Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri de la Liberta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casela post ) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst. 11/6461 Poštnina plačana v gotovini
Posamezna št. 40 lir
NAROČNINA: četrtletna lir 450 — polletna lir 850 — letna lir 1600 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 2800 Oglasi po d ogovor ii Spedizione in abb. postale I. gr.
ŠT. 533
TRST, ČETRTEK 28. JANUARJA 1965, GORICA
LET. XIV
2elo mina piicloUtm
V	deželnem svetu se nadaljuje razprava
o	zakonskem osnutku za deželno gospodarsko programiranje. Osnutek določa organe, ki bodo pristojni za deželno načrtovanje, ter tudi postopke, po katerih se bo ta važna dejavnost razvijala. Kot smo poročali, se je slovenski svetovalec dr. škerk že v okviru pristojne komisije zavzemal, naj bi v stalni odbor izvedencev za gospodarsko programiranje vključili tudi Slovenskega strokovnjaka (konkretno iz vrst Slov. gospodarskega zdcuženja), da bi se na ta način spoštovalo načelo, po katerem mora Pri obravnavanju in reševanju problemov, ki neposredno zadevajo slovensko narodnostno skupnost, sodelovati tudi predstavništvo naše Skupnosti.
Večina članov komisije se je s predlogom načelno strinja’a, tako da je zastopnik večine dr. Mizzau v svojem referatu izrecno omenili, da bo predsednik stalnega odbora za načrtovanje zaslišal tudi mnenje predstavnika SGZ, kadar bo to potrebno. Talko je namreč treba to1<ma)čiti 9. člen Predloženega osnutka.
Na seji deželnega sveta pa so svetovalci KPI predložili popravek oziroma dopolnitev k že omenjenemu 9. členu, ki se je glasil takole: »Kadarkoli gre za vprašanja, ki zadevajo slovensko skupnost, za zgodovinske značilnosti' krajev, za umetniško bogastvo kot tudi za razvoj kulture, jezika, vseh vrst šol in vseh obstoječih slovenskih ustanov, bo povabljen na sejo odborov za Programiranje izvedenec za posamezna področja, ki ga bodo predlagali trije slovenski svetovalci, izvoljeni v deželni svet«.
Ta predlog je s tehtnimi izvajanji utemeljili svetovalec dr. šiškovič, ki je zlasti poudarja1, 'kako je važno, da dobi jasno Pravno obliko načelo, po katerem ima slo-venska manjšina pravico, da sodeluje pri obravnavanju problemov, pri kaiterih je neposredno prizadeta. S tem popravkom Se je seveda strinjal tudi svetovalec dr. škerk, ki je v svojem govoru zlasti naglasi, da je treba gospodarsko programiranje uskladiti z dbveznostmi, ki izhajajo iz 3. ^'ena posebnega statuta in ki predvidevajo enakopravnost ter zaščito naše narodnostne skupnosti. Zato je prisotnost slovenskega izvedenca povsem upravičena, zlasti če n omislimo, da se pri industrijskem razvo-111 vedno razlašča zemlja, ki je last Slovencev.
Po intervenciji predstavnika demokri-stjanske skupine dr. Mizzaua, ki je v bistvu sprejemal dbpolnitev 9. člena zakonskega osnutka, je predsednik deželne vlade Berzanti predlagal v odobritev tole besedilo: »V vseh primerih, kadar se bo raz-
(Nadaljevanje na 2. strani)
SLOVO OD WINST0NA CHURCHILLA
Zadnji boj Winstona Churchillla se je končal v nedeljo zjutraj, in čeprav so bili vsi pripravljeni na to novico, ker pač ni bilo niikaega upanja, da bi si. mogel veliki,, že nad 90-letni državnik opomoči od možranske kapi, kii ga je zadela 15. januarja, je njegova smrt vendarle pretresla svet, tako kakor še nobena po umoru predsednika Kennedyja v novembru 1963. Kakor je bil Kennedy za Ameriko poosebljen simbol mladcteti in zagona proti novim ciljem, tako je bil VVinston Churchilli za Anglijo simbol poguma in odporne sile, ves svet pa je videl v njem enega največjih državnikov našega časa, človeka, ki je več kot enkrat odločilno posegel v sodobno zgodovino sveta. Nedvomno pa je Churchilli ena naj večjih, če ne 'sploh naj večja osebnost ang'eške zgodovine. Po svoji vitalnosti, pogumu in državniških sposobnostih je bil iiz testa tistih, ki so si v prejšnjih časih osvajali kraljestva in ustanavljali dinastije. Toda Churchill je biil sin demokratične dobe in kljub vsemu 'svojemu ugledu in vsej svoji politični moči se je skrupdlozno držal političnih pravil britanske demokracije. On, veliki' zmagovavec druge svetovne vojne, človek, 'ki si je upad izzvati Hitlerja in se z jedkim, prezirljivim sarkazmom rogal njegovim grožnjam, je kmalu po koncu vojne flegmatično in samo po sebi razumljivo sprejel politični poraz pri parlamentarnih volitvah in se umaknil v zasebno žvljenje, kjer se je lotili pisanj a svojih spominov na drugo svetovno vojno — še eno veliko delo, za katero je dobil tudi veliko priznanje, Nobelovo nagrado za književnost.
ZNAL JE NAVDUŠITI SRCA
Toda njegova smrt nas je pretresla prav posebno ne le zato, ker smo ga občudovali kot vojskovodjo in državnika, ampak predvsem zato, ker smo imeli do njega oseben odnos, kakor do nobenega drugega velikega politika naših dni. Spominjamo se hudih, dolgih mesecev tistega neskončnega leta od padca Fratiicije do Hitlerjevega napada na Sovjetsko zvezo, ko je Angina pod Churchillovim vodstvom sama držaia fronto proti hiltlerizmu in fašizmu, ki sta se zdela tedaj na višku svoje moči. Ves svet je vsak dan, vsako uro pričakoval začetek napovedane Hitlerjeve invazije v Anglijo, ki je bila oblegana trdnjava, napadana iz Zraka in z morja. Toda ta trdnjava je imela hladnokrvnega, mirnega, mitično pogumnega poveljnika, ki je flegmatično kadil svojo cigaro, kadar se je oziral v zrak. kjer so se njegova redka lovska letala upirala, sovražnim letalskim jatam, ali ko si j« ogledoval razvaline londonskih katedral in največjih javnih zgradb, kakor je bila spodnja zbornica. Toda kadar je vzel svojo silovito cigaro iz ust in začeli govoriti britanskemu ljudstvu, je znal navdušiti vsa srca
za obrambo domovine in demokracije, da so začela biti z novim pogumom in odloče-1 nostjo. S Churjohiilom je doživela Anglija najbolj dramatične dneve in največjo junaško epopejo svoje zgodovine. Z njo pa jo doživljal tiste napete in velike trenutke ves svet.
VLIVAL NAM JE POGUM
Spominjamo se, kalko smo polni napetosti tajno poslušali po radiu njegove govore, v katerih se je v naij|bolj nevarnih dneh norčeval iz dozdevno nepremagljivih so-1 vražnikov in jim napovedoval neizogibni ] poraz, ki je potem tudi neizogibno prišel.
I Njegove pogumne besede so nam vlivale novega upanja in novega poguma v odporu proti nečloveškima fašističnima sistemoma, ki sta s;i razddlilla celinsko Evropo in se pripravljala, da si skupaj S tretjim — japonskim — fašizmom razdelita svet. Po vsakem Churchillovem govoru sta se nam zazdela manj močna ,in bolj zagotovo obsojena na propast. Imeli je izreden dar, da je znal vzbujati v ljudeh zaupanje v ideale demokracije im v zmago stvari, za katero se je bojeval. Imel pa je še drug izreden državniški dar — da je znal razgrniti pred l judmi nova obzorja, obzorja v bodočnost. Bil je prvi, ki je vrgel v ozračje od vojne raztrgane in duhovno opustošene Evrope idejo o združeni Evropi, idejo, ki se je takoj prijela in začela bujno poganjati, že takrat smo zavidali angUeški niarod za take-ea državnika in demokratičnega voditelja. In angleški narod je postal pod njegovim vodstvom ena sama vojska, vsi, moški, ženske in otroci, pripravljena, da sprejme boj na življenje .in smrt z nacisti, če bi vdrli na britanska tla. Govoril jim je: »Branili bomo svoj otok za Vsako ceno. Bojevali se bomo na obalah. Bojevali se bomo na krajih izkrcavanja. Bojevali se bomo na poljih in na cestah. Bojevali se bomo na gričih. Nikoli se ne bomo vdali.« Ta njegov pogum je potegnili vse za seboj in budil ponos in zaupanje v britanskih ljudeh. Hitler se je začel obotavljati — in ni napadel. Zakaj ne, je zgodovinarjem še zdaj "^arnika. Toda rešitev te uganke je gotovo Churchill in tisto, kar je znal vzdramiti v angleškem narodu v najbolj tragični uri njegove zgodovine.
Bil je močna, duhovno samostojna državniška in voditeljska osebnost, kakršno lahko rodi le demokracija. In dal nam je vzgled, kako se je treba bojevati za svobodo domovine in za demokraoijo.
—m--
Truplo Winstona Churchilla, ki je umrl v nedeljo zjutraj, leži od, srede na parah v Westminster Halli (v parlamentu), kjer bo ostalo do pogreba v soboto.
Pogreba se bodo udeležidii kralji in predsedniki vlad. iz mnogih zahodnih in vzhodnih držav.
RADIO TRST A
• NEDELJA, 31. januarja, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenske zborovske skladbe Vinka Vodopivca in Vasilija Mirka; 10.00 Prenos svete maše iz stolnice sv. Justa; 11.15 Oddaja za najmlajše:	»VVinnetou«	(Karl	May), dramatiziral Joško
Lukež. Četrti del — igra RO., vodi Lojzka Lombar; 12.00 Nabožne pesmi; 12.15 Vera in nas čas;
13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi; 13.30 Glasba po željah; 15.30 »Blaumilchov kanal«, radijska drama, ki jo je napisal Ephraim Kichon, prevedel Saša Martelanc. Igra RO., režira Stana Kopitar; 16.30 Simfonična dela Carla Marie vun Webra; 18.30 Kino včeraj in danes. Pripravil Sergij Vesel; 20.30 Iz slovenske folklore - Niko Kuret:	»Pratika za drugo polovico februarja«;
21.00 Vabilo na ples; 22.00 Klasična simfonija.
• PONEDELJEK, 1. februarja, ob: 12.15 Iz slovenske folklore - Niko Kuret: »Pratika za drugo polovico februarja«; 17.20 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu. Pripravil Jože Peterlin; 18.30 Koncertisti naše dežele. Kitarist Bruno Tonazzi; 19.15 Plošče za vas. 16. Quiz oddaja. Pripravil Danilo Lovrečič; 20.35 Baldassare Galuippi: Podeželski filozof, opera v treh dejanjih.
• TOREK, 2. februarja, ob: 11.45 Ameriški odmevi; 12.15 Pomenek s poslušvkami; 17.20 Italijanščina po radiu (spopolnjevalni tečaj); 18.30 Sodobna simfonična glasba; 19.15 Radijska univerza - Tone Penko: Kraška flora (11) »Pritlikavi šetraj«; 20.35 Kulturni odmevi — Dejstva in ljudje v deželi;
22.00 Slovenske novele 19. stoletja - Alfonz Pirec: »Na počitnicah«; 23.00 V ritmu cha cha-cha.
• SREDA, 3. februarja, ob: 11.35 Radio za šole (za prvi tečaj ljudskih šol); 12.15 V Trstu prej sto leti; 13.30 Prijetna srečanja, izbor motivov in iz-vajavcev; 17.25 Radio za šole (za prvi tečaj ljudskih šol); 18.30 Nove plošče resne glasbe. Pripravil Piero Rattalino; 19.15 Higijena in zdravje, pripravil dr. Rafko Dolhar; 20.35 Simfonični koncert Orkestra Italijanske Radiotelevizije iz Turina. Vodi Serge Fournier. Sodeluje pianist Tony Lenzi.
V	odmoru (prbližno ob 21.15) Knjižne novosti -Franc Jeza: Alberto Bevilacqua in njegova knjiga »La califfa«.
• ČETRTEK, 4. februarja, ob: 12.15 Za smeh in dobro voljo. Besedilo: Danilo Lovrečič; 17.20 Italijanščina po radiu. (Spopolnjevalni tečaj); 18.30 Glasbena oddaja za mladino. Pripravil Dušan Jakomin; 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti - Vinko Beličič: »Prešernovo opravičevanje Juliji«; 20.35 »Tretji plača«, radijska drama, ki jo je napisala Tončka Curk. Igrajo člani RO., režira Jože Peterlin. Delo je bilo priporočeno na lanskem natečaju RAI-a Italijanske Radiotelevizije za izvirna slovenska radijska dramska dela.
• PETEK, 5. februarja, ob: 11.35 Radio za šole (za diugi tečaj ljudskih šol); 12.15 Pomenek s po-slušavkami; 17.25 Radio za šole (za drugi tečaj ljudskih šol); 18.30 Slovenski solisti - Trio Lorenz: Matija Lorenz, klavir; Tomaž Lorenz, violina in Primož Lorenz, violončelo; 19.15 Odporniško gibanje v italijanskem pripovedništvu - G'orgio Pul-lini: »Še o rezistenci kol kroniki«; 21.00 Koncert operne glasbe. V odmoru (približno ob 21.30) Znanost in tehnika - Slavko Andree: Ureditev železnih v.rat na Donavi,
• SOBOTA, 6. februarja, ob: 12.15 Kulturni odmevi - Dejstva in liudie v deželi; 13.30 Glasba po željah; 15.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste;
15.30 Panorama tulih simfoničnih orkestrov; 17.00 Pevski zbori FuHaniie-Juliiske krajine: zbor Aqui-lee iz Basigliana. ki vodi Bruno Sebastianuto; 17.20 Drugi vatikanski koncil. Poročila in komentari;
17.30 Pisani balončki, radijski tednik za najmlaj-še. Pripravila Krasulia Simoniti; 19.00 Slovenski modemi samospevi. Izvajajo:	sopranistka Zlata Gašperšič, mezzosopranistka Dana Ročnik-Holz In tenorist Mitja Gregorač; 19.15 Družinski obzornik. Urednik Ivan Theuerschuh; 20.35 Teden v Italiji: 20.45 Koroški akademski oktet. H trn vodi Ciril Krpač; 21.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo: Danilo Lovrečič; 21.30 Vabilo na ples.
TEDENSKI KOLEDARČEK |
31. januarja, nedelja: Vanja, Marčela
1. februarja, ponedeljek: Ignac, Igor
2. februarja, torek: Svečnica, Marija
3. februarja, sreda: Blaž, Blaženka
4. februarja, četrtek: Bojana, Andrej
5. februarja, petek: Agata, Anda
6. februarja*, sobota: Dora, Dorislava
Kaos v Južn
V	južnem Vietnamu se nadaljuje kaos. Medtem ko so 'sprožile vladne čete ob podpori Američanov napad na gverilce na področju Tan Hiepa, okrog 50 km od Saigona, se v prestolnici in v nekaterih drugih mestih nadaljujejo demonstracije proti vladi Tran Van Huonga. Kot običajno, so v demonstracijah najaktivnejši budisti in študentje. Budisti demonstrirajo tudi z gladovnimi stavkami, medtem ko je neka 17-letna budistična dijakinja napravila celo samomor s tem, da se je polila z bencinom in se sežgala. To je storila pred skupino vojakov, katerih naloga je bila ravno preprečiti take samomore in nerede. Vendar njene namere niso pravočasno opazili.
Dvoje drugih deklet pa si je prerezalo žile, da so z lastno krvjo napisale zahtevo po odstopi Huongove vlade.
Poročajo, da je akcija proti gverilcem Vietkonga na področju Tan Hiepa uspela in da so imeli gverilci najmanj 153 mrtvih, vlad. ne čete pa 11. Izgubile so tudi eno oklopno vozilo in en helikopter, medtem ko so zaplembe Viefkongov-em nekaj orožja.
V	sredo pa je izvedla skupina »mladih
ŠE O SPORAZUMU MED SREDINSKO LEVICO IN SLOV. SKUPNOSTJO
Kot smo poročali v zadnji številki, so predstavniki strank sredinške levice in Slov. ■skupnosti dosegli sporazum za sestavo tržaškega pokrajinskega odbora in občinskega odbora v Nabrežini. Sporazum Obsega več dokumentov: prvi je izrazito politične narave in določa skupne programske točke, na katerih bo temeljilo bodoče politično sodelovanje. Drugi dokumenti vsebujejo ■programske izjave bodočega predsednika pokrajine in bodočega župana v Nabrežini ter določajo porazdelitev mest v obeh odborih.
Kar zadeva pokrajino, je v sporazumu predvideno, da bodo novi odbor sestavljali demokristjani in socialdemokrati, predstavnika Slov. skupnosti in socialistov pa brsta odbor podpirala od. zunaj. Glede Nabrežine je predvideno, da bo župan iz vrst Slov. skupnosti, ob polovici mandatne dobe pa se bo preverila izvedba programa :n se bo proučilo, ali je oportuno spremeniti sestavo odbora. Odbomiška mesta pa si bodo že 'sedaj porazdefldli predstavniki KD, socialdemokratov in Slov. skupnosti, medtem ko bosta socialistična predstavnika odbor podpirala od zunaj. Sporazum vsebuje v tej zvezi tudi posebno izjavo socialistične stranke, ki že vnaprei prevzema vso politično odgovornost za dogovorjeno sestavo odbora in mu izreka vso solidarnost.
Sedaj sp v teku še razgovori za sestavo skupnih upravnih programov za pokrajino iin občino Devin-Nabrežina.
Slov. skupnost je na sej' z dne 25. t. m. po obširni razpravi ugotovila, da je njena delegacija na pogajanjih s strankami sredinske levice delovala v okviru prejetega mandata, vzela na znanje poročila o vsebini doseženih sporazumov in privolila, da se preide k zadnji fazi pogajanj, se pravi k sestavi upravnih programov. O celotnem vprašanju pa bo dokončno sklepal zbor svetovalcev', kandidatov in zaupnikov Slov. skupnosti, ki je sklican za nedeljo, 31. t. m., v Trstu.
em Vietnamu
generalov« nov državni udar in spet postavila na oblast generala Hana, vrhovnega poveljnika južnovietnamske vojske. V uradnem poročilu je rečeno, da je vojska ponovno prevzela oblast zato, ker Van Huon-gova vlada »ni bila sposobna opravljati skrajno važnih nalog v sedanjem izrednem, položaju«.
Novi državni udar je potekel, brez prelivanja krvi in aretacij. Vlado bo opravljal »vojaški in civilni, svet«, ki bo štel dvajset ljudi. Budisti so se trenutno pomirili, ameriški veleposlanik Taylor pa dogodka ni hotel komentirati...
Vse kaže, da v Južnem Vietnamu še dolgo ne bo prišlo do dokončnega razčiščenja položaja, tem manj, ker se zdi, da ta nesrečna dežela ne razpolaga niti z demokratično izobraženo plastjo, ki bi jo lahko potegnila iz zmede, niti s pravimi demokratičnimi in nacionalnimi ideali.
Vprašanje je, kam gre ogromna ameriška denarna pomoč (približno dva milijona dolarjev na dan), ki je bila v zadnjem času še povečana. Zelo verjetno se « prime« žepov vladnih funkcionarjev in njihove žlahte, socialni, gospodarski in politični problemi pa zaman čakajo na rešitev. Nedvomno nosijo svoj del krivde za to tudi Amerikanci zaradi svoje brezbrižnosti in neobčutljivosti za notranje probleme in psihologijo azijskih narodov. S samim orožjem ni mogoče zmagati v vojni proti revščini in nevednosti.
—•—
MANSOUR UMRL
V torek je umrl perzijski ministrski predsednik Hassan Ali Mansour zaradi ran, ki jih je dobil pri atentatu, katerega je napravil nekaj dni prej nanj neki muslimanski fanatik. To je že četrti ugledni perzijski državnik, ki je bil umorjen v zadnjih šest najstih letih. Mansour j,e bil napreden politik, kii je hotel z velikopoteznimi reformami prenoviti Perzijo in prav to mu je nakopalo jezo muslimanskih nazadnjakov, ki vidijo v vsaki reformi ogražanje vere in starodavnih navad.
2elo mina ptidbMtm
(Nadaljevanje s 1. strani)
pravljalo o vprašanjih, ki zadevajo slovensko skupnost, bodo povabili na seje odbora 'strokovnjaka za to specifično področje.« j
Fašisti in liberalci so tedaj zagnali vik in kriik ter iz protesta zapustili sejno dvorano. Vsi ostali svatovavci pa so spreminje-valni predlog deželne vlade soglasno odobrili.
/Kot vsakdo razume, je naša manjšina s tem dosegla zelo važno priznanje, kar trdi dokazuje, da So v vrstah večinskih stranlk nalstali določeni pozitivni premiki. Mislimo, da se ne motimo, če trdimo, da je nova pridobitev tudi prva vlidnia posledica političnega sporazuma, ki je bil prejšnji teden dosežen med tržaškimi strankami sredinske levice in Slov. skupnostjo.
POPRAVI!
V članiku o akciji proti zastaranju vojnih zločinov v Nemčiji, ki je bil objavljen v zadnji štev. N. L, mora stati namesto besede »zatiranju« seveda »zastaranju«, kar so si bravci gotovo že sami popravili.
Važna sprememba
Papež Pavel VI. je imenoval 27 novih kardinalov, k;L 'bodo formalno proglašeni v konzistoriju 22. februarja1, število naj višjih cerkvenih dostojanstvenikov se bo povišalo od dosedanjih 76 na 103. Prvotno število članov kardinalskega zbora je določil leta 1586. papež Sikst V. na 70. Rajni papež Ivan XXIII. je njih število povečal v duhu ekumenizma, to se pravi, da so v vrhovno vodstvo Cerkve, pod papeževim primatom, pritegnjeni vsi narodi. Pav VI. sledi svojemu predniku z novimi imenovanji v istem duhu. Od novih kardinalov je 17 Evropejcev, trije 'so iz Azije, d.va iz Severne Amerike, štirje iz Afrike in eden iz Južne Amerike, tako da je danes v kardinalskem zboru 32 Italijanov, 71 pa iz drugih narodov.
Poleg te načelne spremembe, da šteje zbor dve tretjini kardinalov neitalijanske narodnosti, je še ta, da niso povzdignjeni do te časti samo rezidenci j a’ni škofje, ampak (fudi navadni župniki, kot je 'slučaj Patra Beviilacqua, župnika predmestne fare v Brešiji.
Tretje dejstvo, katero pa nas najbolj zanima je to, da so med. imenovanimi za kardinale tudi zagrebški nadškof Franjo Seper, praški nadškof Jožef Beran in ukrajinski nadškof Jožef Slipyi, ki je pretrpel več let sibirskih ječ.
Maše v materinščini
V začetku posta bo prišla v velljavo sprememba, odločena od II. vatikanskega cerkvenega zbora, glede maševanja v živih jezikih in ne samo v 'kutiniščinii', kot je bilo v veljavi doslej. Kot znano, se po novem nikakor ne bo spremenil mašni obred, marveč bo mašniik le molil gotovo dele sv. ntaše v jeziku vernikov; to 'so predvsem vstopne molitve im one od »očenaša« do konca maše. Verniki ib odo mogli' po novem načinu bolj živo prisostvovati mašnim molitvam, ker jih bodo 'tudi razumeli.
V četrtek je sklicala gorilška škofijska liturgična komisija vso duhovščino v Malo semenišče na posvet glede praktične uvedbe novih cerkvenih navodil. Nadškof iln štir-J® poročevalci so razložili skoro 200 navzo-c*m duhovnikom, kakšni nameni in načini s° vodili cerkveno oblast, da se maša vernikom bolj približa. Zvedeli smo, da bodo ^Šle v kratkem nove mašne molitve za slovenske vernike goriške im tržaške škofije v P°sebni skupni brošurici.
Milje:
IZVOLITEV NOVEGA ZUPANA
V sredo se je sestal miljski občinski fvet, da izvoli novega župana in novi odbor. S 17 glasovi' od skupnih 30 je bil izvoljen za župana Gastone Mililo (KPI). Tu-
. vsi ostali odborniki pripadajo komunistični stranki1.
, V novem občinskem svetu imajo komunisti 15 svetovalcev, demokristjani 10, socialdemokrati 2, socialisti, republikanci in iberalci pa po enega svetovalca. Poleg komunistov je za Milila glasoval socialistični zastopnik, kateremu se je pridružil še en glas iz vrst opozicije. Ker je glasovanje ajno, es ne ve, kateri skupini pripada tale “Prosti strelec«.
v vodstvu Cerkve
»
»Osservatore Romano« je v ponedeljek javil,da bo papež imenoval v bližnji bodočnosti še nekaj novih kardinalov. Slovenci upamo, da bomo kot eden .najbolj kompaktnih katoliških narodov tedaj tudi prišli do svojega zastopnika v kardinalskem zboru.
Na goriškem pokopališču stoji — na žalost povedano — že v slabem stanju nagrobni spomenik enega velikih kulturnih delavcev na Goriškem — profesorja in pri-rodoslovca Frana Erjavc" Na nagrobniku se bere letnica in mesec smrti; t 13 - 1 -1887. Sredi tega meseca je torej minilo 78 let, odkar je umrl ta veliki mož, o katerem je zapisal pesnik Gregorčič:
»Priroda vsa, ki vrl jej bil glasnik, ima velikansk je, večen 'spomenik.«
Fran Erjavec je bil po rod.u Ljubljančan. Na Poljanah se je rodil 9. septembra 1834. Večino delovnih let je pa prebil v Gorici, kjer je tudi umrl. Ker je že zgodaj zgubil starše, ga je izšolala stara sorodnica Marija. Veselja do prirodopisa se je navzel pri tedanjem muzejskem ravnatelju Dežmanu.
V	osmi šoli je pa prišel v literarni krog »Vajevcev«. Ko je končal naravoslovje na dunajski univerzi, je poučeval od 1860 dalje enajst 'let na zagrebški realki. Leta 1871. je pa bil prestavljen na goriško realko, kjer je tudi več let ravnateljeval. Nekaj let je poučeval tudi na učiteljišču. Leta 1875 je bil kot prirodapisni strokovnjak z mnogimi znanstvenimi spisi povabljen za rednega profesorja na zagrebško univerzo. Imenovanja pa ni sprejel jn je raje ostal v svoji ljubi Gorici.
Tu se je tudi poročil z Marijo Ferfilovo. Stanoval je sprva v Ulici Dreossi. V zakonu je imel dve hčeri in sinčka Milutina. ki je umrl še kot šolarček, kar je Erjavca neznansko potrlo. S tem večjo vnemo se je vrgel na znanstveno, literarno in narodno delo. Njegove učbenike iz mineralogije, somatologije in iz živalstva je potrdilo ministrstvo za vse šole. Kdo ne pozna Erjav-
Nagrobnik F. Erjavca
JOHNSON ZAPUSTIL BOLNIŠNICO
Ameriški predsednik Johnson je že zapustil bolnišnico, kamor je moral za nekaj dni zaradi težav z dihalnimi organi. Biil je v mornariški bolnišnici Bethesda. Prevzel je spet svoje delo in zdi se, da je popolnoma okreval. Pričakujejo, da se bo lahko podal v London na Churchillov pogreb, če pa mu to ne bo mogoče, ga bo nadomestil podpredsednik Humphrey.
Hiša v Gorici, kjer je stanoval Erjavec
čeve »Mravlje«, »Raka«. »Rastlinske svatbe«? Iz pripovednih spisov »Ni vise zlato kar se sveti« ali »Hudo brezdno* ? Preko štirideset je njegovih del in spisov.
V	goriških letih se je udeleževal profesor Erjavec z veliko vnemo slovenskega narodnega življenja. Sodeloval je pri »Soči«, bil je nadzornik otroškega vrtca, odbornik »Čitalnice«, član ravnateljstva »Ljudske posojilnice«. Vlada ga je imenovala za člana nadzorne komisije ljudskih in meščanskih šol. Povsod se je udejstvoval. Najožje prijate jstvo ga je vezalo s Simonom Gregorčičem kateremu je pomagal piliti njegove pesmi za prvo izdajo kot fin poznavalec slovenščine.
Erjavca opisuje Gregorčič kot jeklen značaj, čist ko zlato, obenem pa kot dobrega in skromnega človeka ter kot izredno dobrega, krščanskega družinskega očeta.
Prišel pa je nesrečni 12. januar 1887. Erjavec je ves dan delal. Pri večerji je bil izredno vesel, Nato je še pisal d,o polenaj-stih za slovenski slovar. Komaj je pa legel, ga je začel dušiti kašelj; pokazale iso se krvave sline, znak stare pljučne in želodčne bolezni, žena je brž poklicala v isti hiši stanujočega dr. Antona Gregorčiča, ki je umirajočemu podelil zadnjo odvezo. V poslednjih vzdiljajih je Erjavec še rekel, da gre h sinčku Miljutinu in — ni ga bilo več.
Ob žalostni novici, je pretresla Vso Gorico in vso Slovenijo globoka žalost. Rojaki s postavili pisatelju in znanstveniku nagrobni spomenik, ki je bili prenešen s prejšnjega pokopališča na sedanje. Tričetrt stoletja spominja mimoidoče, da spi tukaj veliki goriški Slovence, še bolj živo pa pričajo o njem njegova dela.
r. b.
Tvifii/jeg«
Sestanek manjšinskih predstavnikov
V	nedeljo dopoldne se je pričela v Trstu na sedežu Slovenske kulturno-gospodarske zveze prva sej^ izvršnih odborov Unije Itali-lijanov za Istro in Reko in Slovenske kulturno gospodarske zveze. V imenu obeh organizacij je sejo otvoril predsednik SKGZ Boris Race, ki je pozdravil številne prisotne goste. Med njimi so bili: italijanski konzul v Kopru dr. Amedeo Cerchione, jugoslovanski konzul v Trstu dr. Jože Gačnik, predsednik društva »Pravnik« dr. Frane Tončič, pokrajinska svetovalka Jelka Grbec, ravnatelj Ljudske knjižnice dr. Stelio Crise, občinski svetovalec iz Gorice dr. Nereo Battello, predstavnika PSI Eugenio Laurenti in Nino Gregorič, deželni svetovalec in deželni tajnik KPI Silvano Baccicchi, deželni tajnik PSDI Giorgio Cesare, deželni svetovalec dr. Jože Skerk, predstavnik PSIUP dr. Fausto Mon-lalcone, občinski svetovalec Vito Jcrcog, svetovalec za slovenske šole prof. Stanko Mihelič im drugi.
V	poročilih izvršnih odborov, ki sta ju podala predsednika »prof. Antonio Borme in Boris Race, se predvsem poudarja nujnost enakega ravnanja s celotno manjšino ne glede, na katerem področju prebivajo njeni člani. To pomeni v praksi: kadar vladi sprejmeta obveznosti do enega dela manjšine (kot je bil to primer v Londonskem sporazumu priloženih dokumentov), morata vladi na lastno pobudo raztegniti te ugodnosti na vso manjšino.
Predsednika sta nato podrobno obravnavala razna vprašanja, ki zanimajo manjšino in sta orisala njen »položaj ter perspektive razvoja, za kar p£t je treba uresničiti več po-
Prosvetno društvo »SLAVKO ŠKAMPERLE« Strada di Gaardielila, 7 — TRST
organizira za prvo polovico maja
PRVO REVIJO SLOVENSKIH VOKALNIH OKTETOV
1. Revije se lahko udeleži vsak slovenski pevski oktet dežele Furlanije Julijske krajine.
2. Oktet je lahko moški ali ženski.
3. Vsak oktet nastopi z obvezno pesmijo »NOCOJ PA OH NOCOJ« ter še z dvema pesmima po lastni izbiri.
4. Prijavo za nastop naj vsak pošlje na naslov: P. d. Slavko Škamperle, Strada di Gurdiella, 7, Trst, najkasneje do 28. 1'ebr. 1965. Prijava mora vsebovati:
a) — ime okteta in njegov sedež, h) — ime, priimek in bivališče njegovega zastopnika ali vodje, e) — avtorje in naslove pesmi, ki jih je izbral za nastop.
V	slučaju, da prijavi še nenatisnjeno ali nepoznano pesom, mora predložili tudi (partituro.
5. »Partitura obvezne pesmi je na razpolago v Tržaški knjigarni, ul. S. Francesco, 20.
6. Nastope bo ocenjevala posebna strokovna žirija. Proti sklepom žirije ni priziva. Oktet, ki bo prejel na j višjo oceno, bo dobil v varstvo prehodni pokal FRANA VENTURINIJA. Pokal bo postal njegova dokončna last, če bo dosegel najvišjo oceno tudi pri naslednji reviji.
Udeleženci revije bodo prejeli spominske diplome. Vpisnina in prijava okteta staneta 800 lir.
gojev. Gre za položaj manjšine v odnosu do drugega prebivalstva v vsakodnevnih stikih, za odnos upravnega aparata in političnih sil v deželi, kjer manjšina prebiva in za vlogo manjšine v izboljšanju odnosov med obema sosednima državama. Izboljšanje odnosov med obema državama prav gotovo pospešuje napredek manjšine, vendar pa imata obe vladi dolžnosti do manjšin in jih morata izpolniti ne glede na recipročnost v sosednji državi. Obseg dolžnosti neke vlade do manjšine torej ne sme za vise ti od obsega ukrepov sosednje države.
Poročili predsednikov sta bili dostavljeni tisku ,in prisotnim v italijanskem in slovenskem jeziku.
PopoLdne je bila na sedežu Slovenskega dijaškega doma diskusija o obeh poročilih in so bili odobreni zaključki, katerih osnutek sta predložila na dopoldanskem zasedanju podpredsednika obeh organizacij.
Dokončno izdelani zaključki bodo dostavljeni obema vladama, oblastem, političnim organizacijam in raznim ustanovam področij, kjer živita manjšini.
Dolina:
PRVA SEJA NOVEGA OBČINSKEGA SVETA
V	ponedeljek se je sestal Občinski svet, da iz svoje srede izvotli novega župana in upravni odbor. Po ugotovitvi, da so bi iti vsi svetovalci zakonito izvoljeni, so voditelji posameznih političnih skupin podali glasovalne izjave. Kot znano, pripadajo novoizvoljeni svetovalci štirim »političnim skupinam: komunistični (10 predstavnikov), Slov. skupnosti (5), socialistični (2) in Kršč. demokraciji (3).
Z »glasovi komunističnih in socialističnih svetovalcev je bil za župana izvoljen Dušan Lovriha, ki zavzema to mesto že iz leta 1949. Vsa mesta v odboru so si razdelili komunisti in socialisti. Svetovalci1 Slov. skupnosti pa »so pri obeh glasovanjih oddal'1 (bele glasovnice. V »imenu Slov. skupnosti je svetova’ec dr. Tul prebral nasledr njo glasovalno izjavo:
Rezultati upravnih volitev z dne 22. novembra so precej korenito spremenili razmerje med posameznimi političnimi silami. To pomeni, da so se volivci naveličali politične negibnosti odnosno monopolnega položaja nekaterih političnih skupin. Trik značaj so imele zadnje volitve tudi in predvsem v »dolinski občini, kjer je bila nadoblast ene same skupine več kot očitna.
Lista »Slovenske skupnosti« je šla na volitve z namenom, da nudi volivcem alternativo. Volivci so ta njen poziv razumcii, dokaz je v volilnih rezultatih, »kateri so vsem 'obro znani, ter jih zaradi toga ne bom navajal.
Kljub temu še tako velik napredek ni bil zadosten, da bi lahko »Slovenska skupnost« prevzela direktne obveznosti v obč nski upravi. Zaradi tega je njeno mesto v opoziciji, toda njena vloga ni zaradi tega nič manj koristna in odgovorna. Koristna zato, ker vsaka javna uprava potrebuje svobodno krititko in demokratično nadzorstvo; odgovorna pa zato, ker s svojimi nasveti in konstruktivnimi predlogi lahko neposredno pripomore k dobremu upravljanju javnih zadev.
Zavedajoč se odgovornosti in obvez, ki smo jih dali volivcem, obžalujemo, da se ni prej začelo z
delom. Mi smo že 24. decembra lani pismeno zahtevali sklicanje novega občinskega sveta. Čeprav nekoliko prepozno, se je ta naša zahteva uresničila. V tem času pa so se dogodile nekatere važne stvari, »ki so življenjske važnosti za veliko število občanov. Prejšnji občinski odbor je namreč odobril gradnjo naftovoda Trst-Bavars»ka, ne da bi se prej posvetoval z občinskim svetom. Naravno je, da takega načina postopanja ne moremo odobravati. Če bi se v času sklical občinski svet, kot smo mi zahtevali, bi občinskemu odboru ne bilo treba na lastno odgovornost sprejeti tako važnega sklepa, ki utegne temeljito spremeniti življenje tn značaj naše o»bčine. V zvezi z gradnjo naftovoda smo mislili predlagati nekatere pogoje in predloge taiko glede lokacije naprav kaikor glede zaposlitve domače delovne sile ter načina izplačevanja odškodnine prizadetim, katerih se običnski odbor ni niti dotaknil.
Danes je novi občinski svet formalno konstituiran in usposobljen, da začne z delom. Dolžnost novega občinskega odbora je, da zato čim,prej skliče prihodnjo delovno sejo. —■ Postavimo kamen na preteklost in glejmo za bodočnost. Naše mnenje je, da je treba prenehati z dosedanjim načinom delovanja, spoštovati mnenja in prerogative občinskega sveta, kjer naj pridejo do izraza koristne pobude vseh zastopanih skupin. Mislim, da so za to dani osnovni temeljni pogoji. Naloga nas vseh je, da vestno skrbimo za zaščito koristi vseh občanov. V upanju, da bomo na tej podlagi našli skupen jezik, vse prisotne najlepše pozdravljam.
Učja:
ODREZANI OD SVETA
Kakor že lansko leto, tako je »tudi letos vas Učja c<b zgornjem toku hudournika Učje, ki se pri Žagi »izdava v Sočo, popolnoma odrezana od sveta. To skrajno be-neško-slovensko naselje, ki ima kakih tristo prebivalcev, čepi nad prepadi že (blizu jugoslovanskega bloka. Na drugo stran vo» d.i ozka pot več kilometrov daleč do prvega naselja na preva’u Tanamejli. Od zadnjih snežnih zametov 14. januarja je pa ta edini prehod iz Učje žameten »s poldrugim metrom »snega. Vas je od tedaj odrezana od sveta.
V vasi je že začelo primanjkovati živeža. Le redki fantje so si upali na smučeh pregaziti nevarno pot do vojašnic na Tana-meji, do kamor so pripeljali iz doline kruh in zdravila za »mnoge bolnike v vasi. Neko porodnico so morali nositi sedem »kilometrov daleč po visokem snegu, da so pri Muzcih prišli »do gazi in jo odpeljali v Videm. Takrat je domači župnik tudi obvestil videmske oblasti, kakšen je položaj v nesrečn' vasi. Tam so mu pa menda odgovori i, da je le petnajst centimetrov snega in da on pretirava.
Domačini, ki složno »klij jbujejo kruti zimski naravi, so s težavo zbrali 180 tisoč lir za nakup malega snežnega pluga, a je premajhen, da bi si mog'i z njim odpreti pot in se redno oskrbovati z najpotrebnejšim. Vaščani so zaskrbljeni, kaj bo, če jim oblasti ne bodo pomagale ali pa bo tre(ba počakati, da se bo sneg raztopil in »se bo odprla pot v svet.
PLESIVO
V nedeljo je bili v Čedadu sestanek furlanskih in terminskih vinogradnikov, ki so se lansko leto odlikovali s tipičnimi briško-furlanskimi vini. Navzoči so» bili predstavniki oblasti, številni kmetjiski strokovnjaki in seveda vinogradniki iz omenjenih okolišev. Po pozdravih in st rokovnem nagovoru ravnatelja enološkega »zavoda iz Cone-gliana, 'so bile razdeljene nagrade in pri-
števerjan:
DRUŠTVENO DELOVANJE
Števerjanci se ne navdušujejo samo prosvetno delo v dvoranah; vabi jih tudi odprta zimska narava, da se izkažejo ko: športniki. Zato bo priredilo Kat. prosvetno društvo v nedeljo 7. februarja izlet na sn:g v Žabnice. Tam bodo tekmovali sankairji v II. tekmi za »števerjanski bob« (sankanje v skupini). Vpišete se lahiko in pojasnila dobite za ta zimski izlet pri: Humarju Mirku v Klancu, Hladniku Boris.i na Sovenci, pri Terpinu Emilu v Ščednem in pri H lede tu Alojzu v Britofu. Omenimo naj še, dt se društvo pridno pripravlja za pomladn? nastope. Kulturno delo se bo pa še boi j požive'o, ko bo društvo imelo lasten do.n, pri katerem dela zadovoljivo napredujejo
V	števerjanu se že dolgo časa ni slišalo
o	kaki tatvini:. Zato se tem bolj čudimo, kako so si doslej še neznani tatovi up tli okrasti g. Perina, oskrbnika pri baronici n i Dvoru. Kar po lestvi so zlezli skozi okno i njegovo sobo in so odnesli 80 tiisoč lir. Mo rali so pač dobro vedeti, kje je shranjen denar.
- flunalblttM fi it litim
znanja najboljšim vinogradnikom in vinskim proizvajalcem. V skupini srednjih proizvajalcev je bil odlikovan tudi Miro Gradnik s Plešivega. Prejel je nagrado in pohval j kar za štiri vrste vin, in sicer za traminca, soviinjon, kabernet in za posebno vrsto vina, ki mn pravijo v Furlaniji »schioppslti-no«. Naš gospodarsko napredni vinogradnik se je res uveljavil.
TUJSKI PROMET
V	ende’jo so se zbrali hotelirji in lastniki gostišč iz vse pokrajine in tudi iz slovensko beneških vasi na sestanek v Vidmu. Sklicala ga je pokrajinska turistična ustanova tudi z namenom, da podeli nagrad.? gostincem, ki so se udeležili gostinskega tekmovanja v letu 1964.
Predsednik turistične Ustanove je povedal v svojem nagovoru, da je obisikalo lansko leto videmsko pokrajino 441.885 turistov. Dotok je za kakih deset tisoč oseb Večji od predlanskega. Opozoril pa je, da Se je zmanjšal obisk turistov iz tujih držav, dočim se je povečal obisk gostov iz Ita i-le. Deloma je temu vzrok kratka poletna sezona v naših gorah, še bolj pa nezadost-n° število gostinskih obratov a’i pa njih Nezadovoljiva uredba.
Lani se je udeležilo gostinskega natečaja ^9 hotelskih in 28 gostilniških obratov. Večina teh je dolkaza'a svojo zmogljivost ii vse pogoje za turistični razvoj. Izmed znanih gostišč po naših krajih je prejel zlato svetinjo hotel »Lussari« v Ovčji vasi. Prvo nagrado hotel »Edehveiss« v Lužnicah; peto nagrado pa gostišče v Torlanu. Priznanje za dobro urejeno postrežbo in priv ačnost Za tujce je bilo izrečeno tudi Krama rjevi gostilni v Podbonescu.
Iz seznama odlikovancev je razvidno, da je še dosti gostišč po naših krajih, ki se natečaja niso udeležila in je njih stanje še precej neustrezno tujskemu prometu. Denar, ki ga donaša tujski promet v drugih krajih, bi pa moral biti tudi po naših gospodarsko zaostalih občinah eden izmed glavnih dohodkov.
i
ZANIMIVO PREDAVANJE
Prejšnjo sredo je imel tržaški pisatelj Boris Pahor v klubu »Simon Gregorčič; zanimivo predavanje nekako samooceno svojega zadnjega romana »Parnik trobi nji«. Pisate.j je s toplo be:edo prikazal ozadje dejanja, ki se odigrava v eni najbolj napitih dob slovenskega življenja na Tržaška.n in Goriškem. To so bili časi med obenu vojnama, ko so fašistični nasilneži z^iraii s eherno naišo besedo On javno delovanje. Naše ljudstvo se je pa složno uprlo v tihem in tajnem odporu proti raznarodovanju. Takrat so v Gorici izšli »Prvi koraki:«, »Kolački« in druge tajne brošure, iz katerih se je učili mladi rod materine besede in se je utrdili za poznejše boje. Če bi .ne bilo tedanjih tihih 'kulturnih delavcev, sestankov, brošur, pesmaric, bi ne bilo več možno pozneje reševati slovenskega problema na teh tleh. Izklesano je podan tudi lik pogumnega škofa Fogarja, ki je odločno branil tudi pravice zatiranih Slovencev.
Drugi poudarek romana 'leži na globoko občutenem prikazovanju okolja v tržaškem mestu in okolici. V romanu in v pisateljevi besedi na večeru v Gorici je kar zaduhtel čar morja, Trsta in Krasa. Izbrani odlomki iz knjige, katere je brala radijska napove-dovavka Savina Remec, s0 pričarali pred oči pazljivih poslušcvcev v; o to prelestno lepoto.
Proti koncu je Pahor pripovedoval še v prisrčno skromnih besedah, kako se je raz-cvetla jubezen dveh mladih ljudi poduhovljena v mračnem, a tudi lepem razdobju bojev slovenskega človeka za svoje svete pravice.
Razstavljene so bile tudi pisateljeve knjige, katere so navzoči skoro vse pokupili, pisatelj pa j,ih je na željo podpisoval.
JUGOSLOVANSKI GOSTJE
V	soboto je prišla v Gorico skupina ša-histov in lahkih atletov iz Slavonskega Broda. V soboto so si ogledovali goriške zanimivosti, v nedeljo so se pa pomerili v tekmah s člani italijanske Goriške telovadne zveze. Gostje so premagali goriške šahiste s tremi točkami proti dvema. V namiznem tenisu pa s petimi proti dvema. Zvečer je bila prirejena v veliki telovadni dvorani Š2 tekma v presti in umetni telovadbi.
Jugoslovani so povabili Goričane na povračilno tekmovanje v Slavonski Brod.
ŠE V SAFOGU!
Po delovni krizi v podgorskih tkalnic,’! je prišla na vrsto še kriza v livarni Safoj v Stražicah. Že prejšnji teden je podjetje skrči’o delovni urnik v nekaterih oddelkih na 24 tedenskih ur. Prizadetih je bilo 70 delavcev. Včeraj je pa vodstvo naznanilo kar na oglasni deski, da se bo delo in s tem sevega tudi zaslužek skrčilo še v drugih oddelkih.
Položaj v livarnah je težak. Dvesto delavcev, po večini družinskih očetov, bo za- ' služi'o komaj: polovico plače. Vodstvo podjetja navaja kot vzrok svoje odredbe vedno manjše naročilo izdelkov. Včeraj so uslužbenci tovarne stopili v delno stavko. Ni pa nikakega izg'eda, da bi se stanje v kratkem času izboljšalo. Gospodarsko krizo na Goriškem bo treba reševati v okviru splošnega gospodarskega stanja dežele.
KULTURNA POVEZAVA
V ponedeljek so obiskali Gorico predstavniki Zveze Italijanov iz Istre in Reike. Predsednika prof. Bormeja in tajnika prof. Illiasicha so sprejeli v prostorih Središča za socia'no-gospodarske študije »A. Rizza-ti«; navzoč je bil tudi uredniški odbor obzornika »Iniiziativa Isontina<, ki je že pre:l meseci obiskal italijansko manjšino v Jugoslaviji.
V daljšem razgovoru so rojaki iz Jugoslavije in Italije razpravljali o poglobitvi medsebojnih stikov in o vprašanju, kako naj matični narod skrbi za kulturne pomoč svoji manjšini onkraj meje. Domenili so se, da bodo že v aprilu organizirali literarni večer v Gorici. S'edila bo slikarska razstava italijanskih umetnikov iz Jugoslavije ter folklorni in pevski nastopi. Zastopnika italijanske unije je sprejel tudi gori-ški župan.
V nedeljo je imel predsednik Borrne s številnim odposlanstvom italijanske zamejske organizacije daljši sestanek v Trstu s p red s t avn i k i S love n ske kultu rno - go spod a r-ske zveze. Na sestanek so bili povabljeni tudi zastopniki drugih naših skupin. Zamejski Slovenci in zamejski Italijani so si izmenjali poročila o položaju olbojih etničnih skupin, ki naj bi bile most za sporazumevanje obeh sosednih narodov.
UMRLA JE
v noči od ponede'jka na torek gospa Jožeta Legiša. žena upokojenega ravnatelja Antona Pavšiča. Pokojnica je bila po rodu iz Devina. Dolgo let je tudi službovala kot poštarica v domači okolici. Bila je blaga :n tiha žena, vendar pa je po naših časopisi:: zvesto sledila vsemu javnemu življenji. Zadnje čase je nekaj bolehala. V bolnišnici je pa bi’a komaj dva dni in je kar nenadoma izdihnila. Pokopali so jo včeraj dopoldne. Gospodu ravnatelju in vsej družini izražamo globoko sožalje.
KONCERT
V nede'jo 31. januarja 'bo gostoval v Gorici v Prosvetni dvorani (pri Zlatem pajku) »Koroški akademski oktet« iz Ljubljane. Koncert bo začel ob 17. uri. Oktet bo nastopil z bogatim spored,cm, ki je pripravljen za turnejo ansambla po mestih zahodne Evrope. Cene sedežem so po 400 in 300 'ir; stojišča po 200 lir.
ZAHVALA
Ob smrti našega nepozabnega očeta in starega očeta
Vida Hojica
se najprisrčneje zahvaljujemo vsem, ki so nas ob bridki izgubi kakorkoli tolažili. Posebno zahvalo izražamo tudi vsem — zlasti čč. sestrama iz Zavoda sv. Družine — ki so pokojnika spremljali na zadnji poti. Bog Vam plačaj!
Hčerki Vida in Sava ter vnukinja Vanda, tudi v imenu vseh sorodnikov
Gorica, 20. januarja 1965
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
minuli o h, it,
•r
Nova tržaška slovenska revija »Most« kaže za navata naše kulturne razmere v Trstu, v zvezi z
nase kulturne razmere kar močno vitalnost in tako imamo zdaj v rokah že četrto številko prvega letnika. »Most« izhaja namreč, kot znano, četrtletno. Na uvodnem mestu prinaša tokrat dramo z naslovom »Prokrust«, ki jo je naipisal Lej Detela. V njej najdemo, še bolj kot v Detelovih novelah, ki so izšle v zbirki »Blodnjak«, neko nenavadno mešanico simbolizma in realizma, kar se odraža tudi v jeziku. Mitološko snov o krvoločnem razbojniku Prokrustu, ki je nategoval nizko-rasle na svojo železno posteljo, dokler j in ni raztrgal, dolginom pa sekal predolge ude, je preobrat zil Detela po svoje in zaobrnil stvar tako, kakor da gre samo za veliko laž, ki so jo Prokrustovi sovražniki na procesu proti njemu vrgli v svet in v zgodovino, da se tako izrazimo, medtem ko je bil Prokrust sicer res sin slovitega razbojnika, a se je izneveril družinski, to je razbojniški tradiciji, in postal pesnik. Detela se je v tej svoji drami ponorčeval iz marsičesa, kar še davno ne spada v mitologijo, ampak v trdo stvarnost, med drugim tudi Iz režimov, ki nimajo s poezijo in s tistim, kar nam simbolizira, kaj početi, in tudi, kot že rečeno, iz zrežiranih procesov, na katerih napravijo iz človeka pošast in iz pesnika razbojnika, po svojski logiki, ki jo Detela zelo duhovito oponaša in smeši. Drama je napisana razgibano in zanimivo, da jo človek v resnici rad prebere, četudi sa morda sprva nekoliko neprijetno začud , d j naj de v tej drobni reviji tako sorazmerno dolg dramski tekst.
Novo ime v reviji je Vlasta Polojac, katero pa poznamo že po njenih nekdanjih prispevkih v »Literarnih vajah« in »Mladiki«. Veseli smo, da jo 'u spet srečamo, ker je tako ena izmed redkih bivših dijaških sodelavcev »Literarnih vaj«, ki se ni izneverila nagnenju za pisanje, pa tudi zato, ker dokazuje kratka novela »Kaj tako opojno diši?«, ki jo je objavila v »Mostu«, resničen talent in nek svojski prijem, ki razodeva poleg talenta tudi le določeno liieiaino kulturo in širino. Motiv je zajet iz južnoitalijanskega življenja, kakor ga doživlja med svojim obiskom lam.
To sta edina izvirna leposlovna prispevka v tej številki »Mosta«, poleg dveh kratkih »Fantastistič-nih zooloških zgodb«, katerih avtor je latinskoameriški pesnik Jorge Luis Borges in ki nas nikakor ne moreta ogreti ter se skoraj začudeni vprašamo, zakaj sta bili sploh prevedeni v slovenščino. Morda iz nekega eksotičnega zanimanja ra tisto, kar je daljno, tuje in malo razumljivo, ali vsaj čudaško. Vsekakor pa ni škoda, da je •?aš'o p sanje tega Južnoamerikanca svoj odmev tudi v slovenskem jeziku in kulturi, ki sta še tako preveč zaprta nasproti širokemu svetu.
Izredno zanimiv je esej Borisa Podreka: »Če-ška: Plečnik, Loos, Fuchs«. Esej je samo izvleček iz daljše razprave, ki jo je napisal za Urbanistični institut Akademije za umetnost in arhitekturo na Dunaju. Podreka je sam potoval na Češko, da se je dokumentiral o tamkajšnjih stvaritvah slavnega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, ki je pomagal med drugim sanirati praški kraljevski grad Hradčane, ko je postal sedeZ predsednika republike. Pdoreka nam osvetli in s stališča današnje arhitekture oceni to Plečnikovo delo. Se zanimivejši pa je njegov prikaz drugih, mnogo manj zna-r’ li Plečnikovih stvaritev v Pragi. Mimogrede zvemo, kaj misli Podreka tudi o Plečnikovih ljubljanskih zgradbah. Poleg Plečnika pa prikaže Podreka še pomen dveh drugih čeških arhitektov, ki sta skupaj s Plečnikom začetnika modeme arhitekture na Češkem.
Vladimir Vremec je v nekoliko skrčeni obliki prevedel predavanje znanega avstrijskega katoliškega misleca in pisatelja Wilfrieda Daima »Levi kaiol cizem in komunizem«. Neglcde na ne preveč simpatični izraz »levi katolicizem«, ki preveč spo-nrnja na struje v raznih političnih strankah, s katerimi katolicizma ne moremo primerjati, ker je seveda mnogo več kot stranka, pa je v razpravi veliko takega, kar trka na katoličanovo zavest in vest, nakazujoč nekatere velike probleme, ki jih mora rešiti sodobni katolicizem, če hoče osta. ti živa sila našega časa in iti kot taka v bodočnost.
Članka »Začarani obroč kulturnega nesodelovanja«, ki ga je napisal Jože Peterlin, in »Blišč in beda otvoritve«, k: ga je podpisal kronist, obrav-
odprtjem Kulturnega doma. Jože Peterlin je prispeval tudi pregled nad slovenskim gled.JiŠKim delovanjem v Trstu pod naslovom »Gleda.išče mea nami«, v katerem najdemo zlasti v zvezi z dosedanjimi premierami Slovenskega gledališča, katere Peterlin ocenjuje, nekaj zanimivih m aktualnih ugotovitev. Mart.n Jevnikar na koncu ocenjuje Detelovo zbirko novel »Blodnjak« in konča z besedami: »...knjiga je zanimivo delo in jo ja treba pozdraviti, tudi zato, ker je izšla v Trstu in kljub podpisani založbi — v samozaložbi.« Torej z besedami, ki tudi precej povedo o naši kulturni situaciji na Tražaškem.
E. Z.
Izšla je četrta (zadnja) lanska številka revije »Most«.
Slabo polovico zvezka zavzema drama »Prokrust«, ki jo je napisal Lev Detela.
Delo je zanimivo po oblikovni plati; avior izhaja iz pesniške fikcije, da so se ne .i dog^dk. antične preteklosti drugače odvijali, kakor nam o njih poroča uradna zgodovina. Iz bajke o Tezeju in peloponeških razbojnikih, ki jih je Tezej ugonobil na poti v Atene (in na Kreto; spominjamo se mita o minotavru in Ariadni) razpleta fantastično — groteskno pripoved o nasprotju med sinom pesnikom in očetom razbojnikom.
Če je zamisel izvirna, pa dodelava zambli n; dosega. Avtobiografsko noto v Detelovem »Blodnjaku« (napetost med očetom in sinom) j; raša vala fantastika in metaforika, ki j2 pripomogla, da je na izviren način presadil Kafko v domačo tisočletno prst pravljic in bajk.
V »Prokrustu« pa se je moral avtor sproprijeti z dialogom. Pogrešamo žive napetosti, ki bi dvogovor dvignila iz obrabljenosti in preraščanja čr-no-bele sheme razumskega dojemanja. Nekatere krilatice (zlo je treba v kali zatreti, pa bo vse v redu) so vse preveč preproste (vsi to vemo — le kako?).
Zdi se, da se avtor ni poglobil v nastopajoče osebe in v vse tiste znane in neznane, skrivne in jasne vzgibe, zaradi katerih ni nihče pod soncem povsem dober, nihče pa tudi povsem slab.
Vlasta Polojac se nam predstavi s simpatičnim izrezkom sponvnov na potovanje v južno Italijo. »Kaj tako opojno diši?« je naslov črtici, v kateri nam mlada avtorka govori o oranževih nasadih, zaljubljenem kavalirju, ločitvi, spominih in hrepenenju po ljubezni. Vsakdo bo pripoved rad prebral in se ogrel ob njenem nezlaganem humanizmu.
Boris Podreka piše o Plečniku, Loosu, Fuchsu na Češkem, študija uvršča našega klasika med velike sodobne svetovne arhitekte, čeprav objektivno vidi tudi njegove pomanjkljivosti, zaradi katerih se ni mogel prebiti na sam vrh.
Vladimir Vremec je za »Most« povzel predavanje o odnosu, ki naj bi vladal med naprednimi ka toličani in komunisti, in o stališčih obeh skupin. Predavanje je v Moskvi na povabilo Lomonosove univerze držal Wilfried Daim, ožji sodelavec kardinala Konlga, enega izmed najnaprednejših na koncilu.
Jože Peterlin priobčuje pamflet, ki naj služi k razjasnitvi problematike okoli novega Kulturnega doma. V d nagem sestavku pa podaja pregled gledališkega življenja in ustvarjanja pri nas v pretekli sezoni.
Kronist se satirično - kritično dotika otvoritvenega večera Kulturnega doma in Kreftovega Fre šerna. Ma^tn Jevnikar pa obširno kritično razpravlja o Detelovem »Blodnjaku«.
Zadnja številka »Mosta« deluje na bralca v celoti nezanimivo. Morda, ker prinaša daljša tekste. Želeli bi si pač več razgibanosti in svežine.
Na vsaik način izražamo zadovoljstvo, da je urednikom in sodelavcem uspelo uresničiti zastavljeni cilj: prvi letnik.
O. B.
Spominski muzej Louis Adamiča bo uredil poseben odbor, ki ga je organiziralo Društvo slovenskih književnikov. Muzej bo odprt to poletje v pisateljevi rojstni hiši, gradiču Praproče pri Grosupljem.
»SCHWEITZERJEVE NAGRADE«
Holandska kraljica Julijana je podelila v soboto 'kulturno nagrado »Albert Schvveitzer« doktorici Gertrudi Kurz iz Berna. Nagrado »Schweitzer« podelijo vsako leto in to ljudem, ki so se posebno odlikovali v krščanski in humanistični dejavnosti. Doktorica Kurz je pomagala v Evropi, Aziji in Afriki pri ustanavljanju številnih »otroških vasi«, v katerih so našli topel dom zapuščeni otroci.
»Schvveitzerjevo nagrado« je dobil tudi holandski zdravnik Luitjen-Leiker za svoje požrtvovalno delo pri pobijanju gobavosti. Dr. Leiker deluje v Nigeriji, kjer nosi odgovornost za pomoč psi milijona gobavcem in sicer pod okriljem Združenih narodov.
PRENAVLJANJE STARODAVNIH CERKVIC
V	ČEDADU
V	Čedadu prenavljajo cerkev Sv. Frančiška iz 13. stoletja. V njej so pred kratkim odk ili ostan-! ke fresk še neznanega avtorja.
I Dobro napredujejo tudi restavratersika dela na takoimenovani langobardski cerkvici. Spomladi to imel ta dragoceni kulturni spomenik že svojo prvotno arhitdktonsko podobo, katero so odkrili in jo opisali umetniki in učenjaki, ki so prispeli tudi iz Švedske in Norveške.
Starodavni čedadski kulturni spomeniki sj te,-no povezani tudi s slovensko zgodovino.
70-LETNICA »PLANINSKEGA VESTNIKA«
Letos praznuje ena najstarejših slovenskih revij, »Planinski vestnik«, 70-letnlco svoije;’ obstoja in tudi izhajanja. Poleg »Popotnika« je »i laninski vestnik« edina slovenska revija, ki izhaja nepretrgano (če ne štejemo dveh svetovnih vojn), že 70 let, in so jo naši planinci ustanovili 1895. leta. Njen prvi urednik je bil profesor Anton Mikuž, ki je revijo urejal do 1907. leta, nadalje pa jo je skoraj 30 let vodil dr. Josdp Tominšek. Tretji urednik dr. Arnošt Brilej je revijo moderniziral predvsem z izborom člankov, od leta 1949 naprej pa ureja Planinski vestnik prof. Tine Orel.
Kulturne novice
Dr. Albert Schweitzer je te dni praznoval svoj 90. rojstni dan. Se vedno deluje v bolnišnici Lam-barene v Afriki.
—•—
Rdečo Kitajsko so letos prvič povabili k udeležbi pri Mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu, ki bo sredi maja. Uradno povabilo je izročil francoski veleposlanik v Pekingu, Lucien Page, pekinški vladi. Peking pa še ni podal izjave, če bodo vabilo sprejeli.
—•—
Znana marksistična revija »II Contemporaneo« ie prenehala izhajati. V uvodnem članku, ki ga je prinesla zadnja številka, je rečeno, da preneha revija izhajati iz ekonomskih razlogov. Revija »U Contemporaneo« je izhajala deset let in je veljala za eno izmed kulturnih glasil komunistična partije.
—•—
Filmska igralka Claudia Cardinale se nahaja že kakih 14 dni v Hollywoodu, kjer sc pripravlja na snemanje svojega prvega filma, ki bo posnet v Združenih državah. To bo film »Blimdfold« (Z zavezanimi očmi), ki ga bo režiral Filip Dunne. Glavno moško vlogo bo igral Rock Hudson.
—•—
Literarno nagrado »Bagutta«, ki so jo letos podelili že 29-tič, je dobil pesnik Biagio Marin iz Grrdeža za vse svoje pesniško delo. Razsodišču je predsedoval Riccardo Bacchelli. Kot znamo, piše Bingio Marin v gradežkem narečju. Kljub temu je dosegel izredno umetniško popolnost in njegova poezija ima pomen, ki daleč presega okvir d;a-lektne književnosti.
—»—
Ruski pisatelj Mihajl Šolohov, pisec romana »Tihi Don«, je pred nedavno spremembo v sovjetski vladi delal že nekaj časa na obširnem življenjepisu Nikite Hruščova. Hruščov je v zadnjih letih večkrat obiskal pisatelja na domu v njegovi rojstni vasi. Hruščov jo v svojih govorih tudi večkrat omenjal Solohova kot svetel vzgled pisatelja, ki jc blizu ljudstvu. Desetletno delo Šolohova na biografiji Hruščova pa je bilo, kot zdaj kaže, zapravljen trud, ker v sedanjih razmerah gotovo ne bo objavljana.
GOSPODARSTVO
Ječmen in koruza v živinoreji
Ječmen in koruza sta pri nas glavni zrnati krmili. — Po svoji kemični sestavi sta si podobna. Beljakovin vsebujeta 9 do 12%, oglikovih vodanov 60 do 70%, lesni ne oziroma celuloze vsebujeta oba malo. še naj-večja razlika je glede tolšče: ječmen vsebuje 2 do 2.5%, koruza pa 5 do 7.5%, torej več kot še enkrat toliko. — Obe krmili sta lahko prebavljivi im zaležeta mnogo, posebno če želimo doseči zvišanje prirastka, na mesu in povečati molznost.
Koruza
služi predvsem kot krma za op'tanje, zlasti prašičev. V tem slučaju jo krmimo navadno samo, drugače pa predstavlja koruza glavno sestavino večjega dela krmskih mešanic. — S koruzo najprej dosežemo uspeh v pitanju, pri katerem pa ne smemo pozabiti, da je pridobljena mast zelo mehka, oljnata, vsled česar ne ravno priljubljena. Tudi meso — s koruzo krmljenih živali — je bolj mehko, ohlapno. Da se prepreči neljubi pojav te ohlapnosti, krmijo koruzo premešano med korenje — krmska pesa, krmsko korenje, itd,. — in s posnetim mle-kom ali 'sirotko. — Prašičem ne krmimo celega koruznega zrnja, ampak zdrobljeno ali zmleto, če le mogoče kuhano. — Goveje živine ne krmimo s samo koruzo, marveč smatramo koruzno moko za glavno snov v sestavljenih krmilih.
Ječmen
vsobujc v jji iiuci i s kui uzo več bel jakovin in manj tolšče. Velevažen pa je fosfor, katerega vsebuje ječmen v obliki fosforove kisline in v obliki lecitina. Slednji je nujno potreben za tvorbo mišičevja. Žal vsebuje ječmen premalo apna. — Prebavljivost ječmena je sicer nekoliko manjša od koruzne,
a kljub temu ostane ječmen prvovrstno močno krmilo, ki tekne vsem živalim. Primerno je, da v zadnji dobi pitanja prašičev del koruze nadomestimo z ječmenom, da dobimo bolj trdo mast in manj ohlapno meso. Tudi druga pitanja zaključimo s krmljenjem večjih količin ječmena, če le ni njegova cena previsoka. — Ker vsebuje ječ-1 men precej beljakovin, pa tudi fosforno kislino in lecitin, je zato primerno krmilo za mlade prašiče, breje in doječe svinje. Če pa hočemo izrabiti vso ječmenovo re-dilnost, ga krmimo kot moko, vlažnega ali skuhanega.
Seveda je ječmen izborno krmilo tudi za goveda. Kot moka premešan med posneto mleko zelo koristi teletom in enako tudi kot moka premešana med 'seneni napoj: voda + ječmenova moka + deteljna moka.
—	Kravam mlekaricam zviša ječmenova moka molznost in Zboljša mleko- — Ječmenovo moko lahko premešamo tudi med obstala krmila za pitanje goveje živine, ki se tako boljše razvija in daje potem boljše meso.
SET IN VINO
Od, 6 držav SET (Skupnega evropskega trga) sta največji proizvajalki vina na svetu Italija in Francija. Obe državi skupaj pridelata več 'kot polovico vsega vinskega pridelka na svetu. Tam pa ga tudi mnogo doma popijejo. Obe državi upata, da bosta z lahkoto prodajali svoje vino v ostale države SET-a, to je zlasti v Nemčijo, pa tudi v države Beneluksa. Same številke vinske proizvodnje bi opravičevale tako franebsko in italijansko upanje. Vsaka teh dveh držav pridela letno okrog 60 milij. hi vina, Nemčija z 52 milijoni prebivalstva pa komaj 4 milij. hi. In Nemci radi pijejo vino
Kljub temu ni pričakovati posebno živega izvoza vina v Nemčijo, 'ker je tam vino drago in bi svoboden uvoz italijanskih in francoskih vin v Nemčijo uničil tamkajšnje vinogradništvo. Na to so Nemci zelo ponosni, posebno ker je že skoraj 2 tisoč let staro (iz rimske dobe). Poleg tega imajo Nemci pivo za svojo narodno pijačo in nemško pivo je res dobro.	I
Neki italijanski gospodarstvenik je izjavil, da kmetijstvo v Italiji nima poklica ne za žitarstvo ne za živinorejo, pač pa za vinarstvo, če bi v SET ne bila zagotovljena 1 zadostna prodaja italijanskega vina, bi še Italija morala proglasiti za žrtev SET.
PERUTNINA IZ ZDA V ITALIJO
Sklenjen je bil sporazum za uvoz zaklane perutnine iz ZDA v Italijo. Amerikanci' pravijo, da bodo izvažali v Italijo celo vrsto perutninskih proizvodov (od, perja in mesa do raznih konserv in kock za juho).
—	Ameriški kmetijski minister Freeman je izjavil, 'da znaša ameriški izvoz perutnine nad 220 milij. funtov (1 funt je malo manj kot i/g kg). Od te količine dolbi največ Nemčija — 95 milij. funtov, Holandska, Honkong in Japonska po 15 milij., Kanada. 13, Švica 8.5 milij1. funtov, itd.
KRIZA V MARŠALI
Maršala je mesto v Siciliji, ki je dalo ime svojemu glavnemu, če ne edinemu pridelku: vino maršala, kil je po naravi na I alkoholu zelo bogato, saj kaže navadno 13
-	14 Ma'iganda. — Danes pa tare Marsalo vinska kriza, izgleda da celo večja kot ostalo Italijo. Soda pristnega vina ne morejo prodati niti po 25.000 lir, kar pomeni, da ga ne morejo oddati po 60 lir liter. Poleg tega je zadnji pridelek vina zelo podvržen kisanju, zlasti ker zaradi visoke vročine v zadnjem oktobru mošti niso dovolj povre-U
V tej stiski, se je v Maršali sestalo mnogo okoliških vinogradnikov, ki so preučili po ložaj in sklenili naj državna in pokrajinska oblast poskrbita, da se znižajo dajatve za destilacijo in se zviša davek na proizvodnjo sladkorja za toliko, da se ne bo izplačalo ponarejati vina s sladkorjem.
Zvišanje cene sladkorja ne bi mnogo prizadelo prebivalstva na Siciliji in sploh v južni Italiji, ker je tam dol poraba sladkorja zelo nizka.
UVOZ BANAN V JUGOSLAVIJO
Tudi v Jugoslaviji imajo radi banane. Uvaža jih podjetje »Slovenija-Sadje.< zlasti iz Gvineje, pa tudi iz nekaterih drugih držav. Po morju prispejo banane v Koper, od tam pa jih prepeljejo s kamioni v Zalog pri Ljubljani kjer je na razpolago velika hladilnica oziroma zorilnica za banane. V to prispejo banane v grozdih Skrbno ovite v slamo in juto. V zorilnici jih najprej odrežejo z vej, vložijo v zabojčke, pustijo zoreti v srednjem 3 dni, nakar jjihi odpremijo z vagoni po celi državi. Tako dozorjene banane so sveže in tudi cenene.
MODRA GALICA SE JE PODRAŽILA
V letu 1964 se je baker zelo podražili in temu sorazmerno tudi modra galica, v kateri predstavlja baker l/j teže. — Trenutno je modra galica po 23 do 26.000 lir za stot na debelo.
Krompir v zimski zalogi
Kmetovalec navadno nima možnosti, da bi uredil za svoje pridelke — take zaloge, kot jih predpisuje moderno gospodarstvo. Prav pa je, da kmetovalec ve, kakšna naj bi bila taka zalog; mogoče bo pa le kaj prilagodil.
Zaloga ne sme imeti cementiranih tal, lahko pa so iz opeke ali tudi iz trdega lesa. Prostor naj ne bo presvetel in ne prete-men. Dnevna svetloba škodi, ker je dihanje krompirja potem prehitro in gomolji pozelenijo. Zelenilo v gomoljih pa je strup in tak krompir mora biti kuhan ali pečen, preden ga smeta žival in človek povžiti. — škodi pa tudi premočna tema. Najboljša je medla luč. — Važno je vprašanje toplote. Pri previsoki toploti začne krompir močneje dihati — krompir je živa stvar — in kaliti, pa tudi zeleneti ter hitro izgubljati na teži. Prehladno pa tudi ne sme biti, ker postane krompir sladek, potem pa zmrzne. Če se toplota nato dvigne, začne krompir gniti, ker so celice v krompirju vsled zmrzali raztrgane in stene celic ne nudijo nobenega odpora napadajočim bolezenskim klicam. — Najprimernejša toplota za krompirjevo zalogo se suče med 1" in 6° C nad ničlo.
Umljivo je tudi, da ne smemo krompirja hraniti na prepihu. Krompir na prepihu pozeleni. Nasprotno pa je zelo važno pravilno zračenje, če so gomolji na kupu, ki pa naj ne bo višji od 120 cm. Zračimo z lesenimi dimniki: 3 ali 4 ozke deske prevrtamo na več mestih, jih zbijemo skupaj' im jih postavimo pokonci sredi krompirjevega kupa. Taki zračniki naj bodo postavljeni na razdaljo enega metra v vsako smer, , naj vedno segajo do dna kupa, zgoraj pa kup presegajo. Skozi take dimnike dobi krompir dovolj zraka, in skozi nje uhaja j t udi morebitna vročina, ki bi se delala 1 sredi kupa in ki bi drugače pospeševala j gnitje. — V modemih manjših zalogah hranijo krompir v Ibsenih košaricah in zabojčkih (kofah), ki imajo 3 ali 4 cm 'daljše ogelnike, kot je višina zabojčka, tako da se lahko postavijo eden na drugega in ostane med njimi vedno nekoliko prostora, po katerem lahko kroži zrak.
Predpogoj za uspeh pri hranjenju krompirja pa je, da pridejo v zalogo šarno celi in zdravi gomolji, ki tudi ne smejo biti premokri. Nadalje je potrebno zalogo krompirja od časa do časa pregledati' in odbrati vse bolne ali drugače nakažene gomolje.
VIRGILU SCEKU V SPOMIN
Tirolski Nemci so sklenili podpisati sporazum z domačimi fašisti. Nemško ljudstvo si po tolikih bojih in prepirih želi mirnega življenja z Italijani. Glas o sporazumu na Tirolskem se je hitro razširil tudi v naše kraje.
Vsi smo čutili, da je sporazum na Tirolskem tudi za naše kraje velikega pomena.
145.
Dr. E. BESEDNJAK
Zato smo pazno zasledovali časopisje v državi in čakali, da izvemo kaj bolj natančnega o sporazumu.
Toda glej, kar naenkrat je vse časopisje utihnilo, zavladal je mrtvaški molk. Čitali smo sicer, da se je veliki fašistovski svet v Rimu pečal s sporazumom na Tirolskem, toda za nobeno ceno nismo mogli izvedeti, ali je sporazum od Mussolinija potrjen ali zavržen in kakšna je njegova vsebina.
SPORAZUM ODKLONJEN
Že se je zadeva pozabljala, ko je kar naenkrat udarila v svet novica, da je fašistov-sko vodstvo sporazum z Nemci odklonilo. Tirolski fašist Bresciai je raztrgal tajnost in izklepetal uredniku lista »II Giornale di Roma«, kako so se vršile in kakšne so bile razprave v velikem fašistovskem svetu v Rimu.
Vse ozadje fažistovske politike je žarko razsvetljeno. Sedaj ve vsa javnost, da je najvišje vodstvo fašistovske stranke pod predsedstvom Mussolinija uničilo sporazum, ki so ga Nemci sklenili z domačim fašizmom na Tirolskem.
Zakaj? Ali je bilo v njem kaj protidržav-nega? So morda speljali nemški politiki do-
mače fašiste na led in si znali zagotoviti posebne pravice na škodo Italijanov? Po mnenju fašistovskega vodstva je bil sporazum na Tirolskem veliko zlo za Italijo. Brescian pravi v listu »II Giornale di Roma«, da je vsebina sporazuma z Nemci grozna.
Kaj se je zgodilo? Fašistovska stranka se je v sporazumu z Nemci obvezala, da ne bo skušala nikdar raznarodovati nemškega ljudstva ! To je v sporazumu prva krivica proti Italijanom.
Toda to še ni vse. Fašisti bi morali dati tirolskim Nemcem pravico, da govorijo v državnih uradih in občinskih pisarnah svoj materin jezik. Dovoliti bi jim torej morali, da na svoji zemlji govore tudi pred oblastmi svoj jezik. To je v sporazumu druga vie-bovpijoča krivica proti Italijanom.
Toda še druge reči so bile zapopadene v dogovoru med Nemci in fašisti. Nemci so zahtevali, naj na nemške vloge dobivajo od državnih in občinskih uradov nemške odgovore. Pomislite, kaka krivica bi se bila zgo-I di la Italijanom!
Ali povedali še nismo krone vseh krivic, ki je zapopadena v sporazumu. Nemci so bili tako nesramni, da so zahtevali za nemško | ljudstvo nemške ljudske in srednje šole. Ali j ni to nezaslišana krivica proti Italijanom?
NJIHOV CILJ
Veliki fašistovski svet je načrt sporazuma tako uničil in tirolski fašisti so bili pošteno ozmerjani. Kaj hoče torej doseči in kaj zasleduje fašizem?
Vladna stranka si je postavila, kakor vidimo, tale cilj: raznaroditi Nemce, to se pravi, napraviti iz njih Italijane.	,
Nemci morajo govoriti italijanski na občini in na državnih uradih, pisati ne smejo v svojem jeziku, temveč v tujem, ■ Namesto nemških šol morajo Nemci obiskovati italijanske. Vlada jim hoče vzeti značaj, njih otroke potujčiti.
Kjer se glasi danes nemški jezik, kjer prebiva danes nemško ljudstvo, naj bi zvenela s časom italijanska govorica in živelo laško ljudstvo.
Ta fašistovski program je bil tudi za naše ljudstvo neizmerne važnosti. Kar je nameraval namreč fašizem z Nemci, to je nameraval tudi s Slovenci in Hrvati. Nemci in Slovani morajo tekom let zginiti z obličja zemlje.
M: smo bili fašistom za njih odkritost hvaležni, ker smo se znali po tem ravnati.
NOVA POLITIKA
Svoje pravo mišljenje je začel fašizem takoj kazati. »Straža« je poročala, da so bile občinske in dežehe doklade, kakor tudi občinski in deželni davki raztegnjeni na nove pokrajine.
Med občinskimi davki se v Italiji lahko pobira davek na javne napise. Na podlagi tega zakona so bile občine upravičene zahtevati davek za tuje napise. V »Gazzeta Ufficia-le« je vlada objavila odlok z dne 11. februarja 1923., katerega člen 4. se glasi: »Ako gre za javne napise v tujem jeziku, je da-, vek obvezen in se mora pobirati v štirikrat-I nem znesku.
Jedro novega odloka je sledeče: prej so
i	italijanske občine obdavčile tuje napise samo z dvakratnim zneskom, danes pa omenjeni
I	odlok sili občine, da morajo pobirati za tuje napise Slovanov in Nemcev občinski davek,
in sicer v štirikratnem znesku.
(Dalje)
Mr. Harry Hatley je dobil s šestnajstim letom v neki zasebni šoli, nato pa na enem tistih velikih zavodov, na katere je Anglija po pravici ponosna, vzgojo pravega gentlemana. Vendar pa mu študij ni bogvekaj prijal. In ker je bil edini sorodnik, ki mu je še ostal, nesposoben in neveden človek, je lahko Harry že tedaj svobodno zapravljal svoj čas z vsakovrstnim elegantnim in lahkomiselnim kratkočasjem. Dve leti zatem je ostal sam na svetu in skoraj brez vsega. Po svoji naravi in vzgoji je bil namreč nesposoben, da bi se lotil česarkoli praktičnega. Znal je samo prepevati 'sentimentalne popevke in se pri tem lepo spremljati na čembali; znal je igrati gracioznega, čeprav plahega kavalirja, in kazal je precejšnje nagnjenje za šah. Narava pa ga je bila obdarila s kar najprijetnejšo zunanjostjo, ki si jo je mogoče predstavljati. Imel je plave lase, golobje oči in na ustnicah mu je vedno igral lahen nasmešek, pri tem pa je izražal njegov obraz tudi prijetno melanholijo in nežnost. Njegovo vedenje je bilo zelo vljudno, ljubko. Vsekakor pa ni bil človek, ki bi mu lahko zaupali vodstvo armade ali predsedstvo vlade.
Po srečnem naključju in z nekaj priporočili je dobil službo kot zasebni tajnik pri generalmajorju Siru Thomasu Vandeleur-ju C. B.
Sir Thomas Vandeleur je bil star okrog šestdeset let, imel je debel glas ter je bil jezljive in nekoliko nasilne narave. Govorilo se je, da mu je podaril kašgarski maharadža, pri katerem je služil za časnika, bogve iz kakšnega razloga, morda za neko uslugo, o kateri so se širile čudne govorice, katerih resničnost pa so ponovno zanikali, šesti največji diamant na svetu. Ta dar je na mah spremenil generala iz reveža v bogatina in iz neznanega vojaka v enega najelegantnejših »viveurjev« londonske družbe. Posestnik maharadževega diamanta je bil dobro sprejet celo v najbolj zaprtih krogih, tako da si je mogel s časom najti tudi mlado in lepo dekle iz dobre družine, ki je privolila v to, da poroči Sira Thomasa Vandeleura, samo da bi posta! diamant tudi njen.
V	tistih časih so govorili, da kakor enako privlačuje enako,
«1
M-'im
R. L. STEVENSON
žfrodAa a IkatlL <za tuclcove
tako je en dragulj privlač.. drugega. Gotovo je, da je bjila Lady Vandeleur že kot oseba sama pravi dragulj in celo eden najbolj blestečih, poleg tega pa se je znala kazati svetu vložena v kar najbolj dragocen okvir. Ugledni poznavavci so zagotavljali, da je ena izmed treh ali štirih najbolje oblečenih žensk v Angliji.
Harryjeva služba generalovega tajnika nikakor ni bila težka, treba pa je tudi povedati, da je čutil Harry poseben odpor do vztrajnega dela: zoprno mu je bilo, da bi si mazal prste s črnilom, in očarljivost Lady Vandeleurjeve in njenih toalet so ga pogosto zvabljale iz knjižnice v salon,
Z ženskami je bil Harry zelo domač, bistro in vneto je znal kramljati o modi in najbolj srečen je bil, kadar je lahko razpravljal o barvi kakega traku ali če ga je poslala gospa s kakim naročilom k modistki. Tako se je zgodilo, da je korispondenca Sira Thomasa v kratkem zelo zaostala, njegova žena pa je dobila še eno hišno.
Toda nekega lepega dne je general, ki je bil eden najbolj sitnih generalov na svetu, besno planil iz svojega naslanjača in dal vedeti svojemu tajniku, da ga ne potrebuje več, z eno tistih zgovornih kretenj katerih se gentlemani le poredko poslužujejo. Na nesrečo so bila vrata odprta in Mr. Hatley se je valil po vseh stopnicah naprej.
Ko se je pobral, je bil ves povaljan in globoko užaljen, tembolj, ker se je čutil kot ustvarjen za življenje v generalovi hiši! Vedno v družbi prijetnih ljudi, malo dela in obilo jela; poleg lega pa še tista ljuba zadoščenja v gospejiinem salonu, katero je obsipaval v svojem srcu z najslajšimi nazivi,	(Dalje)
I SPOHT1N 1 PREGLED
Vratar Jašin o samem sebi
Vratar sovjetske nogometne reprezentance Lev Jašin si je priboril častni naslov najboljšega no-gometaša leta 1964 ter se tako zasluženo pridružit častni 'trojki najboljših vratarjev na svetu: Spancu Zamori, Cehu Planički in Avstrijcu Hidenu.
Jašin je na lestvici porazil odlične nogometaše, kot so napadavci Greaves, Eusebio, Puskas, Berg-mark, itd. Po dolgih letih je prvič letos osvojil to trofejo vratar.
Čeprav je star že 35 let, ima Jašin odlične reflekse. Njegove dolge roke, močne kot klešče, točnost postave v vratih so večkrat nepremagljive ovire za napadavce, ki zaman skušajo stresti njegovo mrežo. Izkušenost, hladnokrvnost in avtoriteta nad svojimi igravci omogočajo Jašinu, da je še bolj nepremagljiv. Potrdil .je to v več tekmah in posebno v dvobojih proti Angliji in proti Italiji.
»Pet in trideset let sem star«, je dejal Lev Sergejevič Jašin, vratar moskovskega Dinama ;n sovjetske reprezentance, »ikar za vratarja ni veliko, ker se ta pozno nauči svojega dela.« »Jaz se ga nisem naučil prej kot s petindvajsetimi leti. Prej sem igral za rezerve Dinama in prejema, sem precej golov. Zabil mi ga je celo vtatai tz svojega kazenskega prostora, toda pozneje sem se naučd. Se vedno imam kako napako, ven lar ni več časti da jo popravim.«
Nikoli se ne mečem po tleh, ni očitajo, toda vratar mora vedeti, kam bo šla žoga, drugače ni vratar. Pravijo, da včasih dobim gol, ker niti ne
ZABAVNA OPRAVIČILA
Večkrat se pripeti, da pošljejo starši ali njih zastopniki prav zabavna opravičila na šolo, če je njih sinko ali hčerkica izostala od pouka. Nekdo se je potrudil, d.a je zbral nekaj teh cvetk. Iz šopka naj jih pa še >■11 nekaj izUeremu za pouk in kratek čas.  •-----------------------
Neka mati je takole zapisala v opravičilu :
Spoštovana gospodična! Naša Rezika je obolela. Kriva je pa tale računska naloga: "Koliko časa potrebuje učenka, da pojč 20 jabolk, če potrebuje za vsako jabolko eno ■ninuto.« Pojedla jih je že 12, pri trinajsti Se ji je zaletelo in smo morali po zdravnika.
Opravičite, prosim, mojega sina pri itali janščini. Prijela ga je takšna hripavost, da slovensko ne govori.
Moj sin ne more danes v šolo. Doma namreč koljemo.
Naša mama je včeraj dobila malega. Hči zato ne more (k pouku, če se bo jutri še kaj podobnega pripetilo, prosim že vnar Prej za opravičilo.
Opravičite našega Frančka, ker mo"a pomagati pri hiši. Dobi’1 je sestrico. Didaktični ravnatelj je že dovolil.
Če ne bo jutri hčerke v šolo in jo bo mati opravičila z boleznijo, je to laž. Zena Se je mudila ves dan pri frizerki in šivilji, bči je pa morala paziti na otroka.
Mati: Sporočate mi, da je Tonček nagajiv in nemaren. Ves njegov oče! Paglavca, le trdo prijemite. Očeta bom pa jaz vzela v šolo!
skušam ujeti žoge v skoku kot drugi vratarji, toda povedati moram, da v mrežo zletijo žoge, ki jih ne vidim, ali pa, če 'kdo zgreši strel. Samo za takšne strele ni moč pripraviti obrambe. Obrambo je treba pripraviti prej ali pa jo je nepo.rebno po, skusiti. Pravijo,	da sem	pretežak za	skoke,	toda
tehtam 82 kg in visok sem 184 cm. Trdijo, da žog ne pričakujem na prstih, toda jaz sem nogometni v-alar in ne plesni igravec. Očitajo mi, da ne tečem niti takrat, kadar prihajam z moštvom na igrišče. Očitajo mi tudi, da branjeno žogo ne dvignem k prsim, temveč jo držim spodaj in da moje parade niso dramatične. Pravijo, da ni videti pri meni, da hi se posebno trudil, toda moja igra ni laž, ker sem nastopil na dveh svetovnih prvenstvih in na več kot petdesetih tekmah.
»Očitajo mi,« nadaljuje Jašin »da je moja igra slučajna. Pri nas pravijo, da slučaj spremlja le človeka, ki ga	pelje	za	roko. Pravijo, da v	moji
igri ni strasti,	toda	igram nogomet	od 14.	leta.!
Ko bom prenehal igrati, bom poskusil kot trener, čeprav pravijo, da so vratarji redkokdaj dobri vaditelji. Preden sem bil vratar, sem delal v železarni, toda zdaj si ne morem zamisliti drugačnega življenja	kot	z	nogometom.	Kadar	sem
prosu, hodim na Kovskovo jezero v tajgi, kjer lovim ribe ali pa se sprehajam v gozdu.«
Moda za vas
Kaj menite o škornjih, ki jih nosijo ženske? Meni se zdi, da so grdi (namreč visoki škornji) celo na pruskih nogah, kaj š'ele na ženskih. Ne vem, kateri vrag (reci: modni »kreator«) je premotil ženske, da so se začele obuvati v škornje. Jaz sem sicer občudovaviec ženskega spola, ampak ženske, ki »marširajo« s takimi škornji do kolen po ulici (v tej mili zimi!)... Skratka: zelo sem razočaran. Kaj pravi urednica vaše rubrike k temu?
SE NE PRESTAR MOŽAK
Popolnoma se strinjam z vami in pozivam vse ženske, naj se z dobršno mero avtokritike pogledajo v ogledalo, če so »godne« za škornje, posebno če so visoki do kolen. Le malo jih je takih, ki si jih lahko privoščijo in ki ne razočarajo kritičnega očesa. Upam, da bo ženski spol upošteval mnenje svojega »občudovalca«.
Rada bi, da bi napisali kdaj kaj tudi o modnem perilu. Kaj diktira zdaj moda v tem pogledu. Je pričakovati kakšne spremembe za spomlad in poletje, n. pr spet naškrobljena spodnja krila?
DEKLE
Nekaj novosti je tudi na tem polju. Naškrobljena spodnja krila ne bodo spet prišla na dan, pač pa bomo poleti nosile kombineže samo do pasu iz bičajnega nylona. Za noč so spet moderne dolge 'ipalne srajce z globokimi izrezi, okrašenimi s čipkami. Nove barvne kombinacije so: belo s črnim, belo z rdečim ter roza s črnim Baby doli je še vedno priljubljen pri mladih dekletih in to so upoštevale tudi modne hiše ter dale na trg nešteto lepih variant.
M. M.
Razgovor mod nam!
Imam fanta, ki šepa na eno nogo (posledica otroške paralize — tedaj še ni bilo Sabinovega cepiva!). To me ne moti. Moti pa njega to, da jaz rada plešem, on pa se ne upa spustiti na parket plesne dvorane, ker se sramuje, čeprav sedi pri mizi in me gleda, ko plešem z drugimi (četudi ne prav pogosto, kljub temu, da bi rada) in trpi, vendar tega ne mara pokazati. Opazim pa to jaz po njegovi slabi volji. Kaj storiti, Ali se naj popolnoma odpovem plesu, ko pa tako zelo rada plešem?
ROSANNA
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
BO NA SPLOŠNO ŽELJO OBČINSTVA PONOVILO
V NEDELJO, 31. JANUARJA, OB 16. URI
V	KULTURNEM DOMU
VEČER SLOVENSKE SODOBNE DRAMATIKE
Primož Kozak DIALOGI
Igor Torkar
ŠTUDENTSKA SOBA
Saša Vuga
BERNARDEK
Priredba in odrska postavitev: JOŽE BABIC
—•—
Prodaja vstopnic vsak dan od II. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.
Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z. • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Lcgiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477
Imaš fanta rada? Potem mu ne delaj težkega srca in se odpovej plesu. Po drugi strani pa ga skušaj pripraviti do tega, da se tudi on včasih zavrti — seveda najprej doma, ko ni ljudi okrog vaju.
Se dajo na domačem plinskem štedilniku ocvreti krofi? In kako se to naredi? Prosim tudi za dober recept (brez marmelade, ki jo pri nas nihče nc mara v krofih).
GOSPODINJA
Pust se bliža in o pustu se cvrejo krofi. Zato naši bralki rada dam nekaj nasvetov: najprej, da bodo krofi (ali krapi) lepo vzhajali, mora biti kuhinja topla. Najlepše se pa ocvrejo na štedilniku	na drva, tudi	na	električnem še	gre, pri
plinu	pa je nerodno	to,	da je plamen	premočan
in se le težko regulira. Kar se tiče testa, je treba paziti, da je nekoliko mehkeje od normalnega kvašenega testa. Sicer pa je najbolje, da postrežem kar z receptom:
Deni v skledo 1 kg moke, vlij vanjo nekoliko vzhajan kvas iz 6 dkg kvasa, košček sladkorja in 1/16	litra mlačnega	mleka, primešaj	h kvasu
malo	moke, ter naj	še	dobro vzhaja.	Medtem
pa žvrkljaj v lončku pol litra mlačnega mleka, 10 dkg sladkorja, 10 dkg presnega masla, 6 rumenjakov, malo soli, dve žlici ruma, malo limonove lupine; vse to dobro žvrkljaj, vlij h kvasu v moko in zamesi testo ter ga prav dobro vtepi. Pri tem pa n*q dvigaj s kuhalnico testa preveč visoko. temveč vtepai tako, kakor da bi hotela testo s kuhalnico sekati, da bod<^ v testu drobni mehurčki, Ko je testo dobro vtepeno, ga pokrij in postavi na topel, a ne preveč vroč prostor, da vzhaja. Potem deni testo na desko, potreseno z moko, ga rahlo razvaljaj za prst debelo in izkroži iz njega z obodom krape. Položi jih na prtič, potresen z moko, jih pokrij in deni na topel prostor, da vzhajajo. Dobro je, da napol vzhajane obrneš, da lepše vzhaja še spodnja stran. Medtem vlij v kozico sveže semensko olje, tri prste visoko. Ko je dobro vroče, kozico odstrani od ognja, da se olje nekoliko ohladi, deni vanj vzhajane krofe, a ne preveč naenkrat, ker se potem ne cvrejo 'lepo. Ko jih deneš v kozico, jih pokrij za nekaj časa, in ko so spodaj zlato rumeni, jih obrni, a sedaj jih ne pokrij več. Ko so še na tej strani rumeni, jih poberi iz olja in deni na cedilnik, da se odtečejo. Potem jih položi na pivnik, nato pa na krožnik ter jih potresi z va-nilijevim sladkorjem.
MARTINA
ŽENA m BOM
r
Po povesli 0. Cuiwoofla
Miki Muste
o.
259.	Stari lovec se ni /ganil. Gledal je McTaggarta, ki .je držal Nepeeso v rokah. Mladenka je odprla oči. Bareejevo telo ob zidu je lahno zcdrgetalo. Tišino je pretrgal Ne-peesin stok. Pierrot se je premaknil. Spregovoril je: »Usoda me je še v pravem času pripeljala nazaj, gospod. Tudi jaz sem namreč zavil na vzhod in opazil sledove vaših sani!«
260.	Tudi Pierrot 'je	bil pustil puško	zunaj na	saneh. Pogledal	je McTaggarta.	Trgovec	je buljil	v njega.	V	obeh pogledih je bila skrita smrtna	grožnja,	nobeden	od	njiju pa
ni segel po orožju. Počasi sla se začela bližati drug drugemu. Da,	borila se bosta	z golimi	rokami,	borila kakor	dve divji
živali, borila prav do smrti.
1 1
&
. . M}:
■m-.\ ■
'JI
261.	McTaggari je bil večji in močnejši, toda Pierrotova jeza je bila hujša od trgovčeve telesne moči. V trenutku je Pierrot podrl McTaggarta na tla, potisnil njegovo čokato telo navzdol in ga neusmiljeno stisnil za grlo. Vrat je pokal pod železnim prijemom Pierrotovih prstov. McTaggart je težko sopel, obraz mu je zalivala škrlatna rdečica.
262.	Hladen zrak, ki je zavel skozi vrata, Pierrotov glas in hrup borbe so kmalu predramili Nepeeso. Ko jo je bil McTaggart izpustil, je padla na tla poleg Bareeja. Preden je pogledala očeta, so se njene r-V zaustavile na psu. Baree je živel! Telo mu je podrhteval oči je odprl in ko je zagledal Nepeeso, je poskusil dvignit, glavo.
V.
J
263.	Nepeesa se je dvignila na kolena in pogledala očeta. Pierrot je slišal njen veseli kKc, ko je videla, da je oče v boju močnejši. S težavo, vsa omotična je vstala. Z nekim zadovoljstvom je opazovala McTaggartov dušeči se obraz. Niti Pierrot, niti Nepeesa nista opazila, kako so sc trgovčevi pisti stegnili proti ročaju samokresa.
264.	Neopazno je povlekel orožje iz toka. Počasi in previdno je začel dvigati roko in je pripravil na strel. Zagrmel je strel in za njim še eden. Pierrotovi prsti so popustil'. Nepeesa, ki se sprva ni zavedala, kaj se je zgodilo je s prestrašenim krikom planila k očetu.