IZZIV ZA USTVARJALNOST
KRISTINA ŠAMPERL PURG
Na prvi pogled gre za zelo poetičen naslov,
ki pa opredeljuje dolgotrajno, izredno zahtev-
no in predvsem vsestransko ustvarjalno delo
tako na področju arhitekturne, konservator-
ske in gradbene stroke, kot pri pridobivanju
sredstev v današnjih ekonomsko in politično
zahtevnih časih.
Obnova minoritske cerkve na Ptuju je en
člen v takoimenovani PTUJSKI TROJKI,
projektu, ki obsega še dva člena in sicer: pre-
stavitev in modernizacijo poštnega poslopja,
ter obnovo Malega gradu za potrebe Ljudske
in študijske knjižnice Ptuj. Ta veliki in dolgo-
ročni projekt meddržavnih razsežnosti je že
dobil zeleno luč v usmeritvah občine Ptuj,ko
so bile februarja 1992 potrjene dogoročne us-
meritve na področju kulture. Vsi trije členi
ptujske trojke, oziroma podprojekti so že v
teku, vendar v različnem obsegu in z različno
dinamiko.
V tem prispevku nas zanima predvsem ob-
nova minoritske cerkve, razlogi zanjo in kje
smo s temi prizadevanji v sedanjem trenutku. Da
bomo lažje razumeli obsežnost in pomembnost
projekta, si oglejmo, kdo so sploh mino-
riti ali manjši bratje, nekaj zgodovinskih po-
datkov o minoritskem samostanu na Ptuju ter
osvetlimo njihovo vlogo v našem mestu in v
širšem srednjeevropskem prostoru. Pomen
minoritov se kaže predvsem pri soustvarjanju
bogate ptujske zgodovine, ki uvršča naše me-
sto med kulturno in ekonomsko smetano
srednjeveške srednje Evrope. Prizadevamo si,
da bi Ptuj tudi danes in predvsem v bodoče
zopet postal mesto na križišču evropskih poti.
Uspešnost izvedbe projekta Ptujska trojka bo
potrditev naših usmeritev.
O minoritih včeraj je na voljo 450 strani
obsegajoči Zbornik razprav,! ki je izšel ob nji-
hovi 750 letnici, o minoritih danes pa govori
poleg obsežne literature še publikacija Mir in
dobro, kije prav tako izšla v tem času.2
In še o minoritih z besedami dr. Jožeta Mli-
narica:
Baročna fasada minoritske cerkve in Marijino znamenje
223
»Sedemstopetdeset let mineva, odkar so
Frančiške vi sinovi prišli na Ptuj, sinovi tistega
Frančiška, ki že skozi stoletja velja za enega
najbolj globokih duhov, preprost v svoji zuna-
njščini in delovanju, toda bogat po svojem
Glavni oltar v nekdanji minoritski cerkvi
duhu in notranjosti... v svojo skupnost je pri-
vabil velike in male, premožne in revne, ne-
izobražene in ljudi visokega znanja, da so sle-
dili njegovemu zgledu in hodili po poti evan-
geljskega uboštva... In že nekaj let po Franči-
škovi smrti {+ 1226) so se njegovi sinovi nase-
lili tudi v naših krajih: V Trstu, Gorici, Lju-
bljani, Celju, na Ptuju, v Mariboru, Beljaku,
Volšperku. Vstajali so opolnoči, prepevali
hvalnice Gospodu, oznanjali veselo vest evan-
gelija, pridigali božjo besedo in molili za čas-
no in večno srečo ljudi. Postali so čuvarji gro-
bov svojih ustanoviteljev in dobrotnikov. Pri-
jeli so za pero in prepisovali besede drugih, pa
tudi lastne misli prelivali v knjižno posodo.
Skrbeli so za lepoto božje hiše in samostana.
Bili so umni gospodarji na svoji zemlji.«3
Natančne letnice prihoda manjših bratov v
naše mesto ne poznamo. Ohranjene listine in
stavbna zgodovina govorijo o drugi polovici
13. stoletja, toda v tem času je stavbni kom-
pleks že bil formiran: manjši bratje so morali
priti prej. Mnogokrat uporabljena letnica nji-
hovega prihoda, leto 1239, ni ne potrjena in
ne v celoti ovržena. Kakorkoli že, od 13. sto-
letja dalje so manjši bratje gradili mogočni mi-
noritski samostan, ki je imel razen cerkve z
najlepšo baročno fasado, refektorija z dragoce-
nimi freskami in knjižnice tudi zaenkrat naj-
starejše znane vinske kleti na Ptuju. Bil je
lastnik obsežnih posesti, gozdov in predvsem
vinogradov. Pozitivni odnos samostana do
izobraževanja je pripomogel, da samostan ni
bil ukinjen v času reform Jožefa II. Slovensko
zadržanje patrov v 19. stoletju je pomembno
pripomoglo k oblikovanju slovenske narodne
zavesti v našem mestu in njegovi okolici. Sa-
mostan je bil tesno povezan tudi z društvenim
življenjem (čitalnica, pevski zbori, igre,...).
Drugo svetovno vojno je pričakal še v slavi
proslave 700. obletnice samostana.
Sledila so izseljevanja manjših bratov pred-
vsem na Hrvaško, refektorij je bil spremenjen
v plesno dvorano, Marijin steber na trgu pred
cerkvijo je bil odstranjen in ob koncu vojne je
bila porušena minoritska cerkev. V kup ka-
menja je bila spremenjena najlepša baročna
fasada, redek primer zgodnjegotske arhitektu-
re, gotski kipi, priče domače baročne mizar-
ske obrti in prvovrstna baročna kiparska dela
Jožefa Strauba.2 Od porušene cerkve je ostal
prezbiterij v celotni višini stranskih sten, sla-
voločna stena s slavolokom pa je bila podrta...
Minoriti, ki so se po vojni počasi vračali, so
prišli v izropan samostan in v porušeno cer-
kev. S pomočjo vernikov so pričeli odstranje-
vati ogromne količine »gradbenega materi-
ala«. Bogoslužje so opravljali kar na dvorišču.
Pričela so se prizadevanja za obnovo cerkve.
Porušena minoritska cerkev na Ptuju - 1945
224
sledile pa so tudi zaplembe njihovih posesti,
gozdov, nacionalizacija, zapori in podobno.
Kljub temu pa je že decembra 1945 gvardijan
samostana p. Marjan Gojkošek poslal prošnjo
verski komisiji pri SNOS-u v Ljubljani za de-
narno pomoč pri reševanju porušene cerkve
in za obnovo znamenite gotske cerkve sv. Pe-
tra in Pavla.6 Sredstva sklada so bila izčrpana
- žal. Leta 1947 Zavod za spomeniško varstvo
Ljubljana ni dovolil rušenja prezbiterija in je
določil, daje preostalo gradivo potrebno odbi-
rati. Prizadevanja za obnovo so se nadaljeva-
la, vendar so bila leta 1964 izničena, saj je bila
odobrena na mestu porušene minoritske cer-
kve lokacija nove pošte, ker »nihče ni obvestil
pristojnih občinskih organov o želji in nameri
obnove cerkve.«
Ob 1900-letnici našega mesta, leta 1969, je
bil obnovljen prezbiterij, ki je bil ob koncu
80-ih let spremenjen v bogoslužni prostor, ob-
novljena sta bila knjižnica in samostan kot ce-
lota. Ob 750-letnici samostana je bila ponov-
no izražena želja stroke in vernikov, da Ptuj
dobi minoritsko cerkev. Pobuda patrov mino-
ritov je bila potrjena s sklepom Izvršnega sve-
ta Skupščine občine Ptuj v letu 1991 in nato
še s sklepom vseh zborov skupščine v letu
1992. Oblikovati se je začel projekt obnove
minoritske cerkve na Ptuju in sicer kot pro-
jekt nacionalnega pomena.
Oblikovana so bila delovna telesa, ki so že
posredovala idejo v širši slovenski prostor in v
sosednje dežele (Alpe-Jadran). Tik pred izi-
dom je promocijska publikacija z naslovom
Minoritska cerkev na Ptuju - včeraj, danes,
jutri, finansirana iz občinskih in samostanskih
sredstev. Z njo želimo predstaviti problemati-
ko obnove in hkrati vzpodbuditi čim širši
krog ljudi, da bi s svojo ustvarjalnostjo in pro-
nicljivostjo pripomogli k izpeljavi zgodovin-
ske odločitve in da bi ta odločitev bila oprede-
ljena kot dejanje kulture mlade države Slove-
nije.
V letu 1991 je bila organizirana okrogla
miza, ki naj bi razrešila dilemo, ki se je cesto
porajala in sicer:
- ali obnova minoritske cerkve
- ali svobodnejši pristop.
Na okrogli mizi se je tehtnica nagnila v ko-
rist obnove - anastiloze. vendar predvsem ar-
hitekturna stroka želi razrešiti dilemo z med-
narodnim razpisom, ki bi pokazal sposobno-
sti ljudi našega časa, umetnostnozgodovinska
stroka je razdeljena, restavratorska se nagiba k
rekonstrukciji, predstavniki UNESCa, ki so
obiskali Ptuj v letu 1989, pa so razmišljali le o
rekonstrukciji. Vse navedene dileme se vrtijo
okoli fasade in bi naj dobile rešitev in verifika-
cijo le-te ob predstavitvi promocijske publika-
cije. Obnova cerkvene ladje naj bi bila v skla-
du z minoritskim kanonom - preprosta ravno
stropana ladja. Prezbiterij že stoji, čeprav ne-
koliko okrnjen.
Dejstvo, da stoji prezbiterij, in da stoji tudi
ves ostali samostanski kompleks, "ki narekuje
tudi mere bodoče cerkve, bosta snovalca bo-
doče cerkve vklenili v danosti, ki jih bo moral
upoštevati, če naj Ptuj z obnovo cerkve dobi
poleg bogoslužnega prostora nazaj tudi en-
kratno podobo Minoritskega trga, kot enega
od biserov v 2000 let starem mestu.
OPOMBE
1. Minoritski samostan na Ptuju 1239-1989 Ptuj-
Celje 1989, Mohorjeva družba Celje. — 2. Mir in
dobro - slovenski minoriti danes, Ljubljana - So-
stro 1989, zbral in uredil p. Janez Samperl. — 3.
Dr. Jože Mlinaric, Minoritski samostan na Ptuju
1239-1989, Ptuj - Celje 1989, str. 13-14, — 4. Dr.
Jože Mlinaric, Zgodovina samostana od ustanovi-
tve do 1800, str. 55, glej opombo 1. — 5. Dr. Mari-
jan Zadnikar, Umetnostnozgodovinski pomen in
usoda samostanske cerkve, str. 276, glej opombo 1.
— 7. Ibidem, str. 195.
225