X. letnik.
V Gorici, dne 28. avgusta 1902.
35. številka.
Izhaja vsaki četrtek ob K- tiii dopoldne. Rokopisi sc ne vračajo. Nt‘fi ankovana pisma sc ne sprejemajo.
Cena listu znaša za celo leto •! krone, za pol leta '2 kroni. Za ni a n j premožne za celo leto 3 krone, za mjL.Icta K 1'50 X/ tfeMijo je cena >.z,i (lilije izžele izven Avstrije 'Sj£k.
Rokopise sprejem uredništvo v- Gorici, dvoiiščc sv. Hilarija Štev. 7
!&■
J
H slovens
Ko ljudstvo
«
?
mi.
.—r-
tavero dom ei?s8r
Naročnino in naznanila sprejema upravniStvo v Gorici, Semcniška ulica št. 9. Posamezne številke sc prodajajo v tob.T tarnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Como) št. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če sc tiska enkrat M vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Več-krat po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni vrednik: Ivan It a j I v Gorici.
Tiska »Narodna tiskarna " (odgov. J. JJarušič) v Gorici.
NA ZNANJE. — S prvim septembrom so preseli „Slovensko katoliško delavsko društvo v Gorici" v nove prostore v Semeniški ulici št. 16. V isti hiši bo imelo od 1. septembra naprej svoje prostore tudi upravništvo primorskega Lista.** — Toliko na znanje društvenikom delavskega društva in naročnikom „Prim. Lista“.
Politični oblasti v prevdarek.
(Dopis.)
V	zadnjem času razposlalo je c. kr. okrajno glavarstvo goriško županstvom okraja okrožnico, v kateri naroča istim razglasiti, da je prižiganje ognjev na vseh javnih cestah in tik cest iz katerega koli povoda in ob vsakem letnem času strogo prepovedano. Nalaga tudi županstvom, da moraio proti krivcem nemudoma postopati in jih kaznovati na podlagi cestno policijskega reda. Ta okrožnica se je dostavila tudi duhovnim uradom s prošnjo, da ob dani priliki v tem smislu pouče prebivalstvo. Prav !
Mi pa slavno politično oblast opozarjamo še na drugi nedostatek, katerega naj bi ista blagovolila odpraviti.
Tržaško namestništvo je pred nekaj časa izdalo naredbo, da je treba strogo paziti na policijsko uro, ob kateri treba zapirati krčme. Toda v tein pogledu vlada popolna prostost. Policijska ura je sicer na papirju, a malo-Icje se jo upošteva. Po mnogih krajih so krčme odprte cele noi''i, v njih popiva posebno mladina ter zapravlja zdravje in poštenje. Koliko žnlosti v družinah, koliko prepirov izvira od tod. Brezvestni ljudje pa, ker se ne hoje kazni, imajo svoje krčme noč za nočjo odprle, a nihče se ne zmeni za to. Politična oblast naj tudi v tem pogledu kaj vkrene. Naloži naj svojim izvrševalnim organom, da bodo
LISTEK.
5 Krasa v Lubljano-Kamnik.
(Konec.)
Raznoterosti. — Taki so Vsenemci Preussenseuchlerji. To svoje mišljenje pa kaže tudi javno kot župan v C., kakor pričajo časniki, v svojih govorih. Pa menda nima nobeno drugo mesto v Avstriji tudi toliko odstotkov nezakonskih, kakor isto, namreč dobrih 58%, kakor so konštatovali časniki minole dni (58:421.) Ker se je zastonj prepirati s takšnimi Vsenemci, ki sebe smatrajo za »Ilerren-volk (gosposko ljudstvo), se nisem hotel tedaj dalje ž njim pričkati, ter sem rajše prelistaval „Coursbuch“ ter gledal kedaj pride vlak v Zagreb, da si prvič ogledam to stolno mesto „Trojedine“ (po imenu)
6 zdaj v resnici „Dvojedine“ kraljevine. Mikalo me je viditi ne le nektere sošolce
znance, ampak tudi krasni spomenik slavnega grofa in bana Jelačiča na trgu liica, kar sem svoječasno opisal v „Glasu“ (Toliko memogrede!) (1874 I.) Tako sem bil zdaj dnč 4. avgusta t. 1. dospel na postajališče Planina, kjer pa ni v poštni vlak nihče vstopil. Pač pa jih je veliko vstopilo v Logatcu, kjer sem bil priča srce pretresujočih prizorov. Tukaj je namreč vstopilo več izseljencev — mladeničev, katere bo do poBtaje spremlje-
strogo pazili na policijsko nro, prestopniki pa naj se strogo kaznujejo.
Tildi ozir plenov, ki so vedno bolj množe, in ki navadno trajajo v pozno jutro, ne hi smela politična oblast prezirati. Nje naloga je pač slrlvti tudi za ljudski blagor, [n koliko zla, telesnega in duševnega, izvira ravno iz plesov. Ali naj zopet izvuj mio, kar so že mnogo krat dokazovali razili listi naše dežele, koliko mladine si pokvari zdravje ravno na javnih plesih? In kdo naj pojasni vso nravno pokvarjenost, ki jo ples prinese saboj! AI;o se mladina že hoče zabavati s plesom, naj so zabava. Ali dolžnost oblasti bi bila, da tudi na plese raztegne policijsko uro, ter da se isto strogo vzdržuje.
Slavna politična oblast storila bode veliko uslugo našemu ljudstvu, ako v tem pogledu ostreje postopa. Ako se to liko pozornost obrača na ognje ob cestah, menimo, da je še večje pozornosti vreden ogenj, ki telesno in duševno vni-čuje naš mladi naraščaj, ponočevanje v krčmah in ponočni plesi. To je izvir nravne pokvarjenosti, posurovelosti, pa tudi fizičnega hiranja. Zato pričakujemo, da se politična oblast tudi v tem pogledu zgane, ter po svoji moči pomaga, sodeluje za pravi napredek našega ljudstva. Fiat I
Sestanek naših nepolitičnih društev.
»Slovenska krščan.-socijalna zveza11 je razposlala nepolitičnim društvom vabila za sestanek, ki se vrši pod pokroviteljstvom prevzvišenega knez .»škofa I ljubljanskega dr. Ant. Bon. Jegliča dne 7. in 8. septembra t. 1. v Ljubljani. Opozarjamo, da k sestanku niso vabljena gospodarska društva, ker ta društva imajo že lepo organizacijo v »Gospodarski zvezi", pač p:t je treba ustanoviti trdno
vale matere in sestre0). Ko so si ti vzajemno segli v roke ter hoteli izgovoriti j zadnje besede v slovo, so njih matere in i sestre zagnale tak srce in ušesa pretre-J sujoiM krik, kakoršnega nisem še dosihmal slišal, akoravno sem že davno prekoračil Abrahamova letal Pri tem so mi hodile vsakovrstne misli v glavo, katerih pa nimam časa vsih izročiti papirju. Med drugimi se mi je vrivalo vprašanje, jeli res pri nas na Slovenskem prišlo že tako daleč, da pošten delavec ne najde v svoji domovini dovoij kruha za se in za svoje družino? Menda bi se venderle moglo najti takšnim katere mika daljna Amerika,
—	kjer se jih po istih časniških poročilih toliko nravno in telesno vgonobi, iskajočih srečo v novem svetu, — pripravnega;dela, ki bi jih pošteno preživljalo!? To vprašanje naj bi pravi rodoljubi vsestransko pretresali, pa tudi vlada bi bila dolžna uvaževati to žalostno dejstvo, kako bi se temu žalostnemu in ostalemu narodu kvarnemu izseljevanju v okom prišlo. Koliko denara pač ne znesejo ptujci vun iz vsega Slovenskega za razna dela in pa razne „komedije“ ki nič v obče ne hasnejo ?!
Postaja Logatec iz besede Log, je
*) Tu sem se spomnil besed pesnikovih: »A gorjč mu, kdor od d6ma indra,
Kdor na d6mu nima vei prostoraI«
Pia.
vez za vsa naša bralna, izobraževalna, pevska, delavska društva. Seve imajo pristop tudi člani gospodarskih društev kot posamezniki. Kdor se želi udeležiti naj svoje ime na dopisnici naznani č. g. Luki Smolnikarju stolnemu vikarju v Ljubljani Po«ehno je želeti da pridejo možje ali mladeniči tudi iz onih krajev, kjer še ni izobraževalnih društev, ker se bodo na sestanku mnogo naučili Vspeh sestanka bodi, da vso našo domovino preprežemo z izobraževalnimi društvi. Ako kako drnštvo pomotoma ni dobilo vabila, naj to takoj naznani na zgoraj omenjeni naslov. Pozivamo naša nepolitična društva, da nemudoma izbero odposlance za sestanek in to takoj naznanijo »Slovenski krščansko socijalni zvezi**, da se še pravočasno zamorejo preskrbeti v Ljubljani stanovanja. Ustanoviti se mora trdna zveza nepolitičnih naših društev, ki bo društveno življenje poživljala in pospeševala, zato smo prepričani da se naša društva z veseljem odzovejo klicu »Slovenske krščanskosocialne zveze1*.
Posebno priporočamo še somišljenikom onih krajev, kjer še ni naših društev, da pošljejo katerega razumnega moža ali mladeniča na shod. Na shodu se bode razpravljalo tudi o ustanovljanju, vodstvu društev in o delovanju v društvih. Tako se bodo naši ra/umnejši ljudje probudili in začelo se bode novo, živahno društveno gibanje. Saj dandanes pred vsem potrebujemo društev, ki bodo na krščanskem temelju širila omiko in skrbela za pošteno zabavo našega ljudstva. Na delo torej !
Politični pregled.
Naša avstrijska notranja politika.
—	Zdaj se čujejo glasovi da državni zbor ne bode sklican dne 29. septembra kakor so listi pred kratkim poročali,
marveč še le okoli 10. oktobra. Temu ' zakasnjenju so baje kriva pogajanja av-i sirijske vlade z ogersko gledč nagodbe.
Tudi pogajanja mej vlado od jedne strani j in mej Čehi in Nemci od druge se bodo I baje vršile še le zadnjo tretjino meseca septembra. Vlada predloži državnemu zboru koj ko se snide, državni proračun za leto 1903 in se ga upa spraviti pod streho že do Božiča.
Avstro-Ogcrska nagodbena poga-1 janja. — Ogerski ministerski predsednik S zeli s finančnim in trg. ogerskim ministrom dospel je v četrtek na Dunaj, da nadaljuje kakor je bilo dogovorjeno , v Išlu, pogajanja z avstrijsko vlado glede onih točk nagodbe, o katerih se nista , mogla dozdaj še zjediniti Szell in dr.
. Koerber, v prvi vrsti pa glede avtonom-, nega car. tarifa.
Kralj italijanski na Nemškem.
— Italijanski kralj Viktor Emanuel je dospel dne 27. t. m. s svojim dvornim vlakom v Magdeburg, kjer so ga pričakovali oni nemški častniki, ki bodo kralju na razpolago tekom njegovega bivanja na Nemškem. Ob pol 6. uri popoludne istega dne pa so kralja na postaji v Wildparku pričakovali cesar in drugi členi nemških vladarskih rodbin.
Danes zjutraj se je italijanski kralj pripeljal v Berolin. — Naslednjega dne pa bo skoraj ves dan v cesarjevi družbi v Potsdamu, dne 31. t. m. pa se kralj Viktor Emanuel odpelje nazaj v Italijo.
Protiuemškn struja v Rusiji.
— Rusko časopisje je začelo zadnji čas ojstro pisati proti Nemcem in opozarjati rusko vlado na to, da začne je-denkrat bolj natanjko gledati na prste Nemcem živečim v Rusiji. Posebno poživlja rusko časopisje rusko vlado naj nikakor ne oddaje važnih služb javne ruske uprave Nemcem.
pristna slovenska beseda. Odkod so pa vzeli Nemci svoj „Loitsch“, kdo to ve? Pa še bolj čudno prestavljena je druga postaja Borovnica v »Franzdorf1*, kar bi pomenilo prav za prav »Brinjeva vas!“ Od Borovnice do Ljubljane ni bilo pred malo let nobene postaje vmes. Zdaj ste pa dve: Preserje in Brezovica; pa tudi te dve imeni so pokvečili po nemško v „Preser“ in »Brezovitz**, da se le ne glasč pristno slovenski. To so kamenčki za nemški most do Adrijel —
Tako smo došli srečno v Ljubljano, kjer pa sem ostal le čez noč do drugeea dnč Odkar si stojite obe slovenski stranki tako ojstro nasproti, ni pač nič prijetno v Ljubljani. To čutijo vsi domoljubi, kar deloma tudi gmotno mestu škoduje. Priča temu je »Narodni dom“, ki je v škripcu sekvestra, h katerega stavbi so prispevali tudi toliko sovraženi klerikalci in tudi jisec tega je ne le sam prispeval marveč tudi se je svoječasno trudil in nabiral za stavbo istega. Prej so vladali v njem jrezozirni liberalci, zdaj pa g. Zupančič s sekvestrom! Pa žal da je došel enako tudi »Katoliški dom“ pod sekvester*). Tako res nesloga vse pokvari in nič se nečemo učiti iz lepe prilike Svetopolkove oporoke svojim trem sinovom: Mojmiru,
*) Pravijo pa, da se utegns novi »Katol. dom« sezidati in to na delnice I	Pii.
Svetopolku in Zoboru, kakor pravi zopet pesnik: „A pokora klete te grehote, (namreč nesloge) vnukom bo še poznim
—	tujčev jarem!“ —
In to neslogo spletajo v svoji nadutosti liberalci, ki se borijo, pa zastonj, prati v versko-nravnih členih nezmotljivi Cerkvi, kateri pa s svojimi krivoverskimi spisi sebe proglašajo nekako za nezmotljive. Liberalci, ki niso niti vredni slovenskega imena, so se očitno zvezali proti občni volji ogromne večine kmečkega ljudstva, z Nemci in z vlado, ki se vedno drži starega avstrijskega gčsla: »Divide et impera** t. j. Razdeli narod v stranke in ga boš ložje vladal! Če je pa pravično, je zopet drugo vprašanje; No za pravico se Macchiavelli-ji (slovenski) no brigajo I —
Tudi ruski narod, ki ob novem letu proklinja narodove zlikovce, kateri se bratijo na narodovo propast s ptnjcem, t. j. tukaj z maloštevilnimi (5%) Nemci, bi takšno zvezo (njih Arhimandrit) s trikratnim: »Proklet, proklet, proklet*1, zarotil na dnč> pekla! Da se res bojujejo proti koristim narodove večine, je dovolj priča to dejstvo, da stoji samo okrog 6.000 volilcev (liberalnih) nasproti 36.000 katoliško narodnih volilcev! In ni li to srednjeveška vnebovpijoča krivica, da ima ta liberalna manjšina 6.000 volilcev, v zvezi z nemškimi ali nemčarskimi vele-
Franclja. — Vlada se poslužuje najstrožjih sredstev da zatrč upor ljudstva proti zapiranju redovniških šol katere so narodu k srcu prirastle. V mnogih krajih nastopa vojaštvo, ker je ljudstvo silno razjarjeno. V Polaretu so ženske napadle vladnega komisarja in ga preteple. Senator Delobeau je protestiral proti noti ministerskega predsednika Combesa, češ da redovniške šole hujskajo proti republiki. Prefekt v Vannesu je zahteval od generala Fratra jeden oddelek konjenice v Ploermel, da brani vladne komisarje pred nevoljo ljudstva. Nalog za to je dobil nadpolkovnik Saint-Remy. Ta pa je izrekel, da se ne more pokoriti povelju, ker mu brani verski čut da bi sodeloval pri zapiranju kon-gregacijskih zavodov. Vojaški poveljnik v Vannesu je na to dal zapreti nadpol-kovnika Saint-Remy-ja, kateri zapor je vojni minister Andrče spremenil v zapor v trdnjavi, potem pa bo postavljen pred vojno sodišče. Tako se razvijajo razmere v Franciji čedalje nevarneje in se ne ve do kakega zaključka še to pripelje.
ProtikongregacijsKa gonja v Švici.
—	Na podlagi člena 62. švicarske ustave je zvezni svet naročil 12 redovniškim naselbinam, da morajo tekom treh mesecev ostaviti švicarska tla. Redovnice, ki so se naselile v kantonih St. Gallen, Waadt in Walli8, so došle iz Francije. Citirani člen švicarske ustave prepoveduje ustanovitev novih redov. Zanimivo pa je, s čim zvezni svet zagovarja svoj korak. Pravijo namreč, da to narekuje strah pred Francijo, ki bi bil lahko povod politiškemu razporu. Drugi pa zopet pravijo, da so redovi zelo nevarni za obstoj švicarske republike. Gibanje v prilog kongregacijam je v Franciji rojali-stiško (1) in tako utegne poslati, o groza, v Švici. Kajpada, anarhisti in najrazličnejši sodrugi uživajo v Švici popolno svobodo, uboge redovnice pa so nevarne tej svobodni državi.
Novice.
Velecenjenim naročnikom »Primorskega Lista1*. — Osmi mesec tekočega leta je dokončan. Kdor ni še plačal naročnine, naj takoj pošlje. Priporočamo zaupnim možem, da storijo v tem ozira potrebne korake. List stane od zdaj do novega leta 1 K.
Cesar v Pulju. — Nj. Veličanstvo cesar se pripelje v spremstvu Nj. ces. Visokosti nadvojvode Franca Ferdinanda dne 1. septembra z železnico naravnost v Pnlj, da se udeleži tam pomorskih vaj ki bodo obstojale tudi v tem, da se bo poskusilo vojaštvo izkrcati n« kopno in bodo tako izkrcanje poskusili zabra-niti pešpolki št. 97,87, domobranski polk št. 5 ter jeden polk trdnjavskega topništvu. Prvotno je bilo določeno, da se pripelje cesar že 31. avg. zvečer v Mi-ramar ter da se od tam 1. septembra zjutraj aa jahti „Miramaru odpelje v Pulj; ali kakor se vidi, se je ta načrt spremenil. Cesar ostane v Pulju do 4. septembra.
posestniki, katerih je zdaj komaj še 5 4,
—	ki imajo pa 10! rečem deset poslancev, — nasproti ogromni večini slovenskega ljudstva večino v deželnem zboru ? So li liberalci, ki so zvezani s to stranko, mar res prijatelji narodovi? Saj kažejo poleg tega tudi razni liberalni zastopi, ki so izvolili deželnega predsednika Nemca Heina, semtertje za svojega častnega uda in občana, da so vredni dr. Šusteršičeve opravičene psovke: „Vladne beštije!“ Pa pojdimo h koncu tega spisa. Kako pač vesela je bila doba boja edine slovenske stranke z nemškutarsko, ki je bila slednjič premagana vkljub vladnemu rovanju in podpori. Zdaj pa hodi Teuto-Germanija ponosno roko ▼ roki (zmaga brez bojal) rogajoča se v pest obema strankama po reku: „Inter duos litigantes tertius gaudentu, t. je med dvema prepirajočima se tretji veseli, t. j. Nemec!
Te žalostne narodne razmere so učinile, da sem jo kmaln popihal iz Ljubljane na sveži zrak v Kamnik, kjer je nekdaj županoval slavni nemškutar Johann Kčcel, ki je bil večkrat predmet šaljivega lista „ Brencelj nau !
Na njegovi hiši, na glavnem trgu, stoji v njegov spomin še zdaj samo nemški napis, ki ae glasi: „Johann, — k. k. Pulververschleiss — K 6 c e I!“ — Na t& napia me je ravno dane« moj prijatelj opozoril. Za zdaj bodi to dovolj!
Novi škof tržaški musgr. »Jr. Franc Nagi pride v Trst danes dno 28. ob 5. uri in pol popoludne. Do Ljubljano sta se mu popeljala nasproti kanoniku F leg o in Simcich. V Nabrežini ga bode pričakoval namestnik grof Gofiss, na štaciji v Trstn pa tržaški župan s starešini in kapitularni vikar msgnr. Pe-tronio. Iutronizacija se izvrši v nedeljo dne 31. t. m.
t Matija Jonko. — V Bovcu je umrl v torek župan, g. Malija Jonko. Pogreb je bil včeraj. N. p. v in.!
Birma v (Jorici bode na rožinven-ško nedeljo t. j. prvo nedeljo v oktobru.
Birma in kan. vlzitacija bode 21. sept. dopoldne v Rihembergu; pop. obisk podružnic; 22. nadaljevanje obiska; 23. dop. birma v Dornbergu.
Prevzv. knez-nndškof je v nedeljo podelil subdijakonat šestim jezuitom, enemu frančiškanu in enemu bogoslovcu portogruarske škofije. Prihodnjo nedeljo bodo posvečeni v mašnike v jezuitski kapeli.
Prevzvišeni kncz-nadškof in slo* venska pridiga na Barbani. — „Edi-nost“ je v zelo obširnem dopisu napadla našega prevzv. kneza nadškofa, češ da je za Veliki Šmaren prepovedal slovensko pridigo na Barbani. Poroča tudi o velikem ogorčenju slovenskih romarjev. Zalo ,,Edinosti‘‘ in njenemu dopisniku povemo, da naj bodeta brez skrbi radi slovenske pridige na Barbani. Na Veliki Šmaren je bila in bode slovenska pridiga v bar-banskem svetišču. Ako je takrat došla prepoved ni došla radi slovenske pro-povedi, marveč radi osebe pridigarjeve. „Edinost“ naj se radi našega prevzvišenega ne vznemirja. Pove pa naj užaljenemu ljudstvu, da nadškof slovenske pridige ni prepovedal in je ne bode.
Škofa dr. Mahniča silno napadajo italijanski listi, ker brani pravice staroslovenskega jezika v svoji škofiji, ker je pustil celo v stolnici maševati v staroslovenskem jezika. Občinski odbor na Krku se je takoj sešel k izredni seji, da ugovarja proti temu. Pritožba občinskega sveta gre do papeževega nuncija in do kongregacije svetih obredov.
Premeinbe v štajerski kapucinski provinciji. — Gorica: P. Hugolin Rak odide v Školjo Loko; P. Ambrož Majcen gre v Schwanber; semkaj prideta P. Konstantin Škodnik iz Celovca in P. Ciril Goričan iz Irdninga. — Sv. Križ: P. Karol Kemperle gre za gvardijana v Knittelfeld; semkaj pride za gvardijana P. Evgen Merše iz Wolfsberga; — Škofja Loka: P. Donat Zupančič je gvardijan, P. Hilarij Perpar vikarij, P. Celestin gre v Irdning; — Krško: P. Hieronim Streminger gre v Celje; semkaj pride P. Alfonz Vakselj iz Knittelfelda, — Celje: P. Herman Langeršek je gvardijan, P. Metod Mišič vikarij, P. Egidij Golob gre v Wolfsberg. — Schvvanberg: P. Albert Moselberger postane gvardijan; P. Janez Ažbe gre za gvardijana v Lipnico; semkaj pride P. Angelik Esenko iz Celovca. — Celovec: P. Lambert Lan-znner iz Wolfsberga pride kot gvardijan;
—	Iz Lipnice gre P. Henrik Putrih v Hartberg, od tod P. Mavricij Kukovič v VVolfsberg.
C. kr. okrajni Sol. svet za go-rlško okolico je imenoval v svoji seji dnč 22. t. m. delin. nadučiteljem v Batujah učitelja Franca Merljak v Pla-veh, defin. učiteljem v Avčah potov, učitelja Riharda Gorjup v Srednjem-Kambreškem, defin. učiteljico v Ajdovščini tamošnjo prov. učiteljico Franjo Krajnik ter premestil nadučitelja Avgusta Poberaj iz Kala v Kojsko, prov. učitelja Rudolfa Kumar iz Grgarja v Št. Martin, učitelja Franca Križman iz Rihemberga na mesto nadučitelja v Šempasu, učitelja Vinka Gregorič iz Rupe v Dol. Vrtovin, potov, učitelja Maksa Kantin v Št. Mavru-Podsabo-tinom v Ločnik (8lov. šola), od koder je premeščen učitelj Josip B a 1 i č na Vrh pri Rubijah; potoval, učitelja Antona Mušič v Gor. Tribuši - Krtovšček v Plave.
Nadalje je imenoval prov. nadučiteljem v Kalu učitelja Josipa Erzetič tamkaj, potov, učiteljem za Vrata-Gor. Lokovec Rafaela Fajgelj, za Srednje-Kambreško I. Drofenik, za Podlako-Dol. Lokovec Josipa Bric, učiteljem pri Voglarjih Henrika Klavoro, v Rihembergu Franca Zorn, v Podgori (ital. šola) Josipa C e s c h i a, za prov. učiteljico v Kalu Sofijo Vilhar, v Ozeljanu Ljudmilo E rte n, t Ročinja Marijo Ko-
vačič, v Grgarju Matildo Lecker in za suplcnlinjo v Renčah Josipino Sedej. Učiteljica Jadviga Strel je premeščena iz Grgarja na jednorazrednico v Lokvah, od koder gre učitelj Karol Filipič v Višnjevik.
Kmečki shod. — V nedeljo ob 10. uri je imelo ,.Slovensko vzajemno-podporno društvo za zavarovanje goveje živine v Gorici11 na tuk. kmetijski šoli svoj redni občni zbor. Udeležba je bila nepričakovano obilna in nas iz srca veseli, da se društvo pod vodstvom gosp. V. Dominka tako izvrstno razvija. Preostanek iz minulega upravnega leta znaša nad 5oO K.
Okrajno glavarstvo goriško ima kaj čuden pojem o enakopravnosti. Slovensko okrožnico na županstva dostavlja tudi župnim vradom, pa z nemško rubriko. Ako se koga prosi uljudno sodelovanja, naj se ga vsaj prosi v njegovem materinem jeziku. Saj menda pač še ni nemški most zabil mostnice v Gorici! Povemo odkrito, da so župni uradi že siti vednega nemškega dopisovanja.
Za zastavo ,.Slov. kat. delavskega drufitva": Č. gg. Anton Plahuta 1 K, Franc Leban 60 v, Teodor Slabanja 60 v, Leopold Stubelj 1 K, Filip Pečenko
1	K, Franc Pavliček 1 K, Franc Franke
1	K, T. Rutar I K. B. Grča 1 K, dr. A. Rojlc 2 K, Peter Drašček 1 K, dr. Gre-šič 1 K, Mohor Plesničar l K, Antonija Vaseh i 1 K, dr. Franko 1 K, Jakob Bratuš 1 K. Luka Podgornik 1 K. Zadnji izkaz 85 K 22 v. Skupaj 102 K 42 v.
Za Alojzijevišče: — Kuhar na Otlici 10 K
Bog stotero povrni!
Bolnica usmiljenih bratov v Gorici jo vsa prenovljena. Prijor pater Heilinger jo je uredil po najnovejših zdravstvenih izkušnjah. Stroški za prireditev operacijske sobe znašajo 6000 K.
Italijanski lepak v avstrijski Gorici. — Ni dolgo od tega, ko sem se sprehajal po semeniški ulici v Gorici. Ko si ogledujem razna poslopja, obstane mi oko na hiši, štv. približno (22 —24.) Tukaj vidim v italijanskih barvah znamenje nekega kluba z napisom: Touring-KIub Italiano-Medico. Čudno se mi je zdelo, kako pusti slavna c. kr. policija kaj takega na vratih. Nič manj se ni čadila visoka oseba, katera je zagledavši to izzivajoče znamenje, kar obstala in jela z glavo majati. Pripomuiti imam, da sem po dolgem opazovanju prišel do spoznanja, odkar je pribit ta lepak na vratih, se ni še prikazala v omenjeni hiši na nalašč zato sezidanem stolpiču avstrijska zastava. Poprejšnja leta je bila omenjena hiša ena prvih, katere so razobešale zastave ob raznih svečanostih. Iz tega je torej razvidno, da se je morala naša častna zastava umakniti laškemu lepaku. Ako kdo obesi slovensko zastavo, katera ima barve dežele nahajajoče se pod av-stiijskim žezlom, se mu to prepove in zastava se mora skriti, kajti „to žali druge narodnosti11, italijanski lepak pa sme ponosno cela leta viseti na hišnih vratih v avstrijski Gorici, akoravno žali vse narodnosti, zveste svojemu cesarju.
„B i s t r o s o š k i“.
Ustanovitev šole za jeduoletne prostovoljce. — V Gorici se namerava ustanoviti šola zajednoletne prostovoljce. Zdaj iščejo že potrrbne prostore.
V	zavodu za gluhoneme bilo je shranjenih v prošlem šolskem letu 80 gojencev in sicer 42 inožkih in 38 ženskih. Večina teh bila je iz Istre.
Doklade na pivo. — Dosedaj smejo občine odmeriti na vsak hektoliter piva do 340 K občinskih doklad. Sedaj se pa govori da namerava finančno mi-nisterstvo v dogovoru z notranjim odrediti da bodo smele občine nakladati občinske doklade na pivo le do zneska K 220 v od vsakega hektol.
Taka odredba pa bode ako se vres-niči, veliko škodovala nnši vinorodni deželi. Mesto da bi se doklada na pivo še zvišala, a znižala doklada na vino, ki je glavni pridelek v naši deželi, dela se nasprotno ter se nas sili da v svojo lastno škodo, ako ne že v svoj lastni gospodarski pogin podpiramo tovarniške pridelke.
Kajti kolikor niže so doklade na pivo, toliko ceneje se toči isto in je vsled tega toliko večja konkurenca, katero dela pivo našemu domačemu pridelku, vinu.
Dolžnost je torej naših zastopnikov deželnih in državnih da ae odločno upro tor da vporahijo ves svoj upliv v to, da se zapreči zgorej omenjena vladina na- , kana.
Tečaj za Izpopolnjen jo v mizarski stroki. — Na prošnjo tuk. trgovsko zbornice je dovolilo visoko c. kr. trgov. mini8terstvo, da se otvori v Goriei poseben tečaj za izpopolnjenje v mizarski stroki ki bode trajal od 9. sept. pa do 18. okt. t. 1. Na tem tečaju bodo podu-čevali ruzni strokovni učitelji. Udeležiti se bode zamoglo tega tečaja le 15 mizarjev.
Čas za oglasitov k temu tečaju je ter se dotične prošnje zamorejo vložiti pri tuk. trg. zbornici do 81. t. m.
Proti varnosti zdravja. — Yr potok Vrlojbica, ki teče mimo ..Ruse hiše“, odteka se gnojnica iz raznih hiš in dvorišč. V lem potoku pa pore vsakdan mnogo peric perilo. Pa ne samo perilo, celo zelenjava ki se prodaja potom na mestnem trgu, izpira se v lej vodi.
Da tone morebiti korislnozdravju, je pač vsakemu umljivo. Le oni, • kateri imajo dolžnost da pazijo nad mestno zdravstveno policijo, so zdi da tega ne vidijo. Na ta nedostalek opozarjamo torej kompetentno oblast da ga še pravočasno odstrani, ker bi s časoma imel prav lahko usodepolne nasledke za zdravje meščanov.
Mrzlck. — Pri zasledovanju „Mrz-lekau so dozdaj prikopali 72 metrov, ne da bi prišli do zaželjenega cilja. Kopali bodo do 100 metrov. Ako ne zaslede do tega časa vode, potem se opusti vse delo.
Za uboge goriškega mesta je daroval c. kr. nameslnišlveni svetovalec in voditelj luk. c. kr. okr. glavarstva i>0 Kron.
Oznanilo. — Razpisujejo se s tem 4. deželni štipendiji po 400 kron za dijake z Goriškega, kateri so dovršili srednje in stopili v visoke šole.
Pri podeiitvi se bo gledalo na to, da dobita te štipendije dva dijaka slovenske in dva italijanske narodnosti. Če bi manjkalo dijakov izmod ene rečenih narodnosti, sme se nakazati štipendij dijakom druge narodnosti.
Štipendiji se bodo izplačevali v štirih četrtletnih odplačilih na prošnjo deleženca, ki mora izkazati, da je vpisan v vseučiliščno matrikulo in pozneje, da obiskuje učilišče.
Dotične prošnje se imajo podati deželnemu odboru v Gorici pismeno do IB. 10. 1902 in naj ae jim priložijo spričevala zrelosti, vboštva in vpisa v ono izmed visokih šol.
Razpis Stipendijev. — Razpisujejo se trije deželni štipendiji po 600 Kron ki jih je ustanovil deželni zbor sč sklepom 10. septembra 1888 v spomin štiridesetletnice vladarstva Nj. Vel. presv. cesarja Franca Jožefa I.
Deležiti se morejo te ustanove dijaki, sinovi očeta rojenega, stanujočega in pristojnega v tej grofiji, slušatelji prava, medicine, eventuelno modroslovja, politehnike ali višje poljedelske šole — na katerem avstrijskem vseučilišču — skozi vsa leta vseučiliščnih študij, držeč se obstoječih postavnih predpisov.
Prosilci naj podajo svoje vloge podpisanemu deželnemu odboru do 15. okl. 1902 in naj jim priložijo dokazila o rodu, | pristojnosti, o premoženjskih razmerah dotičnih družin, o tem, da so vpisani na kakem izmed navčdenih učilišč in o dosedanjem napredovanju.
Nesreča. — Pri Prvačini posipljejo železnico z gramozom ki ga vozijo s po- ( sebnimi vlaki. Delavci, ki razsipljejo gramoz z vozov, se nahajajo vedno na vozeh. Vlak se porniče od točke do točke kjer je potreba gramoza. Ko se je na kaki točki izsulo toliko gramoza kolikor ga je bilo treba, odrinil je vlak do drugo tako točke. Tako je bilo tudi v Prvačini, ko je neki Andrej Petrovčič iz Volčjedrage izsipal gramoz z voza. Ali glej I Ne da bi bilo dano posebno znamenje, odrine vlak dalje in pri tem je sunek, katerega je provzročilo premikanje vlaka, Petrovčiča, ki ni bil na to pripravljen, pahnilo z voza. Petrovčič si je pri tem padcu zlomil levo nogo in se hudo ranil na
glavi.	_	. .
Prepeljati so ga morali v bolnišnico
v Gorico.
Ogenj v Sovodnjah. — Od tam nam pišejo: 20. t. m. pc noči, okoli 11. ure nas je vzbudil plat zvona iz spanja. Hitro smo vstali in videli, da gori v do-lenjih Sovodnjah hlev posestnika Antona Tomšiča. Hlev je bil natlačen sena, okoli 55 centov, v spodnjih prostorih pa je bilo kmečko orodje in okoli 40 kvintalov krompirja. Orodje so rešili, drugo pa je vse zgorelo. Gorelo je do 1 Vi P°P- Za
hvaliti so je ljudstvu, da jo omojilo ogenj, ker je bila velika nevarnost, da se vname 5o sosednje poslopje. Kdo je zažgal, se no ve. Škode je okoli 1500 K. Blago je bilo zavarovano pri banki „Ungaro-Francese1', poslopje pa pri ,.Assieurazioni Generali4* v Trslu.
Nagla smrt. — V Gabrijah pri Hubijah je trgal v soboto češplje neki Franc Cekoviu (p. d. Sirk). Kar naenkrat se čuti nekaj slabo, gre z debla in se vsede na tla. Komaj se je vsedel, bil je že mrtev, zadela ga je najbrže kap. Pokopali so ga včeruj. Hanjki je zapustil vdovo in 7 nedoraslih otrok.
O^enj v Pevmi. — Nocoj okoli 2. ure po polnoči je nastal ogenj pri Jurjevcu v Pevmi. Zgorel je hlev in vse seno.
Zlomil si je roko. — V soboto se je ob bregu Kornja :gral 12-letni Karol Gej, ter s kladvom zbijal opeko. Neka Gregorič ga pahne in deček pade
2	inet^a globoko in si zlomi roko.
Konj se je splašil minoli četrtek na cesti proti pevmskem mostu. Zadel je z vozom, v katerem so bile Štiri osebe, ob vodnjak pri mostu. Voz se je razbil. K sreči pa se noben na vozu sedečih ni hndo poškodoval.
Semenj sv. Jerneja. — V pondeljek je pričel semenj sv. Jerneja, ki bn trajal osem dni. V pond. ni bilo posebno dosti ljudstva in se sploh opaža da so semnji v Gorici od leta do leta manj obiskovani, kar je popolnoma naravno, ker so nahaja dan danes po deželi že skoro v vsaki vasi kaka prodajal n ica.
Ljudski tabor skliče katoliško-narodna stranka na Kranjskem dne 12. oktobra. Ta ljudski shod bode sijajna manifestacija za občno in tajno volilno pravico. Isti dan zvečer odide iz Ljubljane romarski viak na Sv. Goro.
Črna vojska. — „Wiener Zeitung" objavlja naredbo ministerstva za deželno obrambo od 16. t. m., ki odreja, da imajo v slučaju sklicanja črne vojske pod orožje, črnovojniki brez ozira na to, kje bivajo, in ne da bi se zglasili pri županu, oditi naravnost na oboroževalno postajo oziroma na črnovojniško okrajno poveljstvo. —
Volitve v Rihembergu. — „Soča“ je pisala: „Naši pojdejo navdušeno na volišče s popolnim upanjem na zmago“. In šli so vdušeno z volišča brez zmage. Naprednjaki so propadli v vseh treh razredih. V tretjem razredu so naši dobili 145, naprednjaki 76 glasov. V drugem razredu je dobila naša stranka 92, napredna le 45 glasov. Volitve v I. razredu pa se naprednjaki niti niso udeležili, naši do dobili 27 glasov. — Tako je konec nepredne glorije v Rihembergu. Volitve so pokapale na kako slabih nogah sloni vsa tamošnja naprednost. Izmed vnanjih volilcev je volilo 30 na našo stranko in 45 na napredno, Živeli vrli volilci!
Iz Kobarida. — V Kobaridu se je ravnokar ustanovilo novo društvo, z imenom »Katoliško bralno in izobraževalno društvo11. Ono ima namen, na podlagi katoliških načel voditi ljudstvo k pravi omiki in k katoliški samozavesti. In da je to društvo v Kobaridu prava potreba, za to pričajo vse sedanje razmere. Liberalizem, ki jo tukaj v Gabr-ščekovi domovini pognal globokejše korenine, kakor kje drugje, stopa vedno v žalostnejših oblikah na dan s svojimi strupenimi sadovi. Razdivjanost, kakoršne ne pomnijo niti najstarejši Kobaridci, je zajela sedanji, posebno mlajši rod, ki ima zato svoje učitelje v starejših liberalnih prvakih. A kar je nnjžalostnejše in kar mora pravega rodoljuba napolnjevati s strahom za prihodnjost, je to, da liberalno polovičarstvo rodi v vedno večji meri -- neznačaje! In to je za narod pogubno! Zato pa, more li človek, kateremu je mari narodove sreče, mirno zreti tako razdevajoče izdajsko početje? Ne, marveč vsak se mora v očigled tem žalostnim dejstvom ojunačiti in zastaviti svoje moči v obrambo našega ljudstva!
In taka obramba, taka trdnjava se je ravnokar dvignila v Kobaridu. Še so v Kobaridu možje in tudi mladeniči, katerih ni potegnil za seboj liberalni tok. Še se dobe odločni ljudje, ki v strahu ne klečeplazijo pred liberalnimi mogotci. Čast takim možem in mladeničem! Treznim ljudem se odpirajo oči, s studom se obračajo od liberalne stranke, ki živi le v znamenju posurovelosti in iščejo obrambe svojim še ostalim plemenitim čutom v okrilju katoliškega izobraževalnega društva. Tako je prav! Naprej! Kadar bo poražen liberalni smrdljivi zmaj, ki zavira vsako narodno delo, tedaj
so bo naš narod popel na višek toli za-željene sreče in toli pogrešanega miru. Zato pa naprej z Bogom za krščansko ljudstvo!
Od Sv. Lunje 27. avg. V „Primorcu“ smo brali surov napad na neko obče-spoštovano osebo, katero imenuje „Prim.“ dopisnik ..Mostarskega črnega lažnika in obrekovalca po poklicu" tor ga sumniči prav po nedolžnem, da je nekaj pisal v „Gorico“. Rečemo Vam, Fratnik, da kukavic iščite Vi le v scnci Vašega liberalnega gnezdica in pa prav blizo tistega, ki Vam je sklanfal članek za „Primorca ‘.
Dotično osebo pa, katero sta Vi in Vaš pisač tako surovo napadla, mi farani spoštujemo zavoljo lepih čednosti in zaslug ki jih ima. In še to Vam povemo, da grje ko bodete to osebo napadali, bolj se je bomo mi oklepali, pa no zato, da Vam nasprotujemo, ampak zavoljo njenih zaslug.	Več faranov.
Iz Krna, 18. avgusta 1902. — Zgodilo se je, kar bi ne bili pričakovali z lepa. Vsled velikodušne podpore in skrbi naših vaščanov, to je prebivalcev samo 2 3 h š smo dozidali lepo cerkvico sv. Roka v Krnu. (Na Krnu pravimo v planini). Dolga je cerkvica 12 metrov, 6 široka in 8 visoka. Da se spozna, koliko dela in truda je bilo pri tej zidavi, treba pomisliti, da je vasica Krn visoko v bregu ležeča (nekatere hiše morajo bili okoli 1000 metrov visoko, če no več), da ni nobene ceste in da je bilo treba skoro vse potrebno skoro le na plečih znosili. Ali vse to bomo ugrešili, kadar bo cerkvica arejena in svojemu namenu izročena.
Naša vas je zelo raztrešena, in se kuracijski zvonovi ne slišijo radi oddaljenosti do nas in okolnih planin in se-nožetij. In zato se prebivalci posebno še veselijo in težko pričakujejo zvonova, da jim bosta dajala znamenje k molitvi, ob delopustu, ob pogrebih itd. Marsikdo je že izrekel željo, da bi le še to dočakal, da bi zvon zapel; potem bi bil pozabljen ves trud in trpljenje. Naročili smo res
2	zvona v vrodnosli 1833 K. Ali kje bo pa plačilo? Kje naj kmet hribovec vzame še za to? Dozdaj so nas bolela le pleča, ali za naprej nas bo pa — tudi glava, da smo se upali toliko. — Morda pa bi se našel še kak dobrotnik, ki bi nam mogel in hotel nakloniti kako podporo ter bi jo doposlal n. pr. našemu preč. g. J. Lebenu, knratu na Libušnjem. Morda se nas spomni kdo, ki je vnet za čast božjo in je prijatelj kmeta trpina in gorske prirode? Morda bi se oglasil kak duhovni g. ki ga popelje pot kdaj tod na našo Planjo (Krn), uživat lep razgled po božjem svetu. Prosimo!
Logje v Kotu. — Naš preč. gosp. vikarij nas je zapustil. Šel je iskat zdravja v bolnico. Žalostnim srcem smo se ločili od njega, ki nam je bil dober pastir, naklonjen prijatelj. Zato smo ga tudi ljubili. Nekateri so ga sovražili in črnili. Ali velika večina duhovnjanov je v štirih letih njegovega bivanja med nami spoznala njegovo dobro srce. Veliko je storil gospod za olepšanje cerkve. Napravil je lepi novi spovednici, krasno prižnico in več drugih res potrebnih re-čij. G. vikarij je iz svojega denarja kupil krasne svečnike za veliki oltar naše cerkve. Bog pa ga je obiskal z boleznijo. Mi pa njegovi udani verniki, molimo za njegovo zdravje, da bi se ozdravljen zopet vrnil med nas.
Iz Kostanjevice na Krasu nam pišejo : Dne 16. avgusta t. 1. so priredili naši kamnoseki lepo slovesnost s cerkveno svečanostjo, katere so se udeležili naši delavci in drugo občinstvo. Vse je bilo v praznični obleki. Slavnost je povzdigovalo grmenje topičev in pritrko-vanje zvonov tako, da se je vsakemu že od daleč veselje bralo na licu. Prav hvaležni smo vsem onim, ki so se zavzeli za stvar. Naj bi se naša mladina čedalje bolj navduševala za pravi napredek in izobrazbo. Saj je v občini potreba razumnega naraščaja, ki bi kedaj vodil občino po poti zdravega napredka. Prav hvaležni smo tudi našim vrlim pevcem, ki so s svojim lepim petjem povzdignili to svečanost. Le tako naprej!
Vol ustavil vlak. — Potniki, ki so se peljali v petek zjutraj z brzovla-kom, ki gre iz Gorice ob 9. uri in nekaj minut proti Trstu, bili so med Tržičem in Devinom vsi prestrašeni, ker so naenkrat kolesa vozov, v katerih so se peljali, začela nekam čudno ropotati in se je ves vlak začel stresati. Vsled tega nenavadnega pojava so skočili ljudje k oknom in posebno bojazljive ženske so začele vpiti in jokali. Pa kmalu se ustavi
vlak in ljudjo =o poskakali z vozov, da bi se prepričali, kaj se je zgodilo. In kaj se je zgodilo? Na pašniku ob železnični progi se je pasla čreda goved ; štiri iz med govedi so prišle celo na tir. Ker jih je strojevodja vlaka, ki se je nahajal na ovinku, zagledal šo le od blizu in ni mogel tako hitro ustaviti, sr>ustil je z vso silo iz lokomotive par, kar je provzro-čilo velik šum, ker je hotel s tem oplašiti žival ter jo prepoditi. Tri govede so v resnici stekle s tira, le jeden vol se ni zato nič zmenil, marveč da bi s tem pokazal svojo avtoriteto in zaničevanje, obrnil je lokomotivi — zadnico. Ker pa se lokomotiva tudi za njegovo zadnico ni hotela zmeniti, marveč je le rinila naprej, postane vol nejevoljen, se razjezi in ves togoten so obrne in nastavi roge proti lokomotivi. Zdaj pa se je pokazalo, kdo je močneji. Lokomotiva pahne vola v stran, namreč ob zid stoječ ob progi, to pa že s tako silo da je vol odletel od zida zopet pod vlak in sicer pod tretji voz Vola je teža voza seveda kar zma-stila in ta masa ležeča na progi je provzročila, da je naslednji voz prišel iz tira. In tako je vlak obtičal na progi. Ker je kmalu za njim prispel poštni vlak iz Gorice, prestopilo je kakih 70 oseb v ta vlak, ki jih je peljal do Nabrežine. Kor je bilo pa vseh potnikov nad 200, so morali čakali, dokler je pripihal iz Trsta drugi stroj, ki je pomagal spraviti vlak zopet na tir.
Iz Trsta nam pojasnujejo, da ka-pitularni vikar je č. g. kapelana Matijo Škabar nadomestil z č. gosp. Jakobom Dkmar. Ob enem pa je bil imenovan kot rojanski kapelan tudi č. g. Jakob Vatto-vaz iz Kopra, ker eno kooperatorjevo mesto v Rojanu je bilo sistemizirano Se za pokojnega škofa Glavine, in katero mesto je bilo prazno od marca dalje. S tem upamo smo zadostili zahtevam kap. vikarija preč. msg. Petronio.
Pripomniti pa moramo, da se je takoj s premeščenjem g. Škabarja objavilo nameščenje g. Vattovaz-a v Rojanu, in smo še le pozneje zaznali, da je sem. duhovnik Ukmar imenovan tudi za Rojan. Ljudstvo je bilo v resnici ogorčeno, ker je mislilo, da se je Škabarja nadomestilo z Italijanom. Mi smo pa to zabiležili.
101 odlikovanje je dal nemSki cesar Lloydovim uslužbencem. — Kakor znano, je bil parnik avstrijskega Lloyda „Nadvojvoda Franc Ferdinand1* pripeljal z Kitaj a nemški batalijon vojakov, ki se je ustavil tudi na Dunaju.
Samomor v ječi. — V koprski ječi se je obesil v petek 28-letni kaznjenec Vinko Facchinolli iz Tirolskega.
Vol v lekarni. — V Pulju hotel si je ogledati Budinisovo lekarno tudi nek vol. Prišel je namreč notri ter, ker mu niso reči ugajale, začel ie vse od kraja prevračati, piskrčke, lončke in druge reči. Ljudje, ki so bili v lekarni, so imeli mnogo posla, predno so se iznebili tega nepoklicanega nadzornika.
Kranjske novice. — Gorelo je v soboto pri Kralju v vasi Rožnik pri Turjaku. Pri rešilnih delih se je Marija Jančar tako opekla, da so jo morali prepeljati v bolnico. — V Ljnbljani so začeli podirati staro licealno poslopje, v katerem je bila gimnazija. — Pri Struž-niku v trnovskem predmestju v Ljubljani je umrla gostilničarka. Več trnovskih fantov je prišlo kropit. Pri pijači so se stepli, in so trije odnesli krvave glave.
—	63-letni hlapec Lombar je padel s poda Mar. Rojc v Zadragi in se ubil. —
V Mokronogu je pogorela pristava graj-ščine „Konopendol“. Živino so rešili, drugo je vse zgorelo. — Premog so našli mej Št. Jernejem, Sy. Križem, Gadovo pečjo in Gracerievim tumom. — Pri streljanji] z možnarji ponesrečil se je v Nevljah 19-letni delavec Fr. Kotnik. —
V Grmošnjicah je poginil vol, ker ga je na paši pičila kača v ustnico,
Štajerske novice. — Volitve v dež. zbor bodo meseca oktobra. — Ptujski nemški godci so šli na nemško slavnost v Gradec. Note so spravili s klobasicami in žemljami skupaj v zaboj. V Gradcu jim je postrešček odnesel klobase z notami vred. Vrnili so se domov brez produkcije in brez not ter čakajo na klobase. — Gradec dobi tretjo gimnazijo. — Utopil se je v Muri pri Spielfeldu pek. učenec Fr. Hecl. Odnesla ga je pri kopanju deroča voda. — Nov most pri Režicah bo veljal 420.000 kron. — Nad 1000 Štajercev je romalo v posebnem vlaku na Brezje. — V Artičah sta obhajala zlato poroko Franc Zajc in Apolonija roj. Sodič. — Na Pragerskem so
prejeli trgovko z dekleti Julijo llirschfeld iz Budimpešte. — V Celju je padel raz oder slikar Jožef Bandok in se hudo poškodoval.
Korofikc novice. — Gorelo je v Lovankah pri Dobrlivasi. — Podrl se je veliki dimnik plavža v Prevaljah.
— Pri Beljaku so našli na polju mrtvega 45-letnega J. Božiča. Uzrok smrti, žganje. — Vlak je povozil občinskega ubožca, starega 44 let. Bil je pijan in zato vlaka ni zapazil. — V Celovci se je obesil BUetni dninar S. Gangl. Uzrok: ni imel dela in ne vere. — Žensko učiteljišče dobi Celovec. — V Peravi pri Beljaku je skočila v Dravo 52letna delavka Ana Babič. Trupla še niso našli.
Odlikovanje Židov. — Povodom kronanja angleškega kralja so bili odlikovani z velikim, oziroma komturnim križem Viktorja reda židovski miljarderi James Alfred in Leopold Rotšild v navzočnosti najvišjega plemstva. Vzrok je pač ta, ker je bil sedanji angleški kralj kralj kot prestolonaslednik eden naj večjih lahkoživcev in dolžnikov na vsem svetu.
Premetena udovn. — Iz južne Amerike se poroča, da je prišla k župniku v Buenoq-Ayres uboga udova, kije z objokanimi očmi pripovedovala, da so ji neznani zlikovci 400 kron vkradli. Prosila ga je, da naj s prižnice oznani, da se bo tatu odpustilo, ako prinese ubogi udovi denar nazaj. — Duhovnik oznani. In res po opravilu pride k spovedi neka ženska, ki prizna, daje vkradla 400 kron in ga prosi oproščenja. Udova je bila denarja strašno vesela. Iz same hvaležnosti ponudi župniku 40 K za cerkev. Župnik na to sprejme znesek in ji da iz vrednostnega papirja, glasečega so na 400 K 360 K nazaj. Ko si drugi dan denar natančneje ogleda, vidi, da je banknota ponarejena,
Kača na gostbi z otroci. — Od družine Prekup v Szalmonfalvi na Ogrskem je šel oče navadno zgodaj iz hiše na polje, mati mu je sledila, a doma jo puščala dvoje svojih majhnih olrok v posteljici, h za zajutrek jima je puščala v skledici mleka. Ko bi se kasneje otroka Peter in Ančika zbudila in vstala, bi povžila od matere jim puščeno mleko. Mati je pa opazila, da so otroci jako slabi in lačni, ko se ona vrne domov, zato je puščala več mleka, a vendar sta se otroka zmiraj pritoževala, da sta lačna, to ji je dalo povod, da je pomislila, da mora nekdo otrokom mleko popiti. Nekega jutra pripravi v skledico dovolj mleka in se poleg hiše skrije, da vidi, ako pride kdo v hišo ali ne. Tako ču-vjgoč je slišala otroka, ko sta se zbudila in šla do okna, da vidi, kaj bo. Otroka sta precej tekla po skledico, se vsedla na tla in začela z žlicama srkati mleko.
V istem času se pa pokaže med njima velika siva kača; mati je od strahu skoraj omedlela, ali skrb za otroka ji je dala poguma, da je vstrajala, da vidi, kaj bo. Kača se je mirno približala skledici in začela srkati mleko z otrokoma, a ko je kača le preveč vtaknila glavo v skledico, udaril jo je Peter lahno z žlico, kot bi jo hotel opozoriti, da je to vender preveč, ker hoče vse požreti; kača se je na to nekoliko ustavila in potem v novič utek-nila glavo v skledo ter poželjivo srkala mleko, kar je bilo otrokoma navadna stvar. Prekupovki je bilo to že preveč. Šla je oprezno v hišo, vzela sekiro in se potihoma približala otrokoma, a ko se je kača nekoliko odstranila od sklede, odsekala ji je glavo. Otroka sta čudno pogledala mater in Peter je dejal hrvaško: „Draga majka, zašto si ubila siroticu11.
Kotiček za „Sočine“ cvetke. —
V 93. štev. „SočeM v notici „Oh ta jezica !u se nahajajo naslednje cvetke: „Noricau, „Prismojenec“, „klerikalnizdraž-barji", „falotje, ki pišejo v falotskega „Pri-smojenca**, „Prismojenec“ je tako malovreden list, da ni drugega pričakovati o.l njega nego malovrednost. Od barabe ho more dobiti le barabstvo. In tako barab-skega lista kakor je „Prismojenec“, ni-.
— Vse te cvetke so zrasle na mali gredici „Sočinega“ vrta. Sicer pa od barabe se more dobiti le barab s t v o !
Na stanovanje in hrauo sprejme
3	učence slovenska družina. Več pove upravnik „Primorskega Lista1*.
Listnica uredništva: — G. so-trudnike in dopisnike prosimo, da nam pošiljajo dopise pravočasno, da jih dobimo vsaj vsako sredo popoldne. Drugače stvar zastane in zastari. Prosimo ozirajte se na to I
Za kratek čas.
Dobro hiu jo je zasolil. — Nek
okoličanski smolarček je nedavno sede v Gorici v neki krčmi v družbi kmečkih mož. Pogovor nanese tudi na vero, cerkev itd. in tu se začne smolarček bahati da nič ne veruje, da ne gre nobenkrut k spovedi, da je neumnost v cerkev hoditi in nazadnje pove, da gre k večjemu petkrat ali šestkrat na leto v cerkev k maži. ,,Kaj. tolikrat greste v cerkev", se začudi neki kmetič iz Vrtojbe, „tolikrat? O, to je že še, ali jaz imam doma dva ki pa celo leto ne gresta nobenkrat in ki nimata prav nobene vere!“ ..Nobenkrat ne gresta?" se začudi smolarček „katera dva no? Saj, kolikor vas poznam, ste sam z ženo" „0, nisem sam ne“, odgovori modri kmetič, „doma imam v hlevu dva prašen; ta dva nimata no bone vere in tudi v cerkev ne gresta nikdar-1. Ko je smolarček to sliSal, jo je hitro popihal.
dobi se v zalogi tvrdke
I. Zornik, — Gorica
Gosposka ulica št. 7, prva in~odina slovenska trgovina za modno blago.
Najboljše, največje in najcencjše skladišče vsakovrstnega perila, srajc za hribolazce in kolesarje vsake velikosti, jopic za telovadce, krasnih kravat v vsakem slogu, nogavic, rokavic, životni-kov (modercev), solčnikov, pihalk, dežnikov, blusen, spodnjih kril, divnih okraskov za obleke, svil za obleke in blnse, vsih potrebščin za vezenje.
Priporočevalno najbolje kupova-Iišče za g. Šivilje in krojače.
Naročila za izdelovanje perila (za gospode), in modercev po vsakej meri in zahtevi izvršujejo se točno.
Odlikovana
krojaška delavnica
Ant. Krušič.
V	Gorici, Vrtna ulica.
Priporoča se slavnemu občinstvu, posebej še prečastiti duhovščini v mestu in na deželi za izdelovanje oblek za vsaki stan. Ima bogato zalogo avstrijskega in angležkega blaga vsake vrste.
Pl A-DTT A za birmo in L/iiHlijii druge prilike
novejše, krasno vezano molitvene knjigo, po čudovito nizkih cenah : 1)0 in 70 v., 1 K, 1 K 20 v, 1 K 80 v. ild. in lepo podobe birniovnnjn ima zalogo v Gorici v Senienislil ulici G. LIKAR.
Anton Breščak
Grorica, gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarne Olroncoll).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejib slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Baz-lično pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Bazlične stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Beči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
V	zalogi ima najelegatnejšo ; sobno opravo, na katero se še posebej opozarja p. n. občinstvo! i
Viktor Toffoli
v Gorici, vi« Teatru h(. 20
(na stari pošti)
velika zaloga oljkinega olja
iz najugodnejših krajev.
Jedilno . . kr.	40	Corfu	.
„ boljše	„	44	Bari	.
dalmatinsko	„	48	Lucca	.
istrijansko .	„	48	Ni/za	•
Priporoča se preč. duhovščini za naročbo olja za cerkv. svetilke.
>000
Krojaška mojstra
čufer & Bajt
v Gorici, ulica sv. Antona št. 7
v hiši g. J. Kopača pri okr. sodniji, izdelujeta
vsakovrstne obleke za možke po meri, bodisi fine ali pa priproste.
Priporočata se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini in učencem srednjih in ljudskih dol za obilna naročila.
Št. 1602 Naznanja se, da
JAVNA DRAŽBA
zastavil II. 6 etrtleta t. j. mesecev aprila, maja in junija 1901
začne v ponedeljek 15. septembra 1902. ter se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke.
0(1 ravnateljstva zastavljalnice in ž njo združene hranilnice.
V	Gorici, 11. avgusta 1902.
J)
Lekarna
Crislifileiti i
Prave in edine žel. kapljice 2 znamko sv. Antona Pado-vanskega.
WW/
Zdravilna moč teh kapljic je ne-Jj&j* prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico
(Varstvena mamka) popije _ Qkn^
Selodec, storž, da zgine v kratkem lasu omotica in St-votna Unost (mrtvost). Te kapljice tudi stor6, da llovek raje ji.
Cena steklenici 60 vin.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni
CB1STOFOLETTI
v Gorici.
'fr
ozor zidarji in iesotržcif
V nedeljo dne 31. avgusta t. 1. ob 3 uri in pol popoludne, vrši se prostovoljna JAVNA DKAŽBA stavbinskega lesa pri mostu v AVČAH.
■'“	-V	'4	.	r‘t';;
.... •
. ■* ■
Špedicijska poslovnica
Gašpar Hvalič
v Gorici,
v ulici llorolli st. 12.
Priporoča so Inplo Slovencem v mesili in rojakom uti deželi zn prevažanje vsakovrslnega blaga in pohištva v vse kraje. Ker ima
tri nove zaprte vozove za prevažanje, ^
zagotavlja, da se blago nepoškodovano dostavlja.
Domača tvrdka, ustanovljena 1. 1806. Tvorniška zaloga usnja >0000000 Tvornica nadplatov (večkrat odlikovana) >© Glavna zaloga voščila (biksa) v korist OO OOOOOO družbi sv. Cirila in Metoda Izdelovalnica jermenov za stroje, bičev itd. Prave ruske galoše OOOOOOOOO
J, XDru.f0Trtesi? Oeriaa
glavna zaloga: Gosposka ulica št. 3 >000 Podružnice: >000000000000 00000< Gorica, Raštel 3 >0000 00000< Komen >00000000 000004 Sežana >00000000
Telefon št. 62 ®®$®$$$®$ ® ® ® ®
Največja trgovina krojnega blaga
»Krojaška zadruga"
Gorica, Gosposka ulica št. 7
Priporoča se v to stroko spadajoče kakovosti blaga za bližajočo se letno dobo, kakor: volne, perkal, satin, batist, zephir svile, svile za prati, Volile de Lanie, Tennis, Oksford, piqu£ luknjasti. Možka sukna po vsaki ceni v veliki izberi. Nadalje ima bogato zalogo preprog, pregrinjal, zaves, blaga za mobilje, platna, Chiffona. ruskega platna. Kneippovega platna, hlacevine, volnenih odej, kovtrov, srajc, bombaievin, žepnih rut itd.
Gospoda opozarja na izborno perilo, katero se razprodaja 15 % pod oeno. dokler je še zaloge.
Pod perilo spada Bledeče: bele srajce z barvanimi oprsnikl, ovratnilcl, zapestnice, nogavice, srajce za hribolazce itd.	•
Vse po najnižjih in stalnih cenah!
Na željo se raapoSiljajo uzorci po&tnine prosti.