sudnik, knez, kosezi in kronist. Kantata ° staroslavnem obredu ustoličevanja karantanskih slovenskih knezov. Pozorišče °8ajanja je Gosposvetsko polje s knež-
jim kamnom in vojvodskim prestolom ter vabi slovensko ljudstvo k ustoličenju novega vojvode, kneza Hotimira. Rogovi naznanjajo veliko narodno slovesnost, ljudstvo v pričakovanju pozdravlja svobodne kmete (koseze) ter svetniškega škofa Gospe Svete —■ irskega škofa sv. Modesta. Tako pojejo novemu knezu:
Pozdravljen, knez!
Pozdravljen, vojvoda naš karantanski!
Pozdravlja narod te slovenski.
Pozdravljen, srčno nam pozdravljen!
Po molitvah in obredih zapojo vsi navzoči mogočno hvalnico, ob koncu pa še
enkrat zadoni uvodna pesem:
Kresovi po gorah gore, v daljavi nebo še žari, po dolinah rogovi done,
Korotan svoj veliki dan slavi!
Drugi del koncerta, »Koroška v pesmi in besedi«, je izraz in odsev človeka, ki živi na tej zemlji, njegove govorice, njegovega veselja, žalosti, ljubezni, hrepenenja... V teh mehkih pesmih je zajet ves utrip koroškega srca in to v podjunskem, ro/anskem in ziljskem narečju.
Vsi prav prisrčno vabljeni na to ponovno srečanje s koroškimi rojaki!
zbor lani ustanovljene Slovenske glasbene šole. Morda ljudje, ki niso neposredno blizu tej šoli, sploh ne vedo, kaj je ta šoia. Naša mladina ima veliko smisla za petje in glasbo. Že nekaj let so po posameznih krajih imeli glasbeni pouk in mladinske pevske zbore. Nastala je potreba, da bi te posamezne postojanke povezali in ustanovili Slovensko glasbeno šolo, katere namen je, buditi zanimanje in organizirati reden pevski in glasbeni pouk. Danes ima glasbena šola svoje podružnice v Sv. Križu, na Opčinah, v Bazovici, Ricmanjih, Borštu, Boljuncu, Mačkoljah in v Rojanu. Vseh otrok, ki obiskujejo glasbeni in pevski pouk, je nad 130. Na prvem občnem zboru je odbor dal prvo poročilo o delovanju šole, o njenih uspehih in težavah. Iz podanih poročil je bilo razvidno, da je šola potrebna, da se bori z organizacijskimi in materialnimi težavami, a v zadošča nje ji je velik uspeh in priznanje, ki ga je deležna s strani mladine in staršev, ki zaupajo mladino tej šoli.
Zgonik
Štiri stanovske konference. Za mladino in za mlade žene je govoril zdravnik dr. Fr. Krkoč. Razumljivo, da je vedno sledila živahna in dolga debata o vseh mogočih zadevah zdravstva, bolezni, razivoja ter družinske in zakonske tematike. Naslednji dve predavanji (ob sredah zrveoor) bo imel g. A. Melinc iz Štuiij, namenjene verskim in vzgojnim problemom. Lepa udeležba je jasen dokaz zanimanja in potrebe.
Večer (posvečen predavanju z barvnimi slikama iz Kenije, katerega je pripravil Športni krožek, je lepo uspeti, saj je prof. Magajna mojster slik.
Karel Stubelj je v starosti 74 let zaprl trudne oči iv tržaški bolnišnici. Dve vojni, delo, družina, bolezen, vse to ga je res utrudilo, a vedno je bil zvest narodu in Bogiu. Bog mu daj mir, plačalo in pokoj. Sorodnikom naj gre naše iskreno sožalje.
Slov. kulturni klub v Trstu
V	soboto 24 .marca je prišel k nam mlad Slovenec iz Clevelanda Ivan Berlec. Sproščeno se je predstavil, nam povedal nekaj o sebi, zatem pa so vsevprek deževala vprašanja, saj nimamo vsak dan take edinstvene priložnosti, da govorimo o izseljencih. V kavbojkah in športni bluzi je mladi gost učinkoval nadvse privlačno kot tipični »american boy«. Seveda se nismo zanimali le za tamkajšnje socialne razmere, za mamila in podobno, o čemer smo slišali go-goriti, ampak smo se zaustavili pri problemu slovenstva.
Razumljivo je, da se mladi rod čedalje bolj odtujuje materinemu jeziku, saj ga nanj ne veže misel na domovino, ki je morda niso nikdar videli; zrasli so in se vživeli v novo okolje. Morda je nekoliko krivde na nas samih, ker se ne zanimamo dovolj za izseljence, jim ne damo čutiti, da so del nas samih in da nam bo tujina odtrgala kos srca, če bodo naši ljudje v njej utonili.
Hvaležni smo Ivanu Berlecu in želimo, da bi se še večkrat srečali z nepoznanim svetom Amerike.
Slov. skupnost na Repentabru
Dne 26. marca so se na Repentabru sestali izvoljeni predstavniki Slovenke skupnosti v vseh krajevnih upravah na Tržaškem ter člani sveta Slovenske skupnosti. Po uvodnih besedah župana Miha Guština je deželni svetovalec dr. Drago Stoka obširno spregovoril o aktualnih vprašanjih, pri čemer je zlasti poudaril problematiko kraških rezervatov, gorskih skupnosti, gradnje velikih infrastruktur, kot so npr. tovorno postajališče pri Fernetičih, barkovljanska vpadnica in ostalo avtocestno omrežje na Tržaškem.
Ob vprašanju gorskih skupnosti so prisotni predvsem obžalovali, da je večina v deželnem svetu zavrnila spreminjevalne predloge deželnega svetovalca Slovenske skupnosti dr. Štoke, ki je zahteval, naj v gorskih skupnostih polno upoštevajo prisotnost slovenskega življa. Slovenska skupnost se bo zato še dalje prizadevala za spremembo sprejetega deželnega zakona.
Pri razpravi o programiranju infrastruktur, kot npr. novi naftovodi, je prišla do izraza zlasti zaskrbljenost Slovenske skupnosti, da bi te ne povzročile morda nepopravljive škode slovenskim kmetom in tudi celotni slovenski narodni skupnosti. Zato so prisotni sklenili posredovati na vseh pristojnih mestih, da se zaščitijo življenjske koristi naše manjšine.
Ansambel »Taims« vabi v nedeljo 1. aprila ob 17. uri v Finžgarjev dom na Opčinah na
VESEL SLOVENSKI POPOLDNE
poln poskočnih pesmi, nagradnih priznanj in zabave. Z nagradami sodeluje nad 50 openskih trgovin, barov in gostiln.
»Primorska poje 1973«
V	soboto 24. marca je bil v Kulturnem domu v Trstu zaključni nastop revije »Primorska poje 1973«. Nastopilo je 11 primorskih pevskih zborov, in sicer: Zenski goriški zbor, Tržaški oktet, mladinski zbor Rdeča zvezda iz Saleža, moški zbor Svoboda iz Anhovega, mešani zbor Primorec iz Trebč, zbor PD Bazovica iz Reke, mešani zbor Anton Možina iz Brij, moški zbor Oton Župančič iz štandreža, moški zbor Simon Gregorčič iz Kopra, mešani zbor Postojna in moški zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine.
Zaradi velikega števila nastopajočih zborov in pevcev in zaradi kakovosti naštudiranih pesmi, je bil koncert pomemben kulturni dogodek. To je dokazalo tudi občinstvo, ki je napolnilo dvorano.
S tem koncertom se je zaključila letošnja revija, ki je imela prej že štiri nastope: v Idriji, Sežani, Gorici in Ajdovščini. Manifestacijo sta priredili Slovenska prosvetna zveza in Združenje pevskih zborov Primorske.
Športni uspehi
Na tržaškem medšolskem prvenstvu v odbojki so dijakinje liceja »F. Prešeren« osvojile prvo mesto. Na drugem mestu je licej »Dante«, sledita slovensko učiteljišče »Slomšek« in licej »Oberdan«. Zmaga je bila povsem zaslužena, saj so naša deklet ta pokazala precej boljšo igro od ostalih ekip.
Na vsedržavnem namiznoteniškem turnirju v Pinerolu je Sonja Miličeva, članica zgoniškega Krasa, dosegla nov velik uspeh. Izkazala se je v vseh kategorijah, v katerih je nastopila, ter zasedla dve prvi mesti: med posameznicami in v ženskih dvojicah.
Industrijski tehnični zavod
V	zvezi z zahtevo po slovenskem industrijskem tehničnem zavodu v Trstu je prišlo do uspešnega koraka naprej. Pokrajinski odbor je sklenil, da se ustanovi na zavodu »A. Volta« slovenska vzporednica. Sklep bo moral še potrditi pokrajinski svet. Taka rešitev je vsekakor pozitivna, čeprav pričakujemo, da je začasna in da bo šola kdaj samostojna.
ROMANJE V RIM od 17. do 20. junija
Tudi Tržačani se bomo udeležili uradne otvoritve Slovenskega zavoda (Slo-venika) v Rimu, kjer bodo tiste dni vsi slovenski škofje in slovenski romarji iz Slovenije, Koroške, Amerike in od drugod. V Rim bomo odpotovali v nedeljo 17. junija po kosilu in se vrnili v sredo 20. junija počno ponoči. Potovali bomo z udobnimi avtobusa. Strošlki za prevoz in vso oskrbo znašajo 38.000 lir. Vpisujejo slov. dušni pastirji, čas za vpis je do velike noči.
LJUBLJANSKA TV
Spored od 1. do 7. aprila 1973
Nedelja: 8.55 Mestece Pcyton. 10.55 Otroška matineja. 18.50 Izgubljene zmage - dokumentarni film. 20.35 Serijski film.
Ponedeljek: 13.55 Hokej švedska: CSSR. 17.50 Srečna princ. 18.25 Gvajana, dežela voda. 20.30 Ptičje kopališče - drama. 21.30 Kulturne diagonale.
Torek: 17.45 Prišla je miška. 18.30 Od zore do mraka. 19.00 Pediatrija. 19.20 Robert Kennedy. 21.30 Nenavadne zgodbe. 21.55 Stoletje kirurgoiv.
Sreda: 17.50 Otroška oddaja. 18.30 Na sedmi stezi. 18.50 Živa filoeofija. 20.30 (Privatno življenje - film. 2220 Hokej Poljska : Finska.
Četrtek: Rdeča Kapica. 17.25 Hokej SZ: CSSR. 20.25 Kam in kako na oddih. 20.40 Četrtkovi razgledi. 21.30 Večer s Femnan-dalom.
Petek: 17.45 Veseli tobogan: Radeče. 18.30 Profesor Baltazar. 18.40 Cesta in mi. 18.50 Pet minut za boljši jezik. 19.00 Kratek film. 19.15 (Naš ekran. 20.30 A. Cromin: Zvezde gledajo z neba. 22.05 XXI. stoletje.
Sobota: 16.10 Veslaška regata Ojdbrd: Cambridge. 17.25 Hokej švedska : SZ. 19.30 Rezerviran čas. 21.05 Juinaki cirkuške arene- 21.30 Pasem E/vrovizije. 23.15 Svetovno prvenstvo v namiznem tenisiu.
Z občinske seje v Gorici
Na zadnji seji goriškega občinskega sveta je prof. Bratina kot predstavnik Slovenske liste predložil dnevni red o vprašanju razlaščanj za razna javna dela, ki povzročajo z določanjem nizkih in včasih celo smešnih cen po zakonu 865 iz leta 1971 veliko škodo prizadetim kmetom in še posebno slovenskim s štandreškega področja. Podoben dnevni red je pred kratkim predložila tudi pokrajinska svetovalka Marija Ferletič.
Ker je predvideni način razlaščanja v nasprotju z nekaterimi ustavnimi določili in ker je obenem država dolžna, da s posebnimi normami ščiti vse narodne manjšine in torej tudi slovensko (v tem smislu se je leta 1969 izrazil tudi sam občinski svet z veliko večino glasov), nakazuje dnevni red sledeče rešitve:
— da deželni svet izglasuje posebne predpise za odpravo škode, ki jo zaradi zakona št. 865 morajo prenašati razlaščeni kmetje;
— da se pri sestavi deželnega urbanističnega načrta upoštevajo potrebe kmetijstva in obstoj slovenske manjšine, ki ima po ustavi pravico, da razvija svoje gospodarstvo;
— da tudi občinska uprava poskrbi za spremembo regulacijskega načrta, ker je ta v oviro gospodarskemu razvoju in zlasti kmetijstvu;
— da se s primernimi ukrepi odpravijo krivice, ki jih zaradi uresničevanja regulacijskega načrta trpijo številni prebivalci našega mesta.
V	začetku seje pa je prof. Bratina hotel vedeti, ah je občinska uprava kaj ukrenila, da bi čimprej začeli graditi novi otroški vrtec v Štandrežu, ker je sedanje poslopje prejšnji teden zgorelo. Odbornik Agati je zagotovil, da se bodo dela pričela prihodnji mesec. Začasno bo vrtec deloval v spodnjih prostorih župnijske
avorane.
V	Štandrežu pogorel otroški vrtec
V	noči med 22. in 23. marcem je zajel štandreški otrošli vrtec močan požar, ki je popolnoma uničil streho in zgornje prostore. Po vsej verjetnosti je požar nastal zaradi prevelikega razgretja dimnika. Prvi,
Olympia zapravila točke
Po dveh urah in pol utrudljive igre je Oiympia klonila pred Are Lineo z izidom 3:2. Tekma je bila močno izenačena do konca in to po naši zaslugi: nasprotnikom smo dobesedno darovali prvi in peti set.
V	napadu in v obrambi smo napravili nedopustno število napak. Namesto, da bi izrabili začetno iznenadenost Are Linee in prevzeli vodstvo, smo si sami pojedli set. Moram priznati, da so v začetku fantje igrali res dobro, škoda da niso s tem zagonom nadaljevali. Za kratek čas smo zablesteli, a v še krajšem času tudi zapravili sadove prejšnjega truda. To se je zgodilo v nedeljo v Trstu, prej pa še v marsikateri drugi tekmi. Nedvomno bi pa srečanje poteklo drugače, če ne bi manjkal, čisto po nepotrebnem, eden glavnih igralcev; menjave bi tako bile lahko bolj učinkovite.
Ta poraz, ki je doslej drugi, nas je pahnil na drugo mesto lestvice in ne obeta nič dobrega. Namesto, da bi vedro gledali na nadaljnji potek prvenstva, se bomo obratno morali pošteno potruditi za naprej. Težko so namreč dopustljivi novi neuspehi. Osebno veliko zaupam svojim prijateljem-igralcem, zato ne dvomim, da se bodo znali rešiti iz trenutne krize. Prav tako pričakujemo, da nas publika ne bo pustila na cedilu. Drugo mesto ob koncu prvega kola prvenstva je le uspeh in ne zmanjšuje naših možnosti.
V	soboto 31. marca bomo Igrali v Vidmu proti moštvu PAV. Tekma bo zaključila prvi del prvenstva.
Naj omenim še nekaj v zvezi s »Turnirjem prijateljstva«, o katerem smo že poročali. Prejšnji teden smo premagali Breg s 3:0. Ta ponedeljek pa Kras, ki se ni predstavil. Preostaja nam še tekma z Borom, ki bo v Trstu na stadionu »1. maj« v sredo 3. aprila ob 20.30. Morebitna zmaga nad Borom, bi nas spravila v finale skupno s Slogo in dvema moštvoma iz Jugoslavije.
ki je opazil požar je bil domačin Savo Ho-ban, katerega je prebudilo nenavadno lajanje psov. Takoj je poklical gasilce. Veliko ljudi je potem sledilo delu gasilcev, ki so kmalu pogasili požar. Vrtec je sedaj neuporaben in občinska uprava je že isti dan sklenila, da pohiti z gradnjo novega, ki bo stal zraven sedanjega. Za to izbiro so se štandrežci že pred časom odločili, ko so poslali goriškemu županu posebno peticijo. Načrt za novi vrtec je že izdelan in tudi denarna sredstva že zagotovljena.
Letos obiskuje vrtec 60 otrok. Začasno so jih sedaj nastanili v prostore Župnijskega doma v štandrežu. Vrtec upravlja ustanova ONAIRC, ki pa ni vedno zadostno poskrbela za potrebe slovenskih otrok.
Podgora
PROSVETNO DRUŠTVO »ŠTANDREŽ«
DRAMSKI ODSEK
Arthur Faoquez
Ambrosio krade čas
Komedija v treh delih. Prevedel Emil Smasek Režija: Aleksi j Pregare
PREMIERA: v soboto 31. marca ob 20,30 v Župnijski dvorani v Štandrežu.
PONOVITEV: v nedeljo 1. aprila ob 19. uri v isti dvorani.
SLOVESNO ODPRTJE SLOVENIKA V RIMU
Naše društveno delovanje se lepo razvija in v naši župnijski dvoranici je kar pogosto kaj na sporedu. Tako bomo imeli
v	petek 30. marca ob 20.30 skioptično predavanje, na katerem bo govoril in predvajal barvne diapozitive g. R. Rodaro. Predavanje nosi naslov »Po Rusiji od Stalingrada do Moskve«. Vabljeni:
Števerjan
Obletnica Župnijskega doma. Na Jožefovo je prosvetno društvo »F. B. Sedej« priredilo akademijo ob četrti obletnici otvoritve Župnijskega doma v Števerjanu, ki je postal v teh letih pravi drugi dom naše mladine. Prijatelje in domačine, ki so se zbrali v lepem številu je pozdravil odbornik Ivan Maraž, ki je med drugim izrazil zadovoljstvo mladine nad poslanstvom števerjanskega Doma. V kulturnem delu so nastopih got gostje »Fantje izpod Grmade«, ki so s svojim dovršenim izvajanjem navdušili poslušalce. Posebno lepo so zapeh Kernjakovo »Mojcej«, katero so na zahtevo občinstva morah ponoviti. Zlasti lepo je podal svojo vlogo solist.
Ker praznujemo letos tudi obletnico kmečkih uporov, so člani dramskega odseka recitirali vrsto Gradnikovih in Aškerčevih pesmi o puntu.
Obnovitev pevskega zbora. Na pobudo g. župnika Antona Prinčiča in odbora prosvetnega društva »F. B. Sedej« so se zbrali na sestanku člani pevskega zbora in sklenili da spet poživijo pevski zbor, ki je pred leti nastopal z lepimi uspehi. Izkazalo se je, da je volje precej in zlasti mladih moči.
Da bi delo bolje organizirali, so izvolili tudi odbor, ki bo delo koordiniral. Vodi ga kot predsednik Aleš Pintar, sestavljajo pa še Mirko Mužič, Ivan Maraž, Ciril Te-pin in Marta Komic.
Prepričani smo, da bomo spet v kratkem lahko slišali Steverjance pri briškem temperamentnem in ubranem petju.
ZA KMETOVALCE
Prispevek za oljčno olje
Zveza neposrednih obdelovalcev v Trstu, ulica Roma 20, sprejema vsak delavnik ob 8 do 12. me prijave za prispevek, ki je določen na 282 lir za kg letos pridelanega oljčnega olja. Za prijavo zadostuje potrdilo oljarne in osebna izkaznica.
Nenavadno pismo
Na seji občinskega sveta v Sovodnjah 9. marca je prišlo na dnevni red tudi nenavadno pismo nekaterih staršev iz sovo-denjske občine, ki pošiljajo svoje otroke v italijansko osnovno šolo v Gorici. Ti starši so svoje pismo poslali občinski upra-
vi	v Sovodnjah, goriški prefekturi ter deželnemu šolskemu odbomištvu v Trstu. V pismu je rečeno, da so njih otroci prikrajšani za finančni prispevek, ki ga dežela daje za prevoz šolskih otrok.
Otroci, o katerih je govora v pismu, so imeli svojo učilnico v šolskem poslopju v Sovodnjah. (Ce se je staršem zdela soba neprimerna, ne nosi za to krivde občinska uprava.) Nihče tudi ni silil staršev, da bi morah iskati novo učilnico izven sovodenj-ske občine. Ti otroci tudi niso ostali prikrajšani pri prevozu v Gorico. Sovodenjska občina prispeva za njih prevoz več kot za ostale osnovnošolske otroke.
Kot je poročal »Primorski dnevnik« 11. marca, je na gori omenjeni seji župan Jože Ceščut še pristavil, da je baje deželni šolski odbor pripravljen v zvezi s pismom prispevati za prevoz otrok v italijansko šolo v Gorico skoraj milijon lir, ki naj bi jih prejel šolski patronat v Sovodnjah.
To ravnanje deželnega šolskega odbora se nam zdi nerazumljivo. Ko je šlo za prevoz slovenskih otrok, ki hodijo v nižjo slovensko srednjo šolo v Gorici, je odbor črtal prispevek sovodenjski občini za prevoz teh otrok in odobril samo prispevek za učne knjige. Ko gre pa za prevoz v italijansko osnovno šolo v Gorici, je deželni odbor takoj pripravljen svoj prispevek za prevoz odobriti. Ni to mar očitno zapostavljanje slovenskih otrok? - D. R.
Morda zadnja priložnost
Deželni zakon št. 29 iz leta 1967 predvideva 50 % prispevka za nasad ah obnovo vinogradov, nakup zadevnih strojev in materiala; enak prispevek velja za ureditev sadovnjakov in drevesnic, v cvetličarstvu in zelenjadarstvu pa za opremo, zaščito rastlin, oporne zidave, ureditev zemljišča, sterilizacijskih naprav, nakup čebulic in semer, itd.
Prednost imajo zadruge in neposredni obdelovalci. Za dela, ki ne presegajo poldrugi milijon lir stroškov, ni treba načrta, le podroben seznam del. Za dela čez poldrugi milijon lir je potreben tehnikov predračun in načrt. Za izvedbo del in nakup strojev je potrebna najprej pismena odobritev nadzorništva. Delo se lahko izvede v enem letu ali še več. Prispevek se plača po pregledu in odobritvi izvedenih del.
Te ugodnosti, ki so bile izredno pomembne za naše kmetijstvo, se baje bližajo h kraju in zaenkrat kaže, da ne bodo več obnovljene. Kdor želi izkoristiti edinstveno priložnost, mora najkasneje do 10. apri-ia vložiti prošnjo na pristojnem kmetijskem nadvorništvu. - Int. Janko Košir
RADIO
TRST A
Ravnatelj Slovenskega zavoda v Rimu msgr. Maksimilijan Jezernik je razposlal poverjenikom podrobni program otvoritvenih slovesnosti, raizivrščeoih v dneh 17.-21. junija 1973.
Nedelja 17. junija: ob 8. in ob 17. uri bosta v Sloveniiiku sv. maši za romarje dz Slovenije: mašuje rektor msigr. Jezernik, pnidigiuje msgr. Janez Vodopivec.
Ponedeljek 18. junija: ob 18. uri v Slovenifcu slovesna blagoslovitev ziavoda. Hišo blagoslovi ljubljanski metropolit dr. J. Pogačnik; spominsko ploščo odkrije mariborski škof dr. M. Držečnik; mašuje in posveti oltar škof -dr. J. Janko.
Torek 19. junija: ob 9. uri v Siavaniiku slovesna blagoslovitev kapele; somaševanju predseduje goriški nadškof msgr. P. Cocolin; pridiguje in izvrši bdagoslovitveni obred ljubljanski pomožni škof dr. S. Leoič. Ob 17. umi v Avidatoriumu zborno srečanje vseh dobrotnikov. Piri akademiji: pesem Slovenskega okteta; pozdrav Slovenikovaga rektorja; zahvalna 'beseda metropolita dr. J. Pogačnika; pisatelj Alojz Rebula spregovori.: »Sloveniku na pot«; slovenski pevski zbori.
Sreda 20. junija: ob 8. uri v baziliki sv Petra skupna kanoeiebracija, ki se je udeležijo vsi romarji. Vodi bogoslužje metropolit dr. Pogačnik; pridiguje mariborski pomožni škof dr. V. Grmič. Dopoldne (ob še nedoločeni uri) v Vatikanu 'avdienca pri 'sv. očetu.
Četrtek 21. junija: ob 9. uri v cerkvi sv. Klemena verski zaključek. Mašuje mariborski škof dr. M. Držečnik. Zahvalna pesem. Oib 19. uri organizira »Pontificio Istituto di Musiča Sacra« v svoji akademski dvorani koncert Slovenskega Okteta, kamor vabi predstavnike rimske kurije, predstavnike diplomatskega zibara in 'omejeno število predstavnikov slovenskih romarjev.
Vodstvo Slovenika tudi sporoča, da bo oskrbelo posameznikom in skupinam stanovanja v Rimu. Stanovanje z zajtrkom in večerjo stane v hotelu III. razreda 6.000 lir, v redovniški hiši pa 3.800 lir dnevno. Dodati je treba 6.000 lir za prijavo, knjigo »Vodnik po Rimu«, spominsko medaljo in spominsko sliko. Navesti je treba točne datume.
V počitniških mesecih (julij, avgust, september) Slovenik sprejema romarje, tudi skupine do 50 oseb, na stanovanje. Dnevna oskrba znaša 3.500 lir, brez kosila pa 2.700 lir. Ti romarji pa si morajo predhodno oskrbeti priporočilo pri deželnih poverjenikih.
Skupinsko romanje iz Gorice na slovesno odprtje Slovenika je zaključeno, ker so vsa razpoložljiva mesta zasedena. Velja pa še vedno vabilo, naj bi se te proslave udeležih še številni drugi romarji, ki bi potovali z osebnimi sredstvi (avto) ali z vlakom, ki bi se pa v Rimu pridružili ostalim slovenskim romarjem. Ako so v skrbeh za stanovanje, si ga lahko oskrbijo preko Slovenikovega vodstva kot smo zgoraj omenili (naslov: Slovenik, Via Appia Nuova 884 - 00178 Rim).
Poverjenik za Goriško: dr. Rudolf Klinec
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 1. do 7. aprila 1973
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 1,1.15 Mladinski oder: »Rdeči lev«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... 15.45 »Institut Omega«. Drama. 17.00 šport im glasba. 18.00 Popoldanski koncert. 19.25 Zgodovina ital. popevke. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika.
Ponedeljek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 14.30 Pregled slov. tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 'Radio za šole. ,18.50 Koncert. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 20.30 Slovenski razgledi.
Torek: 11.35 Pratika. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komami koncert. 19.10 Slovenski znanstveniki na univerzi: (1) Martin Jevnikar. 19.20 Za najmlajše: pravljice. 20.35 F. Alfano: «Cy-rano de Bergerac», opera.
Sreda: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Koncert. 19.10 Higiena ,im zdravje. 19.20 Zbori in folklora. 20.35 Simfonični koncert.
Četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost...
19.10 Kristusov lik. 19.30 Za najmlajše: Pisani balončki. 20.35 »Grde ženske«. Drama v meh dajanjih.
Petek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Sodobni ital. 'skladatelji. 19.15 Pripovedniki naše dežele. 1925 Zbori in folklora. 20.35 Delo 'in gospodarstvo. 20.50 Koncert.
Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... ,18.30 Koncartisti maše dežele.
19.10 Družinski obzornik. 19.25 Revija zborovskega petja. 20.30 Tedčn v Italiji. 20.45 »Doktor Dragan«. Drama.
Za cerkev v Bogdancih: S. G., Gorica, 2.500 'lir.
Za Apostolstvo sv. Cirila in Metoda: S.
G., Gorica, 2.500 lir.
Za slovenske misijonarje: N. N., Rupa,
5.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: B. J. v spomin na Juštino 4.000; družina Zecchini v spomin moža in očeta Aldina 2.000; S. L. mesečni prispevek 2.000; 'družina Vremec v spomin na moža in očeta Alojza 10.000; N. N. - D.B.S. 2.000; družina Daneu namesto cvetja na grob Alojza Vremec 10.000; Škerlavaj Marija v spomin sestre Justine 10.000; Mila Milič namesto cvetja na igrob Justine 2.000; N. N. v mamin 'Spomin ob 30-letnici smrti 10.000; Gomibač-Dameu Justina namesto avotja na grob Rudija Sosič 5.000; Ana Gabrijelčič vd. Daneu v spomin Ludvika Daneu 20.000; Marija Sosač-Danov v spomin sina Rudija 10.000; Kalc Herminija za .popravilo orgel 5.000 lir.
Za cerkev na Banah: Vidau Frančiška
3.000 lir.
Za cerkev pri Ferlugah: Grahor Tončka
2.000 lir.
Za Marijanišče na Opčinah: Justina Gombač vd. Daneu 10.000; N. N., mesečni 'prispevek, 1.000; Ob krstu Karin Vitez, njena nona 2.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Iva Ščuka ob obletnici smrti 'brata Lojzeta 5.000 'lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
V	nedeljo 1. aprila ob 17. uri nastopi v svetoivanskem Marijinem domu v Trstu Amaterski oder 'Prosek Kontovel z veseloigro v treh dejanjih
Branislav Nušiič
»EMANCIPIRANE 2ENE«
Režija: Stane Raztresen
OBVESTILA
Stalno SG v Trstu. Nastop baletno-fol-klorne skupine osnovne šole Vič-Ljubiljana bo v torek 3. aprila ob 15,30.
Maša za cerkveno edinost bo v ponedeljek 2. aprila ob 18,30 v Marijinem domu v Trstu, ul. Risorta 3. Sledil bo razgovor o ekumenskem romanju 1973.
Praznik emigrantov. Na povabila Društva slovenskih izseljencev Iz Beneške Slovenije bo SSG nastopilo na »Prazniku emigrantov« 31. t. m. v Taminesu, velikem rudniškem centru Belgije. Ponovilo bo komedijo »Moč uniforme«. Skupaj z gledališčem bo nastopil tudi mešani pevski zbor »Rečan« iz Beneške Slavonije. Gostovanje je omogočila dežela Funlainija-Jul. krajina.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: Trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 12 % davek IVA.
Odgovorni urednik : msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Italijanska redovnica doktor cerkvenega prava
Na lateranski teološki fakulteti v Rimu je neka redovnica dosegla doktorat iz cerkvenega prava. To je prvi primer italijanske redovnice, ki je na tej univerzi dosegla tak uspeh.
Globoko ganjeni nad dokazi sočutja ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta* brata in strica
Franca Zorzuta
DAROVI
Za Alojzijevlšče: Peter Tomšič namesto cvetja na grob Alojza Peršolja 5.000; M. Z. 5.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: R. F. in V. S. v spomin pokojnega učitelja Antona Vizina 5.000; Bitežnikov!, Gorica, 10.000 lir.
Za sklad lista: Tul M., Mačkolje, 4.400 1.
se iskreno zahvaljujemo vsem; posebno g. župniku Stanku Premrlu za pogrebna obrede, g. Komjancu za pogrebno mašo, gg. Rutarju, Zornu in župniku s Placute šolskim sestram Zavoda sv. Družine, darovalcem cvetja in vsem številnim prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika spremili na pevmsko pokopališče.
Gorica - Oslavje, 21. marca 1973
j<
j«
Si
j<
j*
&
P
n
st
Žalujoči: žena Justina, sin Rudi, sestd Marija in Poldlca ter brata Ciril in VlrgO’ nečaki in ostali sorodniki
ti
gi
k'
ki
P'
j«
m
ni
ol