GLASOVA anorama KRANJ, 9. FEBRUARJA 1963 ŠTEVILKA 6 V tej številki: TEŽKE VOLITVE 0 Britanska laburistična stranka že dvanajst let čaka, da se bo vselila v londonsko vladno palačo. Vendar ji to ne uspeva. V zadnjem desetletju je zgubila štiri veli t ve. Po smrti vodje laburistične stranke Hugh Gait-skella, eneja največjih političnih razumnikov na otoku, pravijo, da je ta mož bitko izgubil, ni pa izgubil vojne. Zato pričakujejo, da bo novo vodstvo spravilo britanske laburiste zopet na oblast. Zapisek ob prelomnici britanske labur. stranke berite na drugi strani. VTISI Z ULIC SVETOVNEGA VELEMESTA VELIKI PARIZ 4 Vsak človek si želi enkrat videti Pariz. Kdor ga vidi prvič, se ne more ubraniti, da ga ne bi vi-Bel še drugič, desetič in venomer znova. Reportažo o vtisih z ulic tega velikega svetovnega mesta začenjamo objavljati danes na tretji strani. Avtor opisuje Pariz s številnimi vtisi in zapaža-nji na ulici, v podzemski železnici in v hotelih. Berite vrsto repertaž iz Pariza, ki bodo v nadaljevanjih izhajale. POTNIŠKA LETALA JUTRI % Mnogi prerokujejo letalstvu v prihodnosti nagli razvoj. — Z naraščanjem razdalj, ki jih človek mora prepotovati, da bi uspešno vzdrževal stike v poslovnem svetu, je računati, da se bo potniško letalstvo v prihodnjih letih razširilo v vse predele sveta. Sestavek o razvoju potniškega letalstva berite na četrti strani. Bled je že teden dni v znamenju italijanskega filma »Jutri bom prosta«. Vsi hoteli in gostišča so dobili nove napise. Podatki o prehrani Kruh je naša jed V usfa dobimo velike količine hrane, kljub temu pa je naša prehrana slaba Po mednarodnih podatkih o prehrani je Jugoslavija s 3.030 kalorijami na glavo pre-bivavca pri vrhu svetovne lestvice in prednjači med evropskimi državami. Po drugi strani pa prehrana našega prebivalstva znatno zaostaja za prehrano v razvitih industrijskih državah. Naš državljan namreč uporablja pri svoji prehrani samo 23 odstotkov kalorij, ki imajo živalsko poreklo. Znano je, da je hrana živalskega porekla za rast in delo telesa neprimerno boljša in izdatnejša. Avstrijci, Francozi, Italijani, Belgijci, Nizozemci, Švicarji in Nemci se hranijo s 37 do 44 odstotki hrane, ki ima živalsko poreklo. Po tej primerjavi lahko sklepamo, da se hranimo bolj z rastlinsko hrano. Uživamo veliko kruha, testenin in fižola ter malo mesa, rib, jajc in mlečnih izdelkov. To je do neke mere posledica ekonomskih razmer, v kate- rih živimo. Z druge strani pa ne smemo podcenjevati tudi neznanja, običajev in raz-sipništva. O Jugoslovanih bi lahko rekli, da veliko jedo, vendar se ne znajo dobro hraniti. Če je človek sit še ne pomeni, da se debeli in da je dobro nahranjen. Še vedno uživamo preveč kruha, ki bi moral biti samo spremljeva-vec v naši prehrani. Pred tremi leti je Jugoslovan pojedel 187,7 kg žitaric, Italijan 40 kg, Avstrijec 80 kg, Francoz pa 84 kilogramov. Mesa, rib in mlečnih proizvodov je Jugo- slovan v tem letu pojedel Avstrijec 80 kg, Francoz pa 84 Nemec in trikrat manj kot Francoz. Prehrana se namreč zboljšuje takrat, ko druga hrana zamenja žitarice. Tudi način prehrane pri nas ni dober. Naši kmetje običajno dobro jedo ob praznikih, ko ne delajo. Prav sla-, bo pa jedo, ko morajo težko) delati. rPavilno pa bi bilo ravno nasprotno. Tudi v mestu ljudje niso pametnejši. Razkošni so v začetku meseca, ko je v hiši še dovolj zalog, štedijo pa proti koncu, ko so zaloge pošle. Srečanja z ljudmi @ Srečanja z ljudmi O Srečanja z ljudmi • Srečanja z ljudmi O Srečanja z ljudmi Ko sem kandidata za člana biroja centralnega komiteja mongolske revolucionarne mladine in prvega sekretarja mestnega komiteja te organziacije v glavnem mestu Ulan Batorju P. GUNGUAŽAVA ter člana centralnega komiteja mongolske revolucionarne mladine D. ALTANGERELA obiskal v jedilnici hotela Evropa v Kranju, sta vsa zamišljena igrala šah. Na Gorenjsko sta prišla kot gosta Zveze mladine Jugoslavije, potem ko sta od 23. do 26. januarja prisostvovala beograjskemu mladinskemu kongresu. Niti malo ju ni motilo pri igri, ko je moja vprašanja beograjski štude-nt iz spremstva tujih gostov na obisku po naši deželi pričel prevajati v češčino. Ta jezik je namreč Altangerel razumel in — po razgovoru z Gungua-žavo v njunem jeziku — v njem tudi odgovarjal. Seveda med razgovorom nista premikala figur, ampak sta zadržano zrla v položaj na šahovneii. Gosta iz daline dežele £ Kakšni so vajini vtisi z beograjskega mladinskega kongresa? — Najbolj si bova zapomnila, kako jasno in odkrito je jugoslovanska mladina na svojem kongresu pregledala delo in s kakšno odločnostjo je sprejemala prihodnje naloge. © Prosim, povejta nekaj o organizaciji, ki jo zastopata na obisku v naši deželi! — Zveza mongolske revolucionarne mladir.c, ki ima že več kot 40-lelno tradicijo, je prvi pomočnik in iz-vrševavec nalog mongolske partije. Sedaj naše ljudstvo uspešno »gradi« že tretjo petletko in je mladina seveda najbolj angažirana pri tem. Naj še omeniva, da ima organizacija nekaj nad 400 tisoč članov. 9 Kako se počutita na Goren/jskem — tudi glede ma obilico snega? — Sneg za naju ni novost in tudi ne problem. Sicer pa so nama tukajšnji kraji izredno všeč. škoda le, da jih ndsva videla tudi brez zimske obleke, saj sva že večkrat slišala, da so pri vas čudoviti kraji. Najlepši vtis pa so na naju naredili številni topli sprejemi, ki sva jih doživela kot gosta jugoslovanske mladine. nobus9 globus Ljubezenske pesmi so prepovedali © Vlada Južnega Vietnama, ki v vojni proti gverilcem nima uspeha, je našla novega sovražnika: LJUBEZENSKE PESMI. Z vladnim ukazom so prepovedali peti 43 znanih vietnamskih ljubezenskih pesmi. Pravijo, da so te pesmi preveč sladke in ne vplivajo ugodno na borbeni duh vietnamskih vojakov. Brada za pomorščake O švedsko obrambno ministrstvo priporoča vsem švedskim mornarjem, da se ne brijejo, če piha močna burja ali pa če pade temperatura poti — 7 stopinj Celzija. Priporočilo so sprejeli na podlagi znanstvenih raziskav, ki so pokazale, da gosta brada preprečuje zračne tokove in tako postaja prirodna prepreka proti vlagi in mrazu. Razbojnik s slabimi živci 0 39-Ietni Roy Lain je vdrl v n.ko ameriško banko v Atalanti, izvlekel samokres in ukazal uslužbencem in stra-kam, da se postavijo ob zid. Od blagajnika je zahteval, da mu v vrečo nasuje ves denar iz blagajne. Ko je dobil vrečo z denarjem, je razbojnik padel v nezavest. Policija, ki je prišla pozneje, je razbojnika našla že zvezanega. Umrli reditelj britanskih laburistov Hugh Gaitshell v družbi s svojimi najožjimi sodelavci George Brovvnom in Haroldom VVilsonom na konferenci britanskih laburistov v Brightohu lansko leto Britanska opozicijska stranka je še ?edno brez voditelja it ve Znani britanski novinar Richard Crossmau je ob smrti 56-Ietnega voditelja britanske laburistične stranke Hugh Gaitskella zapisal: »Nisem nikoli verjel, da bom s solzami naznanjal smrt Hugh Gaitskella«. Ni menda prvič v britanski zgodovini, da so Britanci spoznali veličino svojega voditelja šele neposredno pred smrtjo, ko mu je težka bolezen že prerokovala skorajšnji konec politične dejavnosti. Britanski volivci so več let živeli v zmotnem prepričanju ,da laburistični voditelj ni bil pravi človek, ki bi znal deželo voditi do zasluženih lordskih priznanj in do počitka v lordovski zbornici, šele ob njegovi smrti so ga začeli hvaliti in poveličevati do nebes. Toda to zaupanje je bilo prepozno. toliko star leta 1865, sir Win-ston Churchill leta 1930 in lord Attlee leta 1938. Nihče izmed njih ni takrat še dosegel takšnega nacionalnega ugleda, kakršnega je imel po številnih borbah, porazih in uspehih GaitskelI, ko ga je načela neozdravljiva bolezen. Lipov bog Voditelji umirajo v črnini GaitskelI je pravijo izgubil bitko, ni pa izgubil vojne. Znana in mnogokrat uporabljena krilatica ima v prenesenem 6mislu na britanske razmere veliko dokazov. Odkar je umrl najmlajši britanski voditelj William Pitt v 46. letu starosti, ni bilo v britanskem političnem življenju bolj težke izgube. Toda Pitt je imel s svojo smrtjo zadoščenje, ki ga GaitskelI nI imel. Bil je predsednik britanske vlade, medtem ko 6o je GaitskelI žele pripravljal, da postane prvi človek v Veliki Britaniji. Pri njegovih letih nihče v zadnjem času ni prišel tako visoko po političnem stopnišču. GaitskelI je prišel zelo mlad na vodilen položaj britanskih laburistov. Sestinpet-deset let 6o bili stari največji britanski državniki, ko f<: ;c njihova" politična kariera šele začela. Gladit on je bil Harold Wilson ima največ upanja, da postane vodja britanskih laburistov Politični nasprotniki "so voditelja britanskih laburistov večkrat zmerjali, da je podoben »lipovemu bogu«. V njegovem nastopu ni bilo pravega življenja In TviljtiAn« pt-orcU T"'M v lastnih vrstah so mu zamerili njegov preveč -razum-niški značaj«. Njegovi osebnosti je manikalo zagona, poleta, prepričljivosti in temperamenta. Toda bil je človek izrednih intelektualnih sposobnosti, posten, z močno volio in doslednostjo, ko ie sooznal, da Je njegova politika pravilna. Zelo je razširjeno mišljenje, da je Bevan naredil iz Gaitskella osebnost nacionalnega obsega. Večkrat ga je napadal in zasmehoval na javnih zborovanjih. S tem je povzročil, da je Gaitskellova popularnost naraščala. Laburistična stanka >>v senci« Ze dvanajst let laburisti zaman naskakuiejo vladno palačo na številnih volitvah. Po letu 1950 so zapovrstjo izgubili štiri volitve. Laburistična »vlada v senci« je v tem času Izmenjala več mčel o britanskena socializmu. Odpovedala se je nacionalizacije, da bi priteg- nila glasove »Slednjega britanskega sloja«. Vodstvo je bilo vedno bolj pripravljeno na kompromise in popuščanja. Kriza v britanski laburistični stranki traja že skoraj desetletje. Po letu 1953 je GaitskelI prevzel vodstvo v tej stranki, ki je bila v razpadanju. Njegov položaj jo bil oslabljen in omajan. Vendar je bil GaitskelI odločen, da do neke meje uredi razmere v stranki. Ni maral nadaljevati Attleejevega položaja, ki je zaradi 6tolčka prevzel položaj vodilne osebnosti v stranki in se je prerival iz krize v krizo. GaitskelI je menil, da stranka ne potrebuje močnega predsednika, pač pa močno skupno vodstvo. To svojo nalogo je GaitskelI več ali manj uspešno opravil Nasledniki Nastane vprašanje, ali britanska laburistična .stranka ni pred novo težko krizo? Volitve za novega predsednika 6tranke so dvojne in jih bodo opravili najkasneje do 14/februarja. Za 6edaj je znano, da ima največ upanja med tremi kandidati Harold Wil-son, zunanji minister v laburistični vladi »v senci«. Razen njega 6C za ia sedež potegujeta še 48-letni George Brovvn in 50-letni James Callaghan. Med vsemi je Harold Wii^o-i najmlajši in največ obe tajce. Rekli so... »Konrad Adenauer nikoli ne neha nehati!" Charles de Gaulle predsednik Francije človeštvo bo morda nekoč izumrlo — na to str pripravlja na vse pretege — toda človeška neumnost nikoli. Josef VVcksberg avstrijski publicist »Prepogosto se dogaja, da kanadski mladenič z 18 leti zapusti šolo, z 19 si kupi avto, z dvajsetimi se oženi, z enaindvajsetimi postane oče, z dvaindvajsetimi pa postane brezposeln.* J. N. kanadski finančni minister »Življenjska zgodovina vsakega Amerikanca obsega tri razdobja. Najprej je suženj svoje matere, nato žene in končno hčerke.* Peter Nill ameriški scenarist »Italija je polna igrav-cev. Najslabše med njimi gledamo na filmskem platnu.* Vittorio de Sica hal. filmski režiser »Anglija ne potrebuje niti »Sky bolti raket niti kakega drugega zastrašujočega orožja. 2e desetletja je v vsaki hiši Velike Bri tanije zastrašujoče orožje ki nikoli ne odpove — an gleška hrana.« George Mikesh angleški satirik »Ko se človek oženi, ga čaka veselje le še na tujih ženitovanjih> pa tudi to m več pravo veselje, temveč zlobno veselje.« Rairon Gomez de la Ser na -panvki knji/evnik r Vtisi z ulic svetovnega velemesta Veliki Pariz Piše: France Ž van Parižani so vedri ljudje. Kljub temu imajo dosti skrbi in snovi za razgovore jim zlepa ne zmanjka. Pogosto se pogovarjajo o politiki in o svoji vladi, zlasti pa o svojem predsedniku. Ni jim prav jasno, kam misli povesti Francijo. Zatrdno vedo le to, da je človek veličine in da želi vrniti njihovi deželi nekdanjo moč in vlogo. Kako bo to dosegel, jim ni povsem razumljivo. Pot, po kateri si njihova utrujena dežela pridobiva nekdanjo veličino, jim ni najbolj všeč. Zato imajo dovolj priložnosti Za svoje, včasih razburljive razgovore. Toda kljub temu so glasovali za svojega »velikega« moža. K njihovi odločitvi je v nemajhna meri pripomogel strah pred OAS. Med sedanjimi politiki se jim zdi, da je edinole De Gaulie dovolj močan, da bo lahko ukrotil Francoze. Velike in majhne skrbi Razen velikih skrbi se lotevajo Parižanov tudi mnoge majhne in najmanjše. Te so takšne, da bi jim pri nas najbrž ne posvečali nobene pozornosti, prebivavci sedemmilijonskega mesta pa -se krepko razvnemajo ob njih. Parižani razpravljajo enako razvneto o neokusnem De Gaullovem ljubimkanju z Adenauerjem in o tem, da je začela njihova pokrajinska oblast nerazumljivo in drago delo, ki bo »onečastilo« jDjihovo mesto, mu vzelo staro slavo in ga oro? jpalo stoletne zgodovinske patine. Lani so namreč oblasti najele kamnoseke in klesarje ter začele postavljati odre in čistiti patino z javnih stavb. Izpod sivih, modrikastih in črnih zidov Vstajajo deviško bele stene, ob katerih se rahljajo živci Parižanov. Mnogi prebivavci mesta Odločno zahtevajo spoštovanje tradicij. Po njihovem mnenju je vezana na patino stara slava S&jihovega mesta in zato nikakor ne morejo razumeti začetega dela, ki je vrh vsega, zelo drago. Niti slavnemu Louvru niso prizanesli. Beli zidovi in skulpture se odbijajo od zelene •louvrske okolice. Mnogi Parižani ne prenesejo pogleda nanje in pravijo, da se nekateri naj-ejši občudovavci črno-sivih fasad oklesanim .vbam izognejo. Ker je videti, da je oblast odločena dokončati zastavljeno dek>, bo-v nekaj lotih taki prebivavci delali zelo etiko ovinkov, v nekatere mestne četrti pa najbrž sploh ne bodo več šli. Gnezda za vrhnji sloj Stanovanjskih stavb na desnem bregu Seine se kamnoseški sekači šc niso dotaknili, t Tam je še vse sivo, modrikasto in črno. Tako, kakor mora biti. Ko uhaja pogled iz parkov za notredamsko cerkvijo na pet- in šest-nadstropnice, si le težko predstavlja, kakšno razkošje se skriva za njihovimi temnimi zidovi. /Tam so namreč najdražja pariška stanovanja. ,V tem delu mesta je mogoče najti apartma za milijon novih fran/kov in prenočišče za eno noč *Ba dvajset tisoč novih frankov. Kdo najema 'stanovanja na obali Seine? Izbranci industrijske aristokracije in pariške mondene družbe. Med njimi je tudi Michcl Morgan, slišati pa je, da se bo kmalu priselila tudi Sophla Loren. Kakšno je stanovanje za tristo milijonov 'dinarjev letne najemnine in prenočišče za tri milijone dinarjev si ni mogoče predstavljati. Znam pa si predstavljati nekaj drugega. ____ Spanje brezdomca Njegov apartma bi se najpravilneje imenoval podvoz, čeprav je pravcati predor. Pod železniško progo, ki vodi z dvema krakoma v pariško okolico, z drugima dvema pa nekam proti severu, se prebije zelo prometna šeststez-na cesta. Po tistih dveh železniških tirih, ki vodita na periferijo, švgine vsakih deset minut električni vlak, po onih proti severu pa nekajkrat v uri dolga kompozicija ekspresa. Po cesti drdra, hrumi in tuli promet. Vozila drvijo proti mestnemu središču. Na obeh straneh ceste so široki pločniki. Po njih se gnetejo reke ljudi. Tu sta vozilo in človek ubrana v ritem in tempo, ki ga vsiljuje ulica in ga morajo noge in kolesa ubogati. Niti misliti ni, da bi skušal kdo kaj prehiteti ali zaostati. Seveda je treba pri hoji zelo paziti. Parižani so zelo olikani, taktni, vljudi in obzirni ljudje. Nezaslišano bi bilo, če bi stopil na peto brhki dami, ki stopa dvajset centimetrov pred tabo. Zato hoja po pariških pločnikih ni brez »miselnega napora«. In sredi podvoza, kjer se zlijeta hrup avtomobilov in vlakov v enoten jek, kjer se tresejo tla od stotin vozil in kjer je zaduši j ivo od izpušnih plinov, se ritem gibanja na pločniku nenadoma spremeni. Ljudje začno drobiti in mencati skoraj na mestu. Ko se tako s težavo premakneš dobrih deset metrov dalje, zagledaš sredi pločnika pariškega brezdomca. Mirno spi in ni videti, da bi ga kaj motilo. Razcefrani robovi na hlačah, oguljena suknja in debel šal, pa bisaga pod glavo, to je oprema njegovega p.partmaja. Bogve koliko milijonov novih frankov je vreden? On ga uživa zastonj. To je njegova pravica, saj je državljan dežele, ki mnogo da na besedo — svoboda. Nikogar ne moti, da si je postlal sredi pločnika in niii najelegant- nejša dama mu ne privošči več kot bežnega pogleda. Le jaz, človek tujih navad, ne moreni odvrniti pogleda od njega in zato zbujam več pozornosti kot on. Premoženje na cesti Pariz je središče zahodnoevropske mode in mesto najvišje elegance. Dovolj je, da greš" proti večeru na Elizejske poljane, pa se zazdiš sam sebi v suknji našega kroja in kam-garnu naše izdelave nekam staromoden in tog. Zaželiš si čimprej od tam in iščeš najbližji izhod. In tega ni težko najti. Dovolj je, da sa spustiš po stopnicah v podzemlje. Nisi sam. Tja se zgrinjajo reke ljudi. V podzemlju obratuje metro, ki neukemu tujcu omogoči, da se orientira in da najhitreje pride v četrt, kjer stanuje, ali tja, kamor si želi. Zato — kadar se v Pari/u zgubiš in ne najdeš trga, spomenika, muzeja ali trgovine, ki jo iščeš — kar pod zemljo! Tam so zemljevidi in avtomati, ki ti zanesljivo pokažejo na pravo progo podzemne železnice. Ko si na progi, pa ni več težko priti tja, kamor želiš. Ko prideš pod zemljo, se vse spremeni, če tam primerjaš svojo suknjo s suknjami sopotnikov, ne ugotoviš razločka. Res si oblekel za pot v Pariz najboljšo obleko, a tudi vsi ti ljudje_ .tu spodaj menda ne hitijo v službo. Od njih se ne razlikuješ. Morda si včasih oblečen celo za spoznanje bolje od njih. Po nekaj dneh prevažanja z metrojem mi je nekdo razodel resnico, ki sem jo slutil že od prve ure. Pod zemljo si med delovnimi ljudmi. Sem zaide kvečjemu še srednji sloj. Smetana' družbe se vozi zgoraj v limuzinah. Zato si v podzemlju enak z enakimi. Slikoviteiših trgov in ulic, kot iih ima Pariz, nima nobeno druero mesto na svetu V Pittslburghu (ZDA) pokriva dvorano za 13.500 gledavcev orjaška avtomatizirana pahljača, ki meri 140 metrov v premeru in 32 m v višino, šest tristotonskih strešnih segmen tov se docela simetrično zapre ali odpre na pritisk na gumb v 2,5 minutah, pa čeprav piha veter s hitrostjo 80 km na uro. — Slika kaže pokrito dvorano Potniška letala jut Znani sovjetski konstruktor letal Oljeg II Antonov nakazuje razvoj potniškega le- talstva v prihodnosti V Sovjetski zvezi so za razliko od nekaterih drugih letalsko razvitih držav ubrali nekoliko drugačna pota pri konstruiranju novih vrst potniških letal. Težili bodo predvsem za izgradnjo takih letal, ki bodo sposobna leteti in pristajati v najtežjih pogojih. Potniško letalstvo v Sovjetski zvezi je doseglo v zadnjih letih izredno kakovostno raven, zato bo v prihodnje težilo bolj k razširitvi prog in povezavi manjših krajev. Pri tem bo treba zgraditi veliko letališč in veliko letal. Drugi del načrta V Sovjetski zvezi je osnovni načrt dosežen. Vzpostavljene so redne letalske proge z vsemi upravnimi, industrijskimi in kulturnimi sre-tdišči, zato bodo prešli na drugi del svojih daljnosežnih zamisli — organizirati letalski promet med manjšimi mesti, kolhozi in dru- gimi važnejšimi objekti. Zgraditi bodo morali tisoče letališč, za kar bodo potrebne ogromne investicije. Da bi vso stvar nekoliko poenostavili in olajšali, so ubrali konstruktorji pri svojem delu nekoliko drugačna pota, kakor pa so jih doslej. Svoje raziskave so usmerili le v eno smer — narediti letalo, ki bo sposobno uporabljati ne le betonska, temveč tudi zemeljska letališča. Rezultat teh naporov je letalo AH —24. Rekord zaradi varnosti Ker bodo morala ta letala leteti v zelo zapletenih pogojih, so jih konstruktorji Umetna roka vedno spretnejša Človek, ki so mu amputirali roko ali celo obe, bo lahko uporabljal orodje, jemal predmete iz svojega žepa, prižgal cigareto, se oblačil in slačil brez tuje pomoči, če bo uporabljal protezo — pritrjeno na mišico. Konstrukcija te proteze je popolnoma nova. Dosedanje mehanične roke zahtevajo zelo komplicirano ravnanje, Id ga mora invalid obvladati, da bi lahko z roko opravljal najpreprostejše gi-bjfc Novo mehanično roko so izdelali sovjetski znanstveniki, dela pa na tem principu, da kontrolira šibke bio-toko-ve v mišicah človeka, ki uporablja to protezo. Ta ima tudi napravo za izključitev teh tokov in za njihovo pojačanje. Napor mišic v nad-lahtju, ki je potreben za gibanje, je tako majhen, da 6p!oh ne utruja. Opremljen z »umetno roko« invalid lahko izvaja zapletene in natančne gibe, krči in InMnava svoje prste in dela Visoke plače osebja V ZDA že opravičujejo čim popolnejšo celo s kleščami. Invalidi se avtomatizacijo ladij, ki se z vojne širi na trgovsko morna-lahko priučijo gibanja s tako rieo. Velike trgovske ladje bo spremljalo le 12 oseb. — roko v pol ure, &a sliki atomska letalonosivka Enterprise 'izredno skrbno preizkusili, zakaj imeti morajo čimmanj pomanjkljivosti. Navadno preizkusijo trdnost kril, •trupa, krmilnih naprav itd. na enem samem primeru, sedaj pa so take kontrole naredili na več letalih. To je sicer zelo draga zadeva, vendar pa bo potnikom zagotovljena doslej največja varnost AH - 24 so preizkusili 77 tisočkrat ali kakor pravi vodja konstrukcijskega urada Antonov, da so opravili 77 tisoč poizkusnih poletov. To je zagotovo največ, kar so si s katerimkoli letalom privoščili. Za vsako letalo AH - 24 predvidevajo, da bo lahko vzdržalo 30 tisoč ur letenja. To se pravi, da ga bodo lahko izkoriščali deset do petnajst let. Navpični vzlet Konstruktor Oljeg Antonov je prepričan, da bodo prihodnost osvojila letala z navpičnim vzletenjem. Morala pa bodo biti tako skonstruirana, da bodo potem, ko bodo v zraku, lahko prešla v vodoravno letenje. Najbolj idealno in racionalno bo to takrat, kadar bo ta manever izvršen le z obratom istega motorja. S takimi sistemi se že ukvarjajo, vendar niso uspešno rešili najvažnejšega problema, kako zagotoviti statičnost pri prehodu iz navpičnega v vodoravni let. Taka letala ne bodo potrebovala tako velikih kril, odpadla bo šasija in, kar je morda najvažnejše, odpadla bodo ogromna letališča, zamenjale pa jih bodo majhne ploščadi. Taki so le osnovni principi, na katerih gradijo v Sovjetski zvezi svoje potniško letalstvo. Pravijo, pa, da so jih pripravljeni spremeniti, če se bodo pojavile druge usepšnejše rešitve. Zanimivosti J Razstava ameriške tehnične literature v Moskvi V Moskvi je odprtz razstava ameriških teh-"ručnih knjig. Razstavljenih je okoli 7000 izvodov v skupni vrednosti skoraj pol milijona dolarjev. Glede na sporazum, ki je bil sklenjen med ZDA in ZSSR v marcu 1962 leta, bo v letošnjem letu odprta podobna razstava sovjetske tehnične literature v Nevv Yorku. Tu naj bi prikazali 3000 'knjig in okoli 1000 časopisov in revij, predvajali pa bi tudi filme o vse-mirskih poletih, atomskem ledolomivcu »Leninu« in najnovejšem potniškem letalu »TU 104«. Kasneje bi ta razstava obiskala še Detroit in Chicago. Ameriška razstava * Moskvi zavzema 2 nadstropji politehničnega muzeja. Zastopane so naj« različne j še zvrsti, med drugimi celo šport, psihiatrija, abstraktna umetnost, jazz in moderna arhitektura. Razstavljeno je tudi 150 »govorečih knjig«, katerih besedilo je posneto na magnetofonske trakove. 800 kilometrov \ na uro 5 Donald Cambell, znani angleški hitrostni rekorder, se pripravlja na nov avtomobilski rekord na svojem novem avtomobilu »Modra ptica«. Prejšnji avtomobil z istim imenom je Cambell pri poskusih septembra 1960 razbil. Sedaj bo vozil v znani avstralski puščavi. Novi avtomobil, ki ga š< preizkušajo v Angliji, lahko doseže hitrost 80* kilometrov na uro. Sedanji hitrostni avtomobilski rekord 634 km na ure je dosegel John Cob. Led debel štiri kilometre Avstralska polarna eks pedicija na Antarktiki jt nedavno odkrila najdebe lejše sloje ledu, kar so jih doslej odkrili na Zemlji, člani ekspedicije so meriii na vsakih trideset milj na svoji poti od baze v notranjost kontinenta. Merili so 5 seizmičnim sondiranjem in nameriH več kot 4 ki lometre debele plasti le du. »PA S JI IftlfEVI« na naših cestah Izraz »pasji dnevi« po navadi uporabljamo v dneh največje vročine, toda sedaj, ko smo pravzaprav sredi najhujše zime zadnjih nekaj let, uporaba teh dveh besed ne bo napačna. Najbrž bodo ta izraz najbolje razumeli vozniki motornih vozil, posebej pa še šoferji avtobusov na rednih progah po Gorenjski. S čim drugim »pasje dneve« lahko bolje utemeljimo, kot prav z zimskim darilom narave — snegom. Posebej so prizadeti vozniki avtobusov, ki so na cesto vezani ob vsakem vremenu in to ne glede na to, v kakšnem stanju so ceste. Na avtobusni postaji Ponedeljek jc bil pravzaprav zelo lep zimski dan. posebej za tistega, ki je na kranjski avtobusni postaji stal in občudoval debelo snežno odejo in ledene svece na poslopju tovarne »Sava . Toda čimdlje je popotnik tam stal, tem slabše mnenje je imel o tem navidezno lepem dnevu. Ne samo to, da ga je zeblo, tudi ljudje, ki se jih je na postaji zbiralo vse več, niso bili najboljše volje. Le zakaj? Popolnoma razumljivo. Zamude avtobusov so bile občutne, saj je prenekateri voz obtičal V zametu, zakaj ceste so bile takrat šele demo zorane, razen tega pa je še kar naprej snežilo. Avtobusi so prihajali na postajo vsi zasneženi in zgodilo so je, da potniki svojega avtobusa sploh niso prepoznali in vozilo jo odpeljalo, ne da bi vedeli; ko pa so svojo zmoto ugotovili, so cačeli »^zabavljali« čez podjetje, kot da je podjetje krivo za novo zapadli sneg. Slučajno tem bil na postaji. Ko sem povpraševal. kako je z vso stvarjo, so mi v pisarni Pluženje cest je zaradi nezadostne mehanizacije še vedno počasno odgovorili: »Ljudje so večkrat prav nemogoči. Razmer, v katerih vozimo, ne razumejo ali pa nočejo razumeti. Mislim, da so lahko zadovoljni, da sploh vozimo in da so zamude glede na sneg tako majhne.« Prav v tem trenutku je zazvonil telefon. Klical je \ oznik nekega avtobusa, ki je pravkar zdrsnil s ceste. Prosil je za pomoč. Prometnik mL je povedal, da telefon zvoni že ves dan. V snegu so namreč obtičali avtobusi V Goricah, Britofu, Begunjah, Podvinu, Golniku, Kokri ... V ponedeljek prav zaradi tega ni vozil avtobus na progi Kranj — Ljubljana, saj so tri vozila skrbela samo za pomoč tistim avtobusom, ki vožnje niso mogli nadaljevati. Travna vožnja S/ Ce taksne in podobne težave gledamo samo od daleč, si prave slike o dejanskem stanju na cesti ne moremo ustvariti. Prav zato sem se odločil, da se bom peljal z enim izmed voz, ki vozijo v najtežjih pogojih. Cesta, po kateri smo vozili, je bila pravkar izplužena, toda sneg se zato ni .menil in naletaval je še in še. Širina izpiuženega cestišča je bila taka, da je bilo vsako srečanje nemogoče, razen tega pa je bilo cestišče v takem stanju, da jc voznik cesto lahko samo še »vohala. Ne bom trdil, da je bila vožnja razburljiva, toda bila je nevarna in značilna za tako vreme. Avtobus se je le s težavo prebijal naprej. Toda šlo je. Prav na lepem pa sta se pred nami pojavila dva osebna avtomobila. Le kam z njima? V nekaj trenutkih so bili vsi potniki avtobusa v snegu in potrebno je bilo pol ure in dobršen koš dobre volje, da smo vozel rešili. S iričetrturno zamudo smo prispeli na cilj. Še težja kot pot tja pa je bila pot nazaj. Ljudje pravijo, da ima noč svojo moč in izkazalo se je, da je to čista resnica. Zamrznjena prednja stekla avtobusa, sneženje, belina in tema, ki so obdajali avtobus, so povzročili kar precejšnje preglavice. Voznik je cesto komaj ločit od okolice. Na ravnem je šlo vse po sreči, toda že na prvem klancu je vozilo obstalo. Kljub veliki moči motorja in snežnim verigam vsa voznikova spretnost ni bila kos plasti zmletega snega na poledeneli podlagi. Av- tobus je. stal in se kljub obupnim poizkusom voznika ni premaknil niti za meter. Sele pomoč potnikov je rešila vozilo iz nevšečnega položaja. Tokrat se je vse dobro izteklo, zakaj vozilo ni zdrknilo s ceste, če pa bi se zgodilo kaj takega, vožnje prav gotovo ne bi mogli nadaljevati. Kaj pa uprava cest? Da si kdo ob tem ne bo ustvaril napačnega mišljenja, zakaj videz vedno vara. Uprava cest se zelo trudi, da bi se stanje kar najhitreje normaliziralo. To so potrdili tudi šoferji sami, saj so bila tedaj na cesti vsa razpoložljiva plužna vozila. Klj«eh seveda taka hrana ni pršporačijira. Zelo važno jc zmerno umivanje las, pre-riV» ■-{•■•:> pa jim škoduje. Nsiboije je, če jih opereš enkrat do dvakrat mesečno. Pri oresahih laseh je pametno, da si jih nekaj ur pred umivanjem natremo z rici-novim oljem. Lasem bo boljše delo umivanje z blago milnico kot pa s šamponom. Milo spenite ▼ topli vodi in si s to vodo izmite lase. Preden si jih izplakne-te„ jih masirajte z rumonja-kom in ga pustite na lasišcu 20 minut. Nato pa izplakaile glavo. Verjetno ste slišale, da so korenine kopriv zelo dobro sredstvo za negovanje las. Res je. če jih niste same nabrale in posušile, jih lahko kupite v lekarni. V sko- delico vrele vode donite dve žlički koreninie in pustite vreli nekaj mknrt, nato malo ohladite in si s tem zraa-siraite lasišče. Lasje ne bodo izpadali k) se bodo okrepili. Laž iz strahu Resneje moramo gledati na laž iz strahu ali stiske, Mali Peter je navdušeno pripovedoval materi, kako jc metal kamenje z balkona, ko pa je opazil, da mati mršči ćelo in ga najbrž čaka kazen, je hitel popravljati: »Ne, saj sem metal samo drobtinice kruha!« Vedeti moramo, da se je otrok v tem primeru zatekel k laži, ker je zaslutil, da bo kaznovan, prej pa ni pomislil, da bi s kamnom koga poškodoval, ker ga o posledicah dejanja ni nihče pouči i Zato mu bomo lepo dopo\ e-dali, kaj vse bi se lahko zgodilo, če bi kamen priletel na sosedove otroke ali koga drugega, in mu bomo skušali prikazati škodljive posledice. Nikdar pa ne smemo v prvem primeru seči po strogi kazni. Ce pa bi kljub svarilu spet zagrešil isto napako, ga moramo kaznovati, vendar do mere. S pretepanjem še nikoli ni bil r.ihće dobro vzgojen, otrok bo iz strahu pred hudo kaznijo še bolj lagal. Razlikovanje dobrega od zla Ko začne otrok razlikovati med dobrim in dim, moramo bit* pose: io previdni. Otrok naj v starš i vedno vidi vzor. Nikoli n-učite otroka, naj obiskovav-cu, ki vam ni prijeten in bi se mu radi izogni!i, reče, da vas ni doma. Otrok bo v konfliktu * vestjo: mati, ki je zanj fcin>-' bol resnice in dobrote, mu ukazuje, naj reče nekaj, kar ni res. Tudi v tako imeno-j vanih »konvencionalnih« lažeh ne postavljajte otroka pred konflikte, ker jih ne bo' znal rešiti. Odrasli moraj©1 tudi držati obljubo, ki so jO dali otroku, Ce pa dane obljube iz nepredvidenih vzrokov le ne moremo izpolniti,' mu to obzirno dopovejmo in utemeljimo. Z otrokom n* bodimo surovi in ga no 3»-postavljajmo! Otrok, ki ©dr rašča brez tople ljubezni, je na poti, da postane asocialen človek, logično je, da se b*n Će bo tak, vedno boril le 23 svoj jaz in se bo težko pod redil družbi. nasveti DEKOLTE že več kot 5000 let igra dekolte v modi dokaj pomembno vlogo. Ker se tega zavedamo, ga tudi negujemo. Ali ne? No, če pa nanj pozabljalo, si ogiejie naslednje vrstice! Vrat moramo prav tako umivati in negovat! kot obraz. Enkrat na teden si boste dekolte bogato na penile in masirale z mehko krtačo, in sicer vedno v smeri od spodaj — navzgor. Nato s toplo vodo milnico dobro izo'aknite; če ste prekoračile 25. leto, lahko še- tudi mislite na to, da kožo nahranite — torej boste segle po vitaminski kremi in si jo vtrle v kožo. Obkladek, ki si ga boste naredile enkrat tedensko ho zelo dobro del vaši koži na vratu. Brisačo boste namočile v vročo vodo in si jo ovile okoli vratu in pustile aa vratu 2 minuti. Nato boste splaknile vrat z mrzlo vodo. še na nekaj ne smemo pozabiti, in to zlasti v zimskem času. Zelo smešno je, če zvečer oblečemo dekoltirano obleko, pa so rame snežno bele, medtem ko je obraz, če smo smučale, zagoreL V takem primeru se moramo odreči dekolteju ali pa se tskrivati pred soncem. Drža je tudi zelo važna. Zakaj bi se držali sključeno in hodili s povešeno glavo? Mislim, da mora vsaka žena prav z držo pokazati ponos in samozavest. _ Takole posodo si prav lahko naredimo, služila pa nam bo za papir, za shranjevanje svinčnikov ali raznih drobnarij. Zanjo potrebujemo pločevinasto škailjo (konser-vo) in nekaj zunanjih knjižnih ovitkov (lahko tudi znamk, Izrezkov iz revij ali česa podobnega L Z dobrim lepilom Jih nalepimo na skalijo in po možnosti prevlečeni o 7. brezbarvnim lakom KLJUČE, ki so zarjavel in zato težko odpirajo, namočimo za nekaj ur v mešanico tretjine petroleja in dveh tretjin namiznega olja. Potem jih zbrišemo z mehko krpo in zdrgnemo z drobnim suiirkovim papirjem Ključe, ki težko odpirajo, vendar niso rjavi, navoščimo z malo parafina. KOSARE kdaj pa kdaj okrtačimo z raztopilo kuhinjske so'i. Svetile «0 bodo kot nove. SLANI KE. Ki jih želimo »peči, položimo ocrane in očiščene za nekaj časa v ki-sovo vodo. Ne bodo razpadli in okusnejši bodo. SVINČNIKE s suhii 1 črnilom pomočimo za nekaj minut v vročo vodo — potem spet pišejo meiko in čisto. MADEŽE suhega črnila odstranimo u. voInkom »Mlade leve« prav ni tudi liričen kot Ford^ (1958). Vlogo plavolasega na- Seveda je Brando ustvaril cističega oficirja je odigral v tudi odlično igravsko kreacij skladu s celotno režiserjevo jo, ki ji je kot režiser znal realizacijo dela in v okviru najti pravo mesto ter jo oka-, svoje igravske koncepcije ne- rakterizirati in poudariti i zmotljivo. nekaj odličnimi podrobnostmi? Naslednje leto je Brando Nato je Marlon Brand«* zaigral poleg odlične Anne odigral še vlogo upornega1 Magnani v filmu »Pobegli častnika Fletcherja Christia-i rod« (1959), ki ga je Sidney na v »Uporu na ladji Boun* Lumet posnel po gledališki ty« (1962), ki jo je v prvi ver* igri Tennesseeja VVilliamsa ziji oblikoval Clark Gable* »Orfej se spušča«. Vlogi je Njegova zadnja vloga pa jo, ■znal dati potrebno poetičnost, ameriški ambasador na Vzho-ij kar na primer ni usoelo Pau- du v »Grdem Američanu« lu Nehmanu v »Mački na Georgea Engrlunda, ki so ga vroči pločevinasti strehi«, ki pravkar posneli. i je prav tako nastal po Willi- Marlon Brando ima kot po-sj amsovi odrski predlogi. java in pa zaradi svojega' posebnega načina igranja ta-1 ko fanatične občudovavce koH zagrizene nasprotnike. Toda! to je usoda mnogih igravcevjl posebno pa še tistih, ki SO: svoje igravsko znanje in &li$f pridobili v Studio«. Ce damaj Prva režija Pt desetletni zelo uspešni igravski karieri se je Marlon Brando odločil, da se poskusi tudi z režijo. To ni nikogar posebno pre- to ob stran' P3 lahko re?e* senetilo, saj je zdaj pri igrav- mo- da niti ena od dosedaj cuVto povsem običajno. Toda nJih Brandovih v.og m bila] v nasprotju z večino igrav- neuspela; priznati moramo cev, ki so se odločili postati ^ več- da Ge neka,ere nje^ tudi režiserji, je Marlon S°ve vlo§e uvrščajo med naj^ Brando vendarle nresenetil: igravske stvaritve, kar ustvaril je odličen film. Nie- Jih Je dal Hollywood. gov vvestern »Enooki Jaek«, 2310 lanko Pričakujemo od v katerem je seveda tudi za- Marlona Branda - hjravcM igral glavno vlogo, ie izpol- Prav tak<> Pa od Branda -i nil n'egovo naooved", ca bo rež'6eria tudi v prihodnost^ ta film »frontalen napad na tempelj klišejev«. V številnih pogledih je prinesel nove rešitve v to strogo dišcipii-nizirano zvrst, v sodelovanju pomembne stvaritve, značilnflV za Ameriko in značilne za\ mlado uporniško generacijo^ v katero Marlon Brandoj\ kljub temu da ni več tako snermveem Charlcsom Lan-< »^ad, še vedno šteje. gom ml., je ustvaril nriliiaa DUŠAN OGRIZEK »Njegovo sobo sem preiskal prav temeljito! Izkupiček moje preiskave ne dopušča nobenega dvoma več! Našel sem blok pisemskega papirja natančno iste kvalitete ,kot so pisma ABC, potem zalogo nogavic in pri nogavicah, čisto zadaj v omari zavoj, pa ne z nogavicami, ampak X osmerimi, čisto novimi — voznimi redi ABC!« »Kar izbija sodu dno — končno veljavno,« je pribil podpredsednik kriminalne policije. »In našel sem še nekaj,« je dejal inšpektor In njegov glas je v triumfu postal skoraj človeški. »Danes zjutraj! Samo časa še nisem imel, da bi javil, sir! Noža v njegovi sobi ni bilo nikjer najti — «. »Saj bi bil pa tudi višek bedarije, če bi morimo orožje vzel s seboj domov,« je dejal Poirot. »Saj nimamo opravka z normalnim človekom,« je opomnil inšpektor. »Vsekakor pa se mi je zdelo mogoče, da bi ga bil vzel s seboj domov in da bi bil potem spoznal, kako nevarno je, skrivati tako stvar pri sebi doma. Toda, kje drugje naj bi ga bfl skril? Pa sem kmalu iztaknil! Obešalnika v veži nihče ne bo šel odmika ti. Z velikim naporom sem ga dal sneti s kljuk v zidu in za obešalnikom je ležal — nož. Prisušena kri se še dobro vidi!« »Dobro ste se odrezali, Crome,« je pohvalil podpredsednik. »Zdaj pa potrebujemo samo še nekaj!« »Kaj pa?« »Moža samega!« »Bodite brez skrbi, sir, kmalu bo naš!« je odvrnil inšpektor z velikim samozaupanjem. »Kaj pa vi pravite k temu, mojster Poirot?« Poirot se je zdramil iz svoje zamišljenosti: »Kako ste rekli, prosim?« »O tem govorimo, da je le še vprašanje časa, kdaj bomo prijeli zločinca. Vi ste gotovo istega mnenja.« »Ah, to! No, seveda!« To je rekel s tako raztresenim glasom, da smo ga vsi začudeno pogledali. Mene pa skrbi čisto nekaj drugega. Tisto: Zakaj? Motiv!« »Toda, dragi prijatelj, mož je blazen!« je odvrnil podpredsednik nejevoljno. »Razumem, kaj gospod Poirot meni,« je prijel Crome ponižujoče vljudno na psmoč. »Cisto prav ima! Možaka je najbrž obsedla kaka fiksna ideja, najbrž stopnjevan občutek manjvrednosti. Morda je tudi zasledovalna manija. V tem primeru morda misli, da ga gospod Poirot zasleduje.« »Hm,« je dejal podpredsednik. »To so taki moderni izreki! Nekoč, če je bil kdo neumen, smo rekli, da je neumen in> nikomur ni padlo na um, da bi iskal lepo doneče besede za to. Moderen zdravnik za duševne bolezni bi vtaknil moža najbrž v kako zdravilišče, mu šest tednov dopovedoval, kakšen izvrsten človek je, nato pa bi ga izpustil kot enakopravnega državljana.« Poirot je smehljaje prenesel ta napad in molčal. Razgovor je bil končan. Možaka bi bili že davna prijeli, če bi ne bil tako neopozorljiv!« je dejal inšpektor Crome In podpredsednik je nadaljeval: »Zelo sem radoveden, kje zdajle tiči!« j 30 (ARTUR HASTINGS NI DOŽIVEL OSEBNO) Mr. C ust je stal pri trgovini s sadjem in je strmel na drugo stran ulice. Da, tam je bilo! »Mrs. Ashcr — cigare, cigarete, tobak, časopisi«. V praznem izložbenem oknu tablice: Lokal oddamo. Prazno... brez življenja ... mrtvo... »Oprostite, gospod!« Bila je trgovka s sadjem, Id je hotela iz zaboja vzeti nekaj citron. Z nekaj besedami opravičita je stopil vstran. Počasi se je vlekel dalje, proti glavni cesti. Težavno je bilo, zelo težavno, zdaj — ko ni imel več denarja... Ce človek ves dan nima grižljaja v ustih, se tako čudno počuti, glava je tako prazna, omotična ... Ogledal si je plakat na kiosku: ZLOČINEC V ZADEVl'ABC ŠE NI PRIJET -RAZGOVOR Z GOSPODOM H. POIROTOM! Nadaljeval je svojo pot! Ni se smel ustavljali pred kioskom! Ni si smel upati brati plakate! t »Saj dolgo tako ne bom mogel več tako hoditi! ...« je mislil. Korak in še m korak, kako smešno je vendar bilo takole stopanje! Zelo smešno! Pa saj je človek sam tako smešno bitje! Posebno pa on, m is ter Aleksander, Bonaparte C ust! On je bil še posebno smešen! Že od nekdaj! Vedno so se ljudje posmehovati Aleksandru, Bo-napartu Custu!... Da, da! In ni jim mogel zameriti! — Šel je dalje. Kam? Tega ni vedel! To je bil konec! Venomer si je gledal na noge: Korak za korakom — ena, dve ... Dvignil je glavo in pogledal predse. Višnjeva laterna je visela nad vrati lokala tik pred njim — napis — črke ... »Policijski komasariat« »Smešno!« je dejal mr. C ust in s« je zahibital. - Potem pa je stopil čez prag — in naenkrat se je zazibal ter padel po dolgem na tla ... 31 POIROT SPRAŠUJE Jasen dan v novembru. Dr. Thompson in šefinšpektor Japp sta prišla k Poirotu, da bi mu povedala izid preiskave proti mr. Custu.« Prepuščen je kazenskemu sodišču. V kratkem bo razprava,« je dejal Japp. »To bi torej bilo. Zagovornik ne more ničesar storiti, nič drugega kot operirati z duševno zmedenostjo.« Poirot je zrni gnil z rameni. Zaradi duševne zmedenosti ne bo oproščen! Dosmrtna ječa je komaj kaj boljša kot obsodba na smrt!« »Njegov zagovornik,meni, da bi mogel z alibijem umor v Bexhillu obtožnico precej omajati. Menda se niti ne zaveda, kako izvrstno je utemeljena.« Obrnil se je k dr. Thompsonu. »Kaj pa vi mislite, doktor?« »O Custu? Res ne vem, kaj naj rečeni! Zelo dobro igTa pametnega! Kajpada je epileptik.« »To je bila pa res silno presenetljiva rešitev zadeve!« sem dejal jaz. »Da je na komisariatu v Andovru dobil epilp-tičen napad? Da, bil je vreden zaključek te drame. ABC se je vedno dobro razumel na efektne zaključke!« »Ali se lahko stori zločin, ne da bi storilec vedel za to?« sem vprašal. »Njegovo laganje zveni zelo verodostojno.« Dr. Thompson se je bežno nasmehnil. »Takole teatralično obnašanje vas ne sme vreči s tira. Prisegam pri bogu!« je nevarna fraza, ki vas ne sme zavesti. Po mojem mnenju Cust prav dobro ve, "da je storil zločine«. Ljudje, ki tako živahno zatrjujejo svojo nedolžnost, so navadno krivi,« je pojasnil Crome. »Toda, odgovorim naj na vaše vprašanje!« je nadaljeval dr. Thompson. »Vsekakor je mogoče, da stori epileptik v somnambulnem stanju, ki si ga niti najmanj ne zaveda. Vendar pa domnevajo splošno, da tisto dejanje nikakor ne sme biti v nasprotja z voljo določene osebe v prebu- jenem stanju...« Preudarjal je še nekaj časa to vprašanje in me je, odkrito povedano, nazad-« nje popolnoma zmešal, kar se pogestoma zgodi, če strokovnjak govori o svoja stroki.« »Vendar sem odločno proti domnevi, da je Cust storil te umore, ne da bi se tega zavedaJ/ da jih je torej storil popolnoma zavestno. Tako teorijo bi se morda dalo postaviti le, če bi pisem ne bilo. Ta pa razkrivajo premišljeno nakano in skrben morilski načrt.« »Za pisma pa še vedno nimamo nobenega, pojasnila!« je dejal Poirot. »Ali vas pisma res tako zanimajo?« »Seveda — ko pa so bila naslovljena name. In mr. Cust trdovratno molči o njih. Dokler ne zvem, čemu so bila pisana, zame zadeva še ni rešena!« »Saj, z vašega stališča je to kar razumljivo. Morda ste kdaj prišli navzkriž s tem človekom?« »Nikoli!« »Nečesa sem se domislil! Kako je vaše ime?« »Moje ime?« ~Da. Cust je — najbrž je tega kriva njegova mati — obtežen z dvema smešno visokoletečima imenoma. Aleksander in Bc-naparle. AH razumete zvezo? Aleksander — nepremagljivi, »Bonaparte — osvojevavec sveta. Zato išče tako rekoč enakopravnega tekmeca. To pa ste vi — Herkules — močni!« »Zelo bistroumno, doktor, kar ste zdaj povedali. V tem tiči vse mogoče! Sklepati bi se dalo na marsikaj!« »Samo domislek, nič drugega! Zdaj pa moram iti!« — Dr. Thompson nas je zapustil. Japp je ostal. »Njegov alibi vam da opraviti, kajne, inšpektor?« je vprašal Poirot. »Nekoliko pač,« je priznal inšpektor. »Da se prav razumemo, saj jaz prav nič ne verjamem v to, jaz vem, da ni res. Tcda preklicano težko bomo to ovrgli. Ta Strange je preklemansko odporen patron!« »Opišite mi ga!« »Pri štiridesetih. Debeloglav in trdoglav, samozavesten in prevzet sam od sebe. Rudniški inženir. Vztrajal je na tem, da se mora njegova izpoved sprejeti že zdaj na zapisnik, ker namerava iti v Chile. Zlepa nisem videl takega trmo-glavca!« »Tak človek ne bo nikoli priznal, da se jo zmotil,« je dejal Poirot. »Trdovratno vztraja pri svoji trditvi in nič ga ne more odvrniti od nje. Prisega na boga in hudiča, da je naletel 24. julija zvečer pri »Belem križu« v Eastbournu na Custa. Strange je bil sam in si je poželel družbe. Cust je bil idealen poslušavec, kot vse kaže, in ga ni nikoli prekinjal. Po jedi sta igrala domino, Strange je vsekakor mojster v tej igri, toda začuda najde v Custu enakopravnega nasprotnika. Čudna igra, ta domino! Mnogo ljudi je, ki so čisto obsedeni od nje in jo igrajo ure in ure. Talso je bilo tudi s tema dvema. Cust bi bil šel rad spat, toda Strange ga nikakor ni pustil stran in tako sta igrala do deset minut čez dvanajst« Ce pa je bil Cust deset minut čez polnoči pri ► Belem križu« v Eastbournu, nikakor ni mogel med dvanajsto ponoči in eno zadaviti Betty Ber-' nardove na obrežju v Bexhillu.« »Problem je, kot vse kaže, nerešljiv!« je dejal Poirot globoko zamišljen. »Dal nam bo popra« vsem skupaj!« i »Tudi Crome ju je že dal po duši,« je zatrdil Japp. e- "■Ali ta Strange vztraja pri svoji izjavi?« »Seveda vztraja! To je trdovraten patron! Pa saj je tudi res težko najti v tem sklopu šibko mesto! Denimo, da se Strange moti in da njegov' soigravec ni bil Cust — čemu za vse na sveto se je potem predstavil kot Cust? Tudi vpis ▼ knjigi za tujce je pravilen. Sokrivec ne more biti — blazneži nimajo sokrivcev! Ali je bilo dekle kasneje umorjeno? Zdravniški izvid o tem se flasi popolnoma jasno, popolnoma določno, razen tega pa bi bil Cust potreboval določen čas, da bi prišel iz hotela v Eastboume do Bexhilla — oddaljenega od hotela — štirinajst milj!« »Da, da, to je problem! Prav zares!« je potrdil Poirot. »Natančno vzeto bi bilo najbolje, da bi se sploh ne brigali več za to stvar! Custu smo umor v Doncastru dokazali — krvavi rokav, nož — dokaz brez vsakršne vrzeli! Ni porote na svetu,1 ki bi ga oprostila krivde! Toda ta alibi ustvarja' v tej tako lepi obtožbi hudo vrzel! Atomska energija v vesolju D2n.es že za gotovo lahko trdi no, da je glavni izvor itve::dne energije — atomska emgija, ki je v jedrih ato (mov, a osvobaja se med notranjim spreminjanjem, to je pretvarjanje atoma najlažjega elementa vodika v atome helija. Znanstvenik Bete je utrdil ugotovitev, na kakšen način in pri kakšnih {pogojih pride do spreminjanja vodika v helij: »če bi se la proces lahko vsaj v grobem primerjal z izgorevanjem, bi se lahko reklo, da je sredi vesolja in zvezd peč, minuto, vsako sekundo dogajajo ogromne eksplozije. Te so podobne eksplozijam v atomski bombi. Zgodovina svinčnika Ni pismenega človeka, ki ne bi v vsakdanjem življenju uporabljal svinčnika. Toda vedno ni biio tako. V pradavnih časih 60 pisali s kredo, ogljem ali kakšnim drugim, sredstvom. Zgodovina današnjega svinčnika je kaj zanimiva. Se v petnajstem stoletju ni bil tak kot danes, to je iz lesa in grafita, pač pa je bila navadna barvasta palčića z zašiljenim vrhom in z nekoliko kožne prevleke, ki je ščitila prste, da se pri pisanju ne bi umazali -Leta 1564 so v Angliji odkrili rudnik grafita — materiala, ki 6luži kot osnovna surovina za proizvodnjo današnjih svinčnikov,^ vendar svinčnika takrat kljub temu še niso iznašli. Prvi svinčnik so naredili šele 1795. leta. Izumitelj je Francoz Jack Conte. Iz grafitnega prahu, gline in vode je napravil mehko maso, iz katere je delal majhne palčiće, jih osušil in obložil z lesom; tako jc nastal prvi svinčnik. Od množino grafita v zmesi pa je odvisna trdota svinčnika. Ste o tem že razmišljali? Vsak dan se ljudje srečujejo z stvarmi o katerih ne razmišljajo, zde se jim pač malenkostne. Takih ©stvaritev je v življenju toliko, da se tega niti sami ne zavedajo. — Nekaj primero-.: 0 BLAGAJNIK v banki, ki 25 lit sprejema in izdaja den;«r. pre;U V v teh ietih teliko denarja, da bi i/, njega, če bi zložili bankovec na bankovec, zgradili stolp, ki bi bil visok c-koH 21 kilom-etrov. 6 FRIZER, ki 40 let striže in brije ljudi, odreže okoli 500 metrov las in 20» metrov brade. Toliko las in brade bi bilo dovolj, da bi se dvakrat obvifo Eifflov stolp v Parizu. 0 PEK, ki petdeset let mesi kruh, bi v svojem življe-nJH lahko izmesif štraeo, ki bi bila dolga preko 3300 kilometrov. To je približno taka dolžina, kot je razdalja od Kr.na do Norveške. © ZIDAR, ki zida 35 lei. naloži v svojem življenju toKko opek, da bi z njimi lahko postavili, nebotičnik s 40 nadvtre-pji, ki bi meril 140 metrov. tninaa ČfOtJu •_- {-»---- - rast \ kateri služi vodik kot gorivo, ki izgoreva In se s tem njegova količina zmanjšuje, jsprošča pa se helij, ki predstavlja pepel.« : Kot rezultat tega procesa se osvobaja atomska energi-ija, ki Je glavni izvor svetlobe hi toplote Sonca in zvezd. Te ogromne količine notranje atomske energije pa jsprošča na eni strani silna temperatura, ki vlada v notranjosti Sonca in zvezd, na drugI strani pa ogromni pritisk. Razpad atomov je popoln, razpadajo torej tudi jedra in od tod take silne količine atomske energije. V so-.čni notranjosti se vsako Redke so zime, ki dajo mladim ljudem tako dobre pogoje za »beli šport« Nekoć je Uvel v deveti deželi moder vladar. Imel je ljubko, majhno hčerko, ki je dobila vse, kar si je zaželela. Bila pa je zelo muhasta. Via- Razbita šahovnica šahovnica je padla na tla In se razbila. Poglej posamezne kosel Kako jih spet sestaviš? Najbolje, da si koščke prerišeš na lepenko in jih poskušaš sestavljati! sili jc ušla z dvora in hodila po hišah podložmkov, ki so jo imeli zelo radi . Nekega dne je kraljična prišla v revno kočico iti tam ugledala starko, ki jc čepela ob ognjišču. Okrog nje pa je bilo polno najrazličnejših stvari. Kraljični je bil najbolj všeč živopisan dežnik. Ko je starka opazila, da deklica kar ne more odtrgati oči od njega, se je nasmehnila in ji dežnik podarila. Kraljična je z vesehem sprejela darilo in odhitela na travnik. Še zahvaliti se je pozabila. Tam )c dežnik odprla, čeprav je sijalo toplo sence in se sprehajala po travnika. Domišljala si je, da jc velika gospa, ki bodi po dvoru in se ji vsi klanjajo. Nenadoma je zaslišala glasov* okrog sebe, in ko se je ozrla, je videla, da se je travnik zares sf-emenil v grad, ki ga je imela v mislih. Čudežni dežnik jo je prenesel v deželo sanj. Ker je hčerka izginila, jo je kralj začel iskati. Obljubil je pol kraljestva tistem*, ki bi jo našel. Daleč v osmi deželi je živel reven pastir z vtaterjo, ki je bila zelo modra in je sinu svetovala, naj tudi on • e poizkusi srečo. Pastir je odšel po svetu in nekega dne ga je pot privedla prav k tisti starki, ki je kraljični podarila čudežni dežnik. Ko ga je starka ugledala, se je zelo prestrašila. Bila je namreč čarovnica in je čarobni dežnik podarila kraljični zato, ker je vedela, da jo bo odnesel daleč, daleč v sanjsko de* želo, od koder ni rešitve. Ho*, tela je, da bi kralj, ki je ob* sodil na smrt njenega sina, ker je vmoril človeka, ostal brez naslednika. Iz čarobnega zrcala^ je izvedela, da bo prišel pastir in ji vzel moč, zato je fanta, ki je prišel k njej, bolela ugonobiti. Zamahnila je s čarovno palico, a ta je izgubila moč, ker )e pastirja čuval materin blago* slov. Čarovnica se je od :ze raz počila, takrat pa se je sanj* ska dežela razbumla in za* čarana kraljična se je znašla na travniku. Ker so izginile, vse lepe sanje in tudi dežnik, je začela jokati. Prav takrat pa je prišel kralj, in ko ga je hččrka ugledala-, se .v zopet razveselila. Kralj jo je odpeljal domov, še prej pa je srečnemu papirju dal v last pol dežele, kot je obljubil. Pastirček se je jo-§*t vrnil domov in z materje sta živela srečno do smrti. KJ f TfflSkVSt JO, S Al o~f/v}t--r?X ' I *>. T" •v IhAh 6f BHOff/ Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran Križanka št. S horoskop Velja za oba spola od 9. do 16. februarja V bolnišnici h 2 3 4 5 6 7 [d 9 10 11 I 12 13 S 14 15 16 17 18 Vodoravno: 1. opozorilo, 8. književnik, 9. plcščinska mera, 10. alkoholna pijača, 11. jadranski otok, 12. mesto v Grčiji, 14. predlog, 16. topničar, 18. jugoslovansko športno društvo. Navpično: 1. poželenje, 2. izvir, 3. arabski žrebec, 4. preglednik, 5. grška boginja, 6. tekstilna surovima, 7. moško ime, 11. žila dovod-nica, 12. pivski izraz: do dna, 13. jugoslovanska tovarna avtomobilov, 14. del imena znanega afriškega voditelja, 15. bajeslovno podzemlje, 17. začetnici slavnega jugoslovanskega elektrotehnika. Rešitev križanke št. 5 Vodoravno: 1. planika, 7. lomač, 8. amid, 9. Ot, 10. nadloga, 12. ič, 12. omot, 14. ogoni, 15. astatin. OVEN (21. 3. — 20. 4.) — Zasebne in čustvene zadeve se bližajo uspešnemu zaključku. Nepričakovano srečanje pokvari načrte. Razmišljaš o posojilu. Srečen dan petek. BIK (21. 4. — 20. 5.) — Neka oseba ti bo skušala zasebno škodovati. Več uvidevnosti do sodelavcev. Finančno stanje se bo izboljšalo. Možnost spora z drago osebo. Želodčne težave. DVOJČKA (21. 5. — 20. 6.) — Primerni dnevi za uspeh v službi in izredni zaslužek. Ne prepiraj se z osebo, ki ti je pri srcu! V iskani družbi lep večer. Presenečenje v sredo. RAK (21. 6. — 22. 7.) — Prijetna novica poslovnega značaja ti stopi v glavo. Iz dobrega prijateljstva se vnamejo nežna čustva. Priložnost za zabavo hi prehlad. Pismo. LEV (23. 7. — 22. 8.) — Razni dogodki bodo utrdili dobre mnenje, ki ga imaš o dragi osebi. Pripravljaš se na pustovanje. Nekomu preveč zaupaš, pa ti bo žal. Obisk. DEVICA (21. 5. — 20. 6.) — Čeprav tvoji odnosi do predpostavljenih niso najboljši. Srčne težave prehodnega značaja. Nekdo te povabi, ne bo ti žal. Pazi na družinsko harmonijo. TEHTNICA (23 . 9. — 22. 10.) — Srečaš in seznaniš se z osebo, po kateri že dlje časa hrepeniš. Gmotni položaj izboljša izredno naključje. Ce igraš loto stavi: 6, 35, 39, 29, 47 in 12. ŠKORPIJON (23. 10. — 21. 11.) — Preveč časa porabiš za nepotrebno prepričevanje. Imel boš čas, da urediš zasebne zadeve, ki jih ne gre odlašati. Pazi na zdravje, zlasti na živce. STRELEC (22. 11. — 21. 12.) — V poklicnem delu dosežeš uspeh, vendar ne zanemarjaj stvari, ki se ti ne zdijo važne. Poslovno potovanje in razgovori. Draga oseba bo užaljena. KOZOROG (22. 12. — 20. 1.) — V poklicnem delu naletiš na ovire, ki te prestrašijo, vendar je tvoja zaskrbljenost odveč. Možnost postranskega zaslužka. Nesoglasje v družini. Poljubljanje. VODNAR (21. 1. — 19. 2.) — V ljubezenskih zadevah ti bodo zvezde naklonjene, toda trma ni umestna. Uveljaviš svoje zamisli, če jih boš pravilno utemeljil. Prijeten izlet z osebo, ki ti je pri srcu. Ob darilu se raznežiš. RIBI (20. 2. — 20. 3.) — Okolišči-ne b :do vplivale, da ne izpelješ vseh načrtov. O neki stvari se ne boš dal prepričati. Zaskrbljenost zaradi finančnih težav. Prijetno vzdušje z drago osebo. Nekdo te prczi za nasvet. Pazi na živce. — In zdaj še zadnje vprašanje: Ali ste zadovolji? z deli, ki jih je opravilo komunalno pcdjetj« letošnjo zimo?! V tovarni — Ali ste pri vas kaj ukrenili za zaščito dela? — Ne, pač pa skrbimo za zaščito od dela. dokumenti a dokumenti # dokumenti e dokumenti % dokument © dokumenti g dokumenti 9 dokumenti q dokumenti kdaj naj bi mi tudi bilo? Bog daj, da bi se očka k.nalu zdrav vrnil. Telefonirali smo ženski v Suchedniovv, dejala je, da še ni uredila. 23. MAJ — Danes so odpeljali v zapor Žide, ki so jih zaprli zaradi krave, izpustili pa so nekoga, ki je bil nedolžen. Zgodaj zjutraj je prišel stric iz Bielina in nam takoj povedal, da je plačal 20 zl. globe, in to v teh kritičnih časih, ko niti ne zasluži 20 zl. Globo so morali plačati zato, ker jih je hodilo več skupaj. Neki Zid je bil brez potnega dovoljenja in imel je veliko srečo, da ga niso takoj odpeljali s seboj. Stric se ni dolgo zadrževal in je takoj odšel domov. Danes so razobesili razglas, da se bo svet jutri odpeljal v Skarzvsk. Posebnega paketa ne bomo poslali, le denar, potem bo dobil morda kruh od sveta, poslali smo le majhen zavitek in ga dali v tetin paket. 27. MAJ — Brat je prinesel za nas s sveta paket in pismo. Očka pošilja svojo jopico, svoj šal, toplo perilo in pisano srajco čisto nazaj, kakor smo mu poslali in piše, naj mu pošljemo belo perilo. Očka sprašuje, čemu mu večkrat ne pišemo, da je zelo vesel, če prejme pismo od doma in ga prebere večkrat dnevno. Jutri pojde pred komisijo, ker ne more delati. Očka piše, da je vsega kriv Abram. Vso hrano naj pošiljamo od doma in nobenega denarja, ker je tam tako d rajo. Sprašuje po vsem, če imamo drv, če imamo krompirja, in če, bog obvaruj M stradamo. Sprašuje, od kod jemljemo denar za vse, ko bi vedel, da imamo vse, kar potrebujemo, bi bil vesel, tako pa vso noč misli na to in ne more spati. Brezpogojno naj bi mu poslali tisti denar, tako si bo že znal našlo pomagati, ko bi minuli teden i.nel denar, bi prišel domov že z drugim transportom. Očka piše, da vsak dan pošilja pisma, mi pa ne odgovarjamo; tukaj piše tako, mi pa nismo dobili po pošti nobenega pisma. Danes bomo zanesljivo prejeli pismo. Očku sem takoj napisal p! s-.11 o in ga takoj oddal na pošti. Pimonoša mi je dal očkovo pismo in dve dopisnici. V teh dopisnicah in pismu piše isto kot v prejšnjem pismu, le da tam sprašuje, če je bolje, ko je tu s svojo nervozo, ali brez njega. Mama je takoj telefonirala v Suchedniovv, da bo poslala denar in očku smo odposlali 100 zl. Ta denar pošiljamo zato, ker se tukaj ne moremo pobrigati zanj, morda se bo lahko sam. 29. MAJ - Danes so bili partizani podnevi v VTzdoIih. Ko je prispela policija sploh niso po- begnili, temveč so pričeli streljati, policisti so se morali skriti, eni pa so odšli v gozd. Takoj so telefonirali v Kielce, naj pridejo or;;žniki, nekaj ur kasneje sta pripeljala dva avtomobila, bili so v VVzdolah, vendar niso nikogar ujeli. Danes smo debili očkovo dopisnico in stric je pisal iz Kiel-* ca. Očka ne piše nič zanimivega, le upanje ima, da se bo kmalu vrnil .. . Tudi stric ne piše nič zanimivega. 29. MAJ — Ko so se orožniki odpeljali iz Eieles, je ostala tam še osmorica iz Bielina. Neki orožnik je videl mimogrede na nekem dvorišču Židinjo, ki je bežala in zaklical, naj takoj obstane, vendar ga ni ubogala in tekla dalje, streljal je in jo zadel s prvo kroglo, petem jo je pustil poko1 pati tam, kjer so pokopali ostale ustreljene. Kakšna strašna usoda jo je zadela, da so jo ustrelili brez vsakršnega razloga. Ko je ležala na dvorišču, otrok niso pustili k njej, čeprav jih ima šest, in če je kateri pričel jokati, ga je udaril. 31. MAJ — Danes so izobesili razglas, da bodo izmenjali delav- ce v Skarzysku in 4. julija se mora na svetu javiti 60 oseb, ia piše, kdo ve, izdajali bodo nakaznice. Tako bo, morda, če bog da, prišel tudi očka. Teh 60 oseb se bo odpeljalo tja le za sedem dni. 1. JUNIJ — Dan veselja: danes-smo pričakovali očkovo pismo, vendar ga ni bilo, prispela je dopisnica od bratranca z očkovim pozdravom pa nič drugega. Za očka smo pripravili velik paket, ker se bodo nekateri od sveta jutri odpeljali v Skarzysk. Vanj smo dali tanko jopico, perilo, nizke čevlje, nekaj krompirja, kruh in druge malenkosti. Neučakan sem hrepenel, da bi bil že tretji, ko pride očkovo pismo, morda ima kakšno upanje, da se vrne domov. Proti večeru sem šel k sosedu, da bi sestri napravil cokle. Med delom sem slišal, da sem pomislil, da se najbrž vračajo stekel ven, in v resnici, prišli so. Ze od daleč smo videli, kako so mahali z rokami in čepicami, in videl sem očka, ki je tudi mahal. Vse sem zagnal proč in stekel tik za avtomobilom, da sem prišel tja obenem z avtomobilom. Takoj sem vzel očkovo culo in očka je stopil z avtomobila. Mama je vzela culo in odšel sem na stražnico po paket. Ko sem se vrnil v stanovanje, od samega veselja nisem mogel pozdraviti očka. Nihče si ne more predstavljati našega veselja, to je mogoče le tistemu, ki je to tudi sam doživel. Toda nihče ni pričakoval, da bodo prispeli danes. DNEVNIK Davida R u b i n o w i c z a