TEDNIK l 4 s i i o socialistični: zveze delovnega l j u d s t v / PTUJ. 28 AVGUSTA 1969 LETO XXII., šl. 34 CENA 0,50 OIN iujski gospodarstveniki ) trgovini in industriji Mariboru ter o kmetijstvu Ptuju ede na to, da je javnost obveščena, da mariborska in ptujska ičina načrtujeta dolgoročno integracijsko sodelovanje na gospo- irskem področju- Ptuj naj bi postal center kmetijstva, Maribor pa dustrije - smo povprašali za stališče do tega vprašanja: j Nna Valentina, direktor- TP Izbira Ptuj; Cvetka jliharja, gen. direktorja [ Ptuj; Milana Krajnika, i ekon., direktorja Sigme, Bj; Štefana Požlepa, dipl. i, direktorja TAP, Ptuj; anka Gorjupa, direktorja ' Panonija, Ptuj; Karla ibnarja, direktorja TP rtur, Ptuj; inž. Vilka rbineka, direktorja TVl, jšperk; Antona Purga.na- nika otld. za finance SO Rj ter Antona Žagarja, ipred. SO Ptuj, Njihova lišča so; Iruno Valentin, direktor »vskega podjetja »IZBI- i« Ptuj: »Stališče do tega vprašanja i negativno! Že res, da je '^no Valentin, direktor TP ______ Izbira čas do nedelje, T. sep- Bobra 196!» ^^nji krajec bo v sredo, •septembra ob 17.58. NAPOVED: vsa Evropa bo '•"adalje v območju slabe- •yremena. Je sicer majhna J[J<^tnost, da se bo vreme ?^"as koncem tega tedna "**>'jšalo. Od 31. avgusta do L.^Ptenibra bo padlo veliko J^J- nato pa bo lepo vrc- "nevne temperature zra- , ^0 4. septembra ne bo- •'istveno spremenile. O- yl 8- septembra pa se bodo i/ij'>e na 25 stopinj Celzi- 'pj,*^opiayp možne v za- ''eutcmbra in zopet o- " septembra. ^ Alojz Cestnik odstotek prebivalstva, ki se preživlja od kmetijstva, pri nas večji od mariborskega, vendar se moramo vprašati, kakšna bi bila naša industri- ja, še posebej pa trgovina, ko bi sredstva, odvedena bivše- mu okraju Maribor, naložili v Ptuju in v Mariboru. Pa še to: solidna sredstva industrije in trgovine bi naj centralizirali, bolje rečeno od- vedli v Maribor, problema- tično mariborsko kmetijstvo pa centralizirali (dotirali, sa- nirali) v Ptuju. Na tak čla- nek (sestavek o tem je pisal Večer) lahko dobite enak od- govor od vsakega osnovno- šolčka. Sicer sem to vest. priobčeno v znanem dnevni- ku, vzel za namenu prikro- jeno in eno izmed onih, ki so potrebne za izpopolnitev kolon v časniku ... « Cvetko Doplihar, general- ni direktor KK Ptuj: »Za kmetijstvo je intere- santna integracija od proiz- vodnje prek predelave do tr- govine. Integracija samih proizvajalcev ne bi prinesla tistega, kar pričakujejo. Sa- mo s tem, da bi spremili me- sto centra, še za kmetijstvo nismo dosti napravili.« Milan Krajnik. dipl. eko- nomist, direktor »Sigme«: »Osebno smatram, da čla- nek o sodelovanju med ptuj- skim in mariborskim gospo- darstvom ni dovolj razčlenil, kako integracijsko sodelova- nje na področju kmetijstva, industrije in trgovine je miš- ljeno. Ce izhajamo iz gospo- darske problematike ptujske občine, ki je zelo obširna, si lahko predstavljamo inte- gracijsko sodelovanje ne kot strogo delitev industrije in trgovine Mariboru, kmetij- stvu pa Ptuju, ampak kot so- delovanje dveh sosednjih ob- čin v okviru regionalnega razvoja našega področja, kot Slovenije v celoti. Na našem področju smo zainteresirani, da postanemo center kmetij- stva, vendar moramo pred- hodno rešiti financiranje (kmetijstva) in razvoj prede- lovalne indv.strije brez ka- tere sama primarna kmetij- Cvetko Doplihar, generalni direktor KK Ptuj ska proizvodnja ne more rentabilno živeti. Prav tako smatram, da v okviru razvo- ja trgovine in industrije v širši mariborski regiji, mora nositi Ptuj določen razvoj tu- di na tem področju, od fi- nalne predelave do proizvod, nje polfabrikatov za potrebe mariborskega bazena in za širše jugoslovanske potrebe. Zainteresirani smo za tako sodelovanje, pri katerem se Branko Gorjup, direktor TP Panonija bosta obe občini ekonomsko krepili ter vsklajevali pro- grame razvoja. Branko Gorjup, direktor TP Panonija iz Ptuja: »s konceptom, ki si ga za- mišljajo nekateri Mariborča- (Konec na 2. strani) Nelikvidnost in reforma Nelikvidnost gospodarskih organizacij je posledica go- spodarske elv5panzije nad materialnimi možnostmi. Ta splošna ocena upošteva nc- reformsko obnašanje samou- pravnih organov v gospodar- skih organizacijah, bankah in družbenopolitičnih skup- nostih, na katere pade de! odgovornosti za pojav neli- kvidnost;, ker so v težnji po čim večji ekspanziji in ne glede na možnosti, sprožili številna nesorazmerja. Po- zneje so vsi pričakovali, da bo nelikvidnost odpravil zve- zni izvršni svet. ki jc s svojo monctarno-krcditno politiko strmel k temu, da bi zadržal gospodarsko ekspanzijo v mejah stabilnosti. OBVEZNOSTI Zvezni izvršni svet je gle- de na svoje tozadevne ob- veznosti sprejel določene u- krepe, vendar je gola iluzija verjeti, da lahko on sam s svojimi akcijami pogasi tr- žišča nestabilnosti in motenj v gospodarskih gibanjih, čc ne bodo ničesar ukrenili tudi drugi dejavniki v gospodar- stvu, bankah in družbeno-po- litičnih skupnostih. Kako si naj razlagamo dej- stvo, da nekatere delovne or- ganizacije usmerjajo svojo povečano proizvodtijo na do- mače tržišče, pa ne upošte- vajo sloventnosti svojih po- slovnih partnerjev, jim do- bavljajo material in izdelke, čeprav vedo, da zanje ne bo- do dobili plačila? Z ničemer drugim kot s tem, da ne iz- poslujejo na načelih reforme v upanju, da bo nastale te- žave reševal nekdo drug. S svojo sentimentalnostjo so rentabilne delovne organi- zacije vzdrževale pri življe- nju nerentabilne, ki so s svo- jimi izgubami črpale živ- ljenjske sokove dobro poslu- jočih gospodarskih organiza- cij. V trenutni situaciji mora- jo skupščino občin, samou- pravni organi podjetij ir banke storiti odločne korake, da se sanirajo izgube delov- nih organizacij ter izločijo i?, poslovnih odnosov tiste, k' poslujejo s stalnimi izguba- mi, da obrzdajo apetitc po še večji ekspanziji in investi- cijah brez kritja ter da n3 dovolijo nadaljnje ekspanzi- je proračunske in splošne porabe. SA Občutna škoda zaradi preobilice dežja Kmetijstvo je zaradi pogo- stih in močnih deževnih nali- vov v zadnjem času utrpelo precej škode, ki je prizadela predvsem hmelj, vinograde, ajdo, ki je v cvetenju, ter krompir, ki ga je zaradi pre- velike količine vlage že na- padla gniloba. Se posebej so zaskrbljeni vinogradniki, ki so jim začeli zoreti prvi sa- dovi trdega vinogradniškega dela. Ranozoreče grozdje je pričelo gniti, pri poznih sor- tah pa se bo občutno zavlek- la zoritev, zmanjšana pa bo tudi kvaliteta pridelka. Pogosto deževje zavlačuje in otežkoča tudi spravilo ota- ve, ki bo s tem prav tako iz- gubila na hranljivih sno- veh ... Tudi koruza, ki je v fazi zorenja, kliče po soncu in lepem vremenu ... Skoda zaradi prevelike ko- ličine dežja bo občutna. Toda v kmetijstvu, ki mu pravimo tudi »tovarna brez strehe«, smo v takih in podobnih pri- merih brez moči. Zakonitosti narave so za enkrat še moč- nejše od vseh agrotehničnih ukrepov. Narava da in nara- va tudi vzame ... J. S Nova brezalkoholna, pijača »BEIT« krepi in osvi^žuje \ PSTOVm PTUJ ' STRAN 2 TEDNIK — ČETRTEK, 28. avg^j^, Piujski gospodarstveniki o trgovini in (Nadaljevanje s 1. strani) ni, se Ptuj ne more strinjati. Zavzema se za skladen raz- voj, mislim na razvoj Ptuja in okolice. Ptuj je že od nek- daj znano trgovsko središče. Ima ambicije razvijati se na- prej. Zato tudi našj progra- mi razvoja trgovine. Prihod- nje leto bomo začeli graditi veliko trgovsko hišo, da po- trošnikom ne bo treba po za- htevnejše blago v Maribor. V Ptuju imamo tudi indu- strijo, od aluminijske do tek- stilne. Zaradi tega se zavze- mamo za skladen razvoj Ptu- ja in njegovega gravitacij- skega območja. Zato koncep- tov, ki si jih zamišljajo ne- kateri, ne moremo sprejeti za svoje.« Kari Vobnar, direktor TP Merkur iz Ptuja: »Koncept razvoja trgovske mreže v Ptuju moramo že od nekdaj prilagajati dejstvu, da je Ptuj znano trgovsko sre- dišče za bližnjo in daljnjo o- inž. Vilko Skrbinek, direktor TVI Majšperk kolico. Ptujska trgovina ima zagotovljeno prosperiteto, saj tudi kraji iz bližnje Hrvatske gravitirajo na trgovski cen- ter Ptuj z ugodnimi cestnimi povezavami. Prebivalci iz Hrvatske se že od nekdaj in kot je opaziti vedno bolj po- služujejo obrtnih in indu- strijskih storitev v Ptuju. Ustroj našega podjetja na- rekuje, da iščemo le partner- je v poslovnem, tehničnem sodelovanju. To prinaša ko- ri.st občanom tega območja. Cemu integracija, saj sklad- no z ostalimi podjetji izven ptujske občine dosegamo in presegamo blagovne norme, kar daje poudarek močnega samostojnega dela. Glede in- tegracije z Mariborom me- nim, da bi bila pozitivna, kaj- ti Maribor ima samo nekaj problemov v trgovini, ki jih rešuje. Me«i drugim je že 40 odstotkov trgovine v Mari- boru iz Ljubljane.« Štefan Požlep. dipl. ing., direktor TAP: »Okoli ena sedmina naše proizvodnje gre za potrebe mariborske tovarne avtomo- bilov. Sodelovanje med našo in omejeno tovarno je tesno in se z leta v leto povečuje. Glede na ozko specializira- nost naše proizvodnje inte- gracija z drugimi podjetji ne pride v poštev. Programa ne moremo dopolnjevati samo v Ptuju in Mariboru. Sledit moramo povečanju avtomo- bilske industrije cele Jugo- slavije.« Ing. "Vilko Skrbinek, direk- tor Tovarne volnenih izdel- kov iz Majšperka: »Gospodarstvo pogreša pla- ne razvoja tako v republiki in zvezi. Regionalni plan ne more biti v obliki integraci- je Maribora in Ptuja, kot je predvideno iz naslova se- stavka. Nemogoče je zajeziti možnosti razvoja industrije, če so za to pogoji. Kmetij- stvo ne more zaposliti vse de- lovne sile. V Ptuju mora biti še druga gospodarska veja, ki bo zaposlovala delovno si- lo, predvsem žensko.« Anton Purg, načelnik oddel- ka za finance SO Ptuj: Socialistično tržno gospo- darstvo, ki smo ga uveljavili v gospodarsko reformo, zao- struje pogoje gospodarjenja in narekuje tesnejše sodelo- vanje in povezovanje ne le p>osameznih gospodarskih or- ganizacij, temveč tudi dolo- čenih gospodarskih panog. Temu procesu se ne bo mo- goče upirati, ker postaja z dneva v dan resnejša objek- tivna nujnost in pogoj uspeš- nega nadaljnjega ekonomske- ga razvoja. To spoznanje pa ponekod razmeroma počasi prodira v zavest odgovornih gospodarskih dejavnikov, po- nekod pa ga spremljajo tudi spekulativni nagibi in težnje podrejanja. Zaradi tega mo- ramo pristopati k določene- mu integracijskemu sodelo- vanju na osnovi znanstvenih ekonomskih raziskav in de- mokratične obravnave ena- kopravnih samoupravnih partnerjev. V zvezi s tem in drugimi sorodnimi gospodarskimi vprašanji so se predstavniki občin severovzhodne Slove- Anton I urg, načelnik odJel- ka za analize in finance SO Ptuj nije (ne le Ptuja in Maribo- ra) dogovorili in sporazume- li, da prouče skupne proble- me razvoja severovzhodne Slovenije in vključitev regi- je v izdelavo dolgoročnega koncepta ekonomsko-politič- nega razvoja Slovenije. To nalogo oz. analizo so poverili v izdelavo Ekonomskemu cen- tru Maribor. Pri načrtovanju in preučevanju skupnih pro- blemov bo sodelovala tudi ob- čina Ptuj. Verjetno je iz te osnove vznikla alarmantna vest o gospodarski integraciji med Ptujem in Mariborom, za ka- tero je zvedela javnost v pre- več poenostavljeni in de- struktivni obliki. Anton Žagar, podpredsednik SO Ptuj: V dnevniku Večer sta bila objavljena dne 1. in 19. julija članka pod naslovom »Integra- cija Maribora in Ptuja« ter »Ptujski trgovski škripci«. V prvem članku novinar M. Merš- nik obravnava problematiko Anton Žagar, podpredsednik SO Ptuj: povezovanja (integracijo) go- spodarstva občin Ptuja in Ma- ribora, v drugem članku pa razmišlja in polemizira o pro- blematiki trgovine v Ptuju. Ker v obeh člankih omenja in citira moje poglede do pro- blema povezovanja gospodar- stva obeh občin, razvoja trgo- vine in o napredku trgovine v Ptuju, želim pojasniti nekatere svoje poglede do omenjene problematike. Ne morem se strinjati z ide- jo, da naj Ptuj postane v per- spektivi kmetijski center s pri- marno in sekundarno predela- vo, Maribor pa industrijski in trgovski center v povezovanju med obema občinama. Ko sem razpravljal z avtorjem omenje- nih člankov o problematiki po- vezovanja gospodarstva in so- delovanja med občinama Ptuj in Maribor, sem imel v mislih (in o tem je tekel med nama razgovor) predvsem povezova- nje in sodelovanje na področ- ju kmetijstva. Jasno sem argu- mentiral potrebo po sodelova- nju in kjer je realno, tudi združevanje kmetijske gospo- darske dejavnosti. To ni nič novega, saj so bili prav v le- tošnjem letu vodeni intenzivni razgovori o povezovanju neka- terih gospodarskih organizacij z območja ptujske in maribor- ske občine na področju kmetij- stva, primarne in sekundarne predelave kmetijskih proizvo- dov ter kmetijske trgovske mreže. Nikakor ne razumem, da ka- kršnakoli aktivnost v smeri po- vezovanja širšega kmetijskega prostora pomeni delitev med občinami tako, da bomo v ptujski občini razvijali kmetij- stvo, v mariborski pa industri- jo in trgovino. Jasno je, da takšnega koncepta kot pod- predsednik občinske skupščine Ptuj ne sprejmem, še manj pa bi ga lahko podpiral, ker ni realen. O problematiki trgovine v Ptuju sem z novinarjem M. Meršnikom razpravljal le toli- ko, da je potrebno ptujsko tr- govino modernizirati, speciali- zirati in da se ob tem j Ija vprašanje, ali je \A naložiti samo ptujskimi skim hišam, ali pa qJ odpreti vrata drugimi skim podjetjem izven O ptujskih trgovskih j in o tem, da je trgovj^ jetje Panonija kot edi^^ če trgovsko podjetje v nosti in da nas zanjo sploh nisva razpravlja] vim že 16 let v Ptuju I da sta v Ptuju tudi podjetji Izbira in Merkt Avtorju omenjenih g želim povedati, da z bom) nimi naslovi v člankih enostransko, zlonamernoi denciozno vsebino stvan blematiki povezovanja, j vanja in sodelovanja v mnogo več škoduje kotj SZDL danes (Nadaljevanje) Toda v načelu se morajo vodstva, preden sprejmejo pomembna družbenopolitič- na stališča, posvetovati s svojim članstvom in dobiti od njega načelno soglasje. S članstvom se posvetujejo ne- posredno prek organizacij Socialistične zveze in prek drugih organizacij. Ce sprej- me vodstvo važne odločitve, ne da bi se poprej posveto- valo s članstvom, mora ka- sneje pridobiti zanje potrdi- tev. Postopek določajo sta- tuti in poslovniki. Tako sprejeta stališča mo- ralno-politično zavezujejo članstvo Socialistične zveze in pomenijo družbenopolitič- ni dogovor, ki ga je treba izpolnjevati. Tak dogovor mora biti jasen članstvu v celoti in postane akcijski program Socialistične zveze. Vodstva Socialistične zve- ze, ki po takšnem postopku sprejemajo politične odloči- tve in sklepe, so konference Socialistične zveze. Ne mo- rejo biti torej ne sekcije ali druge oblike delovanja So- cialistične zveze in tudi ne posamezniki iz vodstva. Iz- vršni odbori so samo izvršil- na telesa. Njihova politična funkcija je zlasti v tem, da samostojno in z vso politično odgovornostjo izvajajo obli- kovano politiko v vsakda- njem praktičnem političnem delovanju. Ne morejo pa na- domestiti konference v nje- ni funkciji in s tem združe- vati baze družbenih odloči- tev. Sekcije, tribune in druge oblike delovanja Socialistič- ne zveze, ki večinoma zdru- žujejo delovne ljudi po nji- hovih parcialnih interesih, so izredno pomembne in ne- nadomestljive v pripravlja- nju, preverjanju in vsklaje- vanju stališč. Učinkovitost njihovega delovanja se lah- ko izraža v trdnosti, ki jo pomeni že dogovor v sekciji sami, s tem, da obvestijo sa- moupravne organe o obrav- navani problematiki in seve- da v posredovanju f gov stališč političnim' stvom Socialistične Vodstva so dolžna ia predloge in zahteve obravnavati in o njih ti svoje stališče. Prtf so dolžna obravnavati loge družbenopolitični ganizacij (Socialistični ze. Zveze mladine Slo Zveze študentov, Zvez cev) in društev. Organizacije Sociali« zveze si morajo prizadi da bodo stališča in odj ri, oblikovani in sprejd predpisanih postopkih! uresničeni. Za njihow sničevanje zavezuje S« stična zveza predvsem je člane, ki so kot s upravljavci ali kot m raznih odgovornosti v; tičnem sistemu dolžni I vati se za ta stališča v« nih, kjer delujejo. Tal tična stališča so lahko laga za sklepe in rešit? jih o posameznih probk sprejmejo samoupravni predstavniški organi. P de za obravnavanje pf mov in oblikovanje nih stališč lahko prihaj* Socialistično zvezo tud samoupravnih in predstJ ških organov. Stališča,* se izoblikovala v organi' jah SZDL, lahko samaup ni organi uresničujejo' z nepo.srednim drufl" dogovorom, brez zaW prisile. (Nadaljevanje prihodnji' Tedni vaš list ^jjj ^ ČETRTEK, 28. av^ta 1969 STRAN 3 Etržile am z vinom? diteve po novem vinskem zakonu r-oi se je zmanjšal pro- Tj vinom za 20 odst ^e- aa leto 1967, v gostinstvu ^0 za 31 odsj, Zmanjša- , prometa z vTnom v $!tu^ ii KO je P^aej ttidi izvoz ^^ip ko naraščajo zaloge, aegativno pdra^ na ce- kmetijstvo. K vsemu jj^a prišteti le negativ- flžinke naglega narašča- 1 nekontroliranega pro- sta z vinom, nelojalne jkurence in prodajo vina jiljivega Izvora, Po podatkih zvezne gospo- irske zbornice so znašale 1^0 jesen zaloge vina v goslaviji 120.000 ton, kar za 95 ton več kot leto prej. poredno s povečanjem za- [se je zmanjšala prodaja. J pričakujejo dobro leti- računajo, da se bodo za- le povečale na 200.000 ton. KAM Z VINOM? Jam z vinom nove trga- I, če imamo tako ogromne bge? Strokovnjaki za vi- V zvezni gospodarski jrnici ne morejo odgovori- na to vprašanje. Po nji- fi oceni velike vinske kle- Vršački vinogradi, Tikveš Hercegovina ne bodo mo- sprejeti vsega pridelka, omica misli, da je treba, bi ublažili problem, zni- ti obrestno mero za kredi- za nabavo vina na 3 odst, * je primer z drugimi letijslcimi proizvodi, ne pa I kot sedaj. Po ocenah gre v Jugosla- i' v promet nekontrolira- '"Ive tretjini proizvodnje "s. S tem se izgubi na l^etnem davku okrog 160 i^ionov dinarjev. To je ve- '5 vsota, še večje posledice I so na celotnem tržišču, nelovanje umetnih vin kot nerazdvojen spremljevalec nekontroliranega prometa povzročgi jugoslovanskemu vinarstvu nepregledno ško- do, ker na ta način pada za- upanje potrošnikov v origi- nalnost tudi kvalitetnih vin. Potrošniki se v strahu, da bodo ogoljufani, orientirajo na druge pijače, ; redvsem na pivo. DELO VINARSKE INŠPEK- CIJE Zvezna gospodarska zbor- nica predlaga okrepitev vi- narske inšpekcije ter da je treba spremeniti določbe za- kona o vinu, ki omogočajo nekontrolirano prodajo in promet z vinom ter poostri- tev sankcij za kršilce. bVNO VREME PRAOBIRALCE ^Soste plohe in pravcati '^vni^nalivi, ki smo jih bi- JJsležni v zadnjem času, ^ neugodno vplivajo na •'^ilo letošnjega hmeljske- ^.Pfidelka. V obratu Jeru- •etn v Ormožu smo izvede- r- ^0 zaradi tega utrpela .kvaliteta. V hmeljišču |1 Veliki Nedelji ni tako ži- kot bi bilo v primeru sončnega vremena, ki obiralci tako zelo želi- o'''3di tega je tokrat izo- >irV^^' moja reportaža o , "'cih hmelja, ki sem vam p^j^P^^vedal v naši zadnji \^y^ Lahko se samo po- 'av''^'^ s pregovorom, ki ij;/' za dežjem vedno ''^ sonce Prav gotovo bo ..[^■■^Sovor tud; tokrat ob- l. •''eveda pa nastale ško- '^f mogoče popraviti. J. S. Kmetijstvo v slovenjebistriški občini Novi nasadi so začeli roditi Kmetijski kombinat KZ Slov. Bistrica je ^ zadnjih letih v velikih investicijah. V naslednjem obdobju bodo te investicije dokončali in takrat bodo rezultati dela mnogo ugodnejši, kot so se- daj. Ze letošnji pridelek v do- lini Ložnice na tridesetih hektarjih, kjer še ni bila iz- vršena drenaža ampak samo prva melioracijska dela, je znašal 20 do 2,3 centov žita na hektar. Na kombinatu so s tem.i dosežki zadovoljni. V naslednjem letu pa bodo do- sejali pšenico na mnogo več- jih površinah, in sicer tam. kjer so drenažna dela že iz- vršena, medtem ko bodo na letošnjih njivah pšenice pu- stili rasti travo. Tudi ostali pridelek kaže zelo dobro: jablane kot hru- ške, posebej pa še trta, ki bo letos prvič rodila tudi v no- vih nasadih v Kovači vasi. Kljub temu bodo letos od- kupovali mošt, vendar neko- liko manj kot prejšnja leta. Poleg tega pa misli kombi- nat odkupiti še okrog sto va- gonov kvalitetnejšega kmeč- kega sadja sort: zlata par- mena, jonatan. krivopeceij in nekatere druge. Precej slabše kot lani je letos v živinoreji Da ne bi imela živinoreja tolikšne iz- gube kot v lanskem letu (400 000') so letos ostali slo- veniebistriški hlevi prazni Zato pa so nekoliko poveča- li kooperacijsko S'">delov.inie. v katerem forsirajo vzre]0 telet. Da kmetijski kombinat trenutno ni v zavidljivem stanju govori podatek, da so anuitete dosegle višino mi- lijon 200.000. Nekoliko jim bo pri tem pomagala republika, ki je sprejela zakon, f>o ka- terem bo pomagala odplače- vati kredite družbenemu sektorju kmetijstva v viši li dvajsetih odstotkov za inve- sticijo v dolgoročne nasade, hleve, odkup zemlje in me- lioracije, sprejete vključno z letom 1968. Na kmetijskem kombina- tu KZ Slov. Bistrica je v izdelavi tudi nov statut. Pri tem je zanimivo, da so mne- nja deljena glede bodoče or- ganizacije dela. Predvsem sta dve varianti, ali zadrža- ti sedanjo organizacijo v kombinatu ali jo specializi- rati tako, da bi bili obrati po panogah proizvodnje, in sicer posebej trgovina, ko- operacija, obrat mesnin in pa lastna proizvodnja s tem, da bi pri lastni proizvodnji izvršili nadaljnjo specializa- cijo na poljedelstvo, sadjar- stvo in vinogradništvo. S tako reorganizacijo bi namreč odpadlo prerazdrob- Ijeno upravljanje in samou- pravljanje Ob tem pa bi lah- ko organi v enotah reševali vprašanja določene panoge kmetijstva v občini komplek- sno in ne tako kot sedaj, ko imajo v enem obratu združe- ne vse vrste kmetijske proiz- vodnje od sadjarstva, vino- gradništva do živinoreje m poljedelstva. B. H. Zbor kooperantov v Markovcih i 85 priznanj najboljšim pridelovalcem Razprava o semenski službi, mehanizaciji kmetov, social- nem in zdravstvenem zavarovanju, odkupu mleka, kredi- tiranju kmeta... Preteklo nedeljo je bil v Markovcih zbor kooperantov, ki ga je organiziral obrat za kooperacijo »Jože Lacko« pri KK Ptuj. Navzočim so zavr- teli dva filma o sodobnem kmetijstvu. 85 kmetovalcem, ki so dosegli najboljše pridel- ke pšenice in koruze, je po- delil Anton Žagar, podpred- sednik OS Ptuj priznanja in diplome republiške gospo- darske zbornice in centra za gozdarstvo iz Beograda. Predstavnika kmetijskega za- voda iz Maribora sta imela strokovno predavanje. Sledil je razgovor s kooperanti . Za tem, ko je Anton Žagar čestital vsem, ki so prejeli priznanja in diplome je de- jal, da so le-ta v priznanje kmetijstvu ptujske občine. Pohvalna je predvsem vedno večja skrb zasebnih kmeto- valcev, doseči čim večje pri- delke. Kmetovalcem je želel uspehov tudi v drugih pano- gah kmetijstva. Med dru- gim je poudaril, da namera- va občinska skupščina teme- ljito obravnavati kmetijstvo. Navzoče je seznanil tudi, ka- ko daleč so razprave o kmeč- kem zavarovanju in pokojni- nah. V širših razpravah o tem bo treba konstruktivno razpravljati in poiskati vse možne oblike za rešitev tega vprašanja. V razpravi so kmetovalci kritično ocenili delo semen- ske službe. Med semenskim krompirjem je preveč drob- nega in virusno bolnega Kljub etiketam, na katerih je zagotovljena kakovost se- mena, proizvajalci doživlja- jo razočaranja, saj je seme ponekod slabše kot doma pridelano. To je opaziti pri krompirju, koruzi, pšenici in deteljah. Da ni dovolj vlage, ne more biti vedno izgovor za seme, katerega kvaliteta je zajamčena in plačana. Za- htevali so, da krivce kličejo na odgovornost. Glede semen- skega krompirja bo treba pa- ziti, da ga bodo pripeljali iz zdravega področja. Ugotovili so tudi, da se okus potrošni- kov krompirja iz leta v leto spreminja. Glede na to bo treba vsako leto saditi strežne sorte, ki jih tržišče zahteva Glede slabega seme- na je bilo rečeno, da je tre- ba takoj opozoriti kmetijske- ga in.špektorja, ki naj zade- vo razišče Kazni za prodajo nekvalitetnega semena so do 5 milijonov starih dinarjev Velik ap!avz je izzval v razpravi Janko Zn darič iz Gorišnice. ko je dejal, da je bilo lepo gledati film o so- dobnem kmitijstvu na dr- žavnih posestvih, da je lepo, da podelimo najboljšim pri- delovalcem v zasebnem sek- torju priznanja, saj je treba misliti na večje pridelke, to- da, kdo pomaga danes kme- tu, da bi si kupil stroje, kva- litetno živino, reprodukcijski material, da bi izšolal otro- ke v kmetijskih šolah in jih usposobil za dobre kmetoval- ce ... ? Na številna vprašanja, ki »žulijo« kmetovalce so odgo- varjali kmetijski strokovnja- ki. Cvetko Doplihar, generalni direktor KK Ptuj je govoril o kreditiranju kmetijstva. Med drugim je dejal, da in- tenzivno kmetijstvo zahteva veliko vlaganja. Možnosti od- plačila, oziroma vračanja kredita pa so v kmetijstvu zelo težavne. Previsokih o- brestnih mer in prekratkih odplačilnih rokov kmetijstvo ne zmore. Kreditiranje, ki so ga letos začeli v vinogradni- štvu, bo treba razširiti na druge panoge kmetijstva. Ing. Milan Koren, direktor obrata za kooperacijo je go- voril o strojih za kmetovalce, ki jih primanjkuje. Sejalnico aH šliropilnico kaže kupiti večjemu številu kmetovalcev skupaj. S krediti tovarne in A. Žagar, podpredsednik SO Ptuj podeljuje priznanje za najboljše pridelke C. Doplibarju. direktorju KK Ptuj. V ozadju ing. M. Koren. zadruge bi lahko kupili stro- je za več kmetovalcev. De- jal je, naj kmetovalci o pred- logu razmislijo in storili bo- do, kar bo mogoče. Med dru- gim je dejal, da je treba re- šiti problem pri odkupu mle- ka. Opremiti je treba zbiral- nice mleka, predvsem s hla- dilnimi napravami. Povedal je tudi, da bodo vsak mesec razgovori kmetovalcev s strokovnjaki obrata za koo- peracijo. Vez med strokovno 9lužbo in kmetovalci naj se okrepi. Strokovnjaki kmetijskega zavoda so seznanili navzoče, kako bo potekala akcija za analizo zemlje in kakšna bo korist od tf^na (O tem v dru- gem sestavku). za STRAN 4 J-1-:DN1K — ČETRTEK, 28. avgusta Kako bomo gospodarili z gozdovi? Eno od zelo bistvenih vpra- .šanj bodočega gospodarjenja z gozdovi vsekakor pred.stav- Ija vprašanje: »SAMOUPRAVLJANJE Z DRUŽBENIMI IN ZASEBNIKU GOZDOVI.« Sprejet in družbeno ute- meljen način enotnega gospo- darjenja z družbenimi in za- sebnimi gozdovi povezuje oba scictorja lastništva v celoto. Zagotovitev splošnih družbe- nih interesov z enotnim na- Činom gospodarjenja nalaga določene obveznosti lastni- kom gozdoy, ne odpravlja pa zasebne lastnine nad gozdovi. Zato je pri normalnem raz- voju družbenoekonomskih odnosov potrebno upoštevati lastninske odnose nad gozdo- vi in zagotoviti, da bo tudi samoupravljanje kmečkih lastnikov gozdov postavljeno na take temelje, ki jim bo o- mogočilo re,5nično samou- :3ravno odločanje tako po vsebini kot obliki. Zato bo !wtrebno precizneje določiti ■ n zagotoviti večje samou- pravne pravice kmetov — gozdnih posestnikov, pri go- spodarjenju z zasebnimi go- zdovi v sferi blagovne proiz- vodnje ter proučiti in najti tak.šne rešitve, ki bodo zago- tovile zasebnim lastnikom gozdov enakopravno odloča- nje pri gospodarjenju z go- zdovi v okviru gospodarskih organizacij. Kot v našem gospodarstvu nasploh, nam tudi dosedanje izkušnje v gozdarstvu kaže- jo, da je uspešno poslovanje delovnih organizacij v prvi vrsti odvisno od pravilne o- predelitve in polnega uve- ljavljanja samoupravnih pravic. Posebno pomembna pri tem je pravilna razmeji- tev samoupravnih pravic od splošno družbene zainteresi- ranosti nad gozdovi, ker so gozdovi kot dobrina splošne- ga pomena delovnim organi- zacijam poverjeni gozdovi v gospodarjenje le pod pogo- jem, da jih trajno ohranijo in izboljšujejo njihov proiz- vodni potencial. Poslovni in- teres delovnih organizacij mora torej biti podrejen te- mu osnovnemu cilju, prav to pa terja ja.^no razmejitev sa- moupravnih pravic in dolž- nosti, ki jih delovnim organi- zacijam narekuje splošni in- teres. Neupoštevanje tega temelj- nega načela vodi bodisi k prevladovanju poslovnega nad splošnim interesom ali pa k nezaželenim administra- tivnim intervencijam, ki po- sredno omejujejo samouprav- ne pravice. V tem okviru pa je potrebno presojati tudi sa- moupravne pravice kmečkih gozdnih lastnikov v skupnem gospodarjenju z njihovimi gozdovi. Delovne organizaci- je, ki gospodarijo z zasebni- mi in družbenimi gozdovi, so na podlagi sedanjih za- konskih pooblastil sicer že začele s procesom samo- upravljanja kmečkih gozd- nih posestnikov in njihovim vključevanjem v skupne or- gane upravljanja, vendar vse ugotovitve iz dosedanjih raz- prav kažejo, da to samou- pravljanje doslej še ni dobilo ustreznega obsega in tudi ne vseh pravic, ki bi jih morali imeti kmetje v naši družbeni ureditvi. Poudarjeno je bilo tudi, d.i je v okviru skupnega gospo- darjenja, ki je bilo uvedeno kot ena izmed najpomemb- nejših novosti sedanjega za- kona o gozdovih, povzročitelj največjih težav in očitkov nedognan In v zakonu ne na- tančno določen sistem samo- upravljanja zasebnih gozdnih proizvajalcev pri gospodar- jenju z njihovimi gozdovi. Zato je potrebno pri skup- nem gospodarjenju z druž- benimi in zasebnimi gozdovi kmečkim posestnikom v o- kviru gozdno gospodarskih organizacij zagotoviti lastno samoupravno skupnost, ki bo imela vse pristojnosti za do- končno in izključno določa- nje o vseh vprašanjih, ki za- devajo gospodarjenje z nji- hovimi gozdovi. Med temeljna vprašanja, ki jih naj rešujejo te samou- pravne skupnosti v svoji jDri- stojnosti, sodijo zlasti:., spre- jemanje gozdnogospodarskih načrtov za zasebne gozdove, sprejemanje letnih operativ- nih planov, proizvodnih in finančnih načrtov za zaseb- ne gozdove, odločanje o od- kupnih cenah lesa, odločanje o višini plačila za oj)ravlja- nje gozdnogospodarskih del pri izkoriščanju in gojenju gozdov, odločanje o nadome- stilu za stroške, ki jih ima- jo gozdnogospodarske oi'ga- nlzacije pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi, posebno na še odločanje o razporedit- vi in delitvi piigospodarjenih sredstev iz zasebnih gozi^ov. Hotel Piitnina v Slovenski Bistrici SMO ZA INTEGRACIJO« SAMO ... Slovenjebistriškcmu go- stinstvu in turizmu ni po- stlano z rožicami. Predvsem pa vpliva na to dejstvo, kot je dejal direktor hotela Pla- nina Maksimiljan Samec, da Slov. Bistrica ni zanimiva za inozemskega gosta. Smo pre- blizu Maribora, ko pa se tu- ji gost vrača iz ljubljanske smeri, se ustavi že prej na bistriških klancih, na Vrho- lah, pri Danici itd. Toda še bolj pereč pro- blem, ki tare družbeno go- stinstvo, predvsem v Slov. Bistrici, je število gostinskih lokalov v zasebnem sektorju. Njihovo število se iz le- ta v leto še povečuje. Kljub temu je gostinskemu podjet- ju hotel Planina že v lan- skem letu in tudi v prvi po- lovici letošnjega leta uspelo obdržati aktivno bilanco, ki je sicer zelo skromna, je pa. Ob tem je zanimiva primer- java med hotelom Planino, ki ima letni promet v višini 1,700.000 dinarjev, in Vrho- lami, ki imajo 790.000 dinar- jev. Pri tem pa ne smemo oozabiti, da je v hotelu Pla- nina zaposleno 34 gostinskih delavcev in 15 vajencev, na Vrholah pa niti deset, de- lano iz takšnega zornega kota se lahko postavi vpra- šanje, kaj je občini bolj ko- ristno.. .? Z direktorjem hotela Pla- lina je stekla beseda tudi o drugih problemih. Eden ze- lo perečih so osebni dohod- ki, ki znašajo v njihovi de- lovni organizaciji med 650 in 700 dinarji. Ob tem je najvišji mesečni osebni do- hodek 1200 in najnižji 500 dinai-jev. Družbeni sektor gostinstva v slovenjebistriški občini pa stoji pred drugim važnejšim problemom: pred inte- gracijo. Na obzorju je možnost in- tegracije tako hotela Plani- na kot letovišča gradu Sta- tenberg z neko drugo večjo delovno organizacijo, ki pa je za tak korak pred skup- ščino občine postavila dolo- čene zahteve. Te so: — v treh letih asfaltiranje ceste do gradu Statenberg; — skupščina občine bi morala zagotoviti sredstva za vzdrževanje gradu, zago- toviti pa bi se morala sred- stva tudi od Spomeniškega zavoda Slovenije za grad kot kulturno-zgodovinski spo- menik; — zagotoviti lokacijo ob priključku na hitro cesto v Slov. Bistrici za gradnjo mo- tela, ki naj bi bil nekakšna recepcija za oba gostinska lokala. Pred skupščino občine Slo- venska Bistrica so torej po- stavljeni pogoji. Le njihova uspešna rešitev pa bo obe- ma gostinskima lokaloma omogočila integracijo z dru- go večjo delovno enoto. Tak- šna združitev je edina mož- nost za rešitev gostinstva v slovenjebistriški občini, ker bi jim širši krog odprl vrata k večjemu prilivu gostov. Možnosti za tak priliv in pa uspešno poslovanje družbe- nega sektorja v bolj organi- ziranem poslovanju pa so, samo ali jih bomo znali iz- koristiti ...? ZR Slovenijovino, obrat »Jeruzalem««, Ormož Novi objekti za rejo brojierjev pri kooperantih Vsem so nam dobro pozna- ni trenutni pogoji, v katerih je že nekaj let živinorejska proizvodnja, ki kljub priza- devanjem ne more najti iz- hoda iz slepe ulice in iz svo- jega začaranega kroga. Ne- stimulativne cene so glavni vzrok za občutno nazadova- nje govedorejske proizvod- nje. Pred nedavnim smo ne- koliko humorislično. ar žal resnično poročali, da so pi- ščanci na tem območju sko- raj dobesedno »požrli« gove- do. Ta pojav se je najprej pojavil v družbenem sektor- ju, sedaj'pa se vse bolj po- javlja tudi v zasebnem. V or- moški občini se proizvodnja brojierjev vedno bolj razšir- ja prav po zaslugi delovne enote »Kooperacija« pri o- bratu Jeruzalem Ormož. Tokrat smo zaprosili za razgovor vodjo kooperacij- ske proizvodnje brojierjev Alojza Krajnca, ki nam je med drugim povedal tudi to, da imajo letos v načrtu pri kooperantih izgradnjo dva- najstih novih objektov za proizvodnjo brojierjev. Vsak objekt bo imel kapaciteto 5000 brojierjev. Ce upošteva- mo, da traja v proizvodnji brojierjev proizvodni ciklus obračanja kapitala nekaj vee kot dva meseca, nam pov- sem enostaven račun pove, da bodo lahko v teh objektih v enem turnusu zredili 60 ti- soč brojierjev in da bo zna- šala letna proizvodnja 300.000 kljunov. Ce spremenimo to število v kilograme proizve- denega mesa, vidimo, da bo dala ta investicija od 450 do 500 tisoč kilogramov mesa na leto. Za izgradnjo teh objektov imajo na svojem območju veliko interesentov — koope- rantov. Pogoji so razmeroma ugodni, saj imajo v ta na- men 50 milijonov S din kre- ditnih sredstev. Glavni inte- resenti za postavitev teh ma- lih »perutninarskih farm« so na območju Oslušcvec ] višča in Lešnice. Pri 'J zanimivo tudi to, da se] čajo za to rejo pre^J mlajši kmetovalci, ki 1 govedorejske proizvj preusmerjajo na perutij? stvo. Alojz Krajnc, nas povedal, da je na njiho, območju že okrog 30 [■ kmetov, ki so prav narj roje brojierjev skoraj v loti opustili rejo govedi Ce upoštevamo že oba če kapacitete reje brojif, pri zasebnih kmelovalcili dimo, da so prejeli knn na ormoškem območju jj ga naslova letos že okroi milijonov s din bruiodoj ka in da bodo dali na t zgrajeni objekti ormošj kmetom nadaljnjih 40 j Jonov s din. Te številke t kakor niso za podcenj« tembolj ne, če upošt€\i trenutno stanje, ki vla4 zasebnem kmetijstvu jj vsakodnevni borbi nj^ kmeta, ki išče vsak dinar, reši svojo eksistenco inj ravna obveznosti do droi To so šele začetni koij Alojz Krajnc je ob k« razgovora dejal, da iniaj »KOKO« iz Varaii^dina i dobro urejene poslovne i nose in že postavljene ii načrte, ki jih bodo na I področju realizirali v nasi njih letih. J 13. SEPTEMBRA OTVORITEV NOVEGA HOTELA V ORMOŽU V krajšem razgovoru s se- kretarjem obrata »Jeruza- lem« v Ormožu Dragom bavnikom smo zvedeli zai nirani datum otvoritve vega hotela v Ormožu. Ce bo nastopila vmes kai posebna ovira, bodo opra to svečanost 13. septeint Pravimo, da je številka' najst nesrečna številka, v dar tokrat ne bo držalo, bo ta dan odprt v Om pomemben gcstiiisko-turis' ni objekt, ki bo pripoiM k temu, da bo postal t Ormož privlačnejši za d«i če in tuje goste. Tranzitni rizem bo tako počasi dob? obeležje stacionarnega tiff ma, ki prinaša s seboj" večji priliv turistične ^ mulacije, ki je bila vse sedaj v Ormožu zelo si^r" na. Domačim in tujim! stom bodo lahko prib!-' lepote bližnjih jeruzalenS'^ goric, ki so na področju rizma še vse premalo iz'^' ščene. Zvedeli smo tudi, da 3' v Ormožu pomirila kri« zaradi podiranja ne »Grozd«, ki stoji ob' vem hotelu In je na tpm" stu predviden parkirni P stor. V naslednjih dneh 1^' začeli rušiti »Grozd«, tako prešel v fazo svoje' ritvc«, in urejati pai* prostor. Torej 13. septem' nasvidenje v Ormožu! ^^r)sn<- - C't:'rRTKK. 28. avgu.sta 19{;9 STRAN 5 fovarna »»Jože KerenČič« v Ormožu jftZŠ!f?ITEV PROIZVODNJE - [OVI DELAVCt o proizvodnih us!)ehih to- j,,,e plastičnih in kovin- >li izdelkov »Jože Koren- smo v našem listu že 0oiaVi- Ze takrat smo po- j^-riii. da si plastična pro- 7V.,dnja uspešno utira svo- h pol. T-'li velja še posebej Lenil! njihove plastenke, ki ij, lahko, kot embalažo za ^ije, kis in druge tekočine, jajdemo že skoraj v vsaki prodajalni. Načrti za proiz- vodnjo plastičnih izdelkov, ^: so že realizirani, so rodili ftcm delovnem kolektivu ppve proizvodne načrte. V ta namen so v tujini že na- bavili ustrezne avtomatske in polavtomatske stroje, o- staiajo pa še načrti za nakup novili strojev. Kot nam je v krajšem raz- iovorn povedala sekretarka podjetja tov. Majda, je raz- iirjena proizvodnja plastič- iih izdelkov in nove pogod- be s kooperanti zahtevala tudi zaposlitev nove delovne sile. Letos so na novo zapo- slili 20 delavcev, enega inže- nirja kemije in dv^ ši:.ipeii- dista, ki sta stopila v delov- no razmerje kot pripravni- ca. Kvalificirani in nekvali- ficirani novosprejetl delavci, ti so sprejeti v delovno raz- merje za določen ali nedolo- čas, izhajajo skoraj iz- jključno iz občine Ormož, kar pomeni sočasno tudi prispe- Tek k reševanju probie.ra brezposelnosti v dc:rriači ob- čini. To jc večinoma mlada delovna sila z nekaj leti pra- kse ali pa jim pomeni zapo- slitev v tovarni prvo delov- no razmerje. Zvedeli smo tudi, da so vzeli letos v uk sedem va- jencev stroj no-ključavn:čar- ske in orodjarske, skratka skrb za ustrezno kvalifikacijo zaposlenih jc prisotna, če- prav bo treba na tem pod- ročju še veliko storiti. Ce še enkrat ponovimo be- sede direktorja tovarne Mi- lana RITONJE, ki sm:i jih pred nedavnim v našem listu že napisali — »se ta ormoški samorastnik počasi, vendar vztrajno razvija v pomem- ben industrijski objekt, ki dosega tudi lepe rezultate svojega dela.« K temu bi pripomnil še to, da so prav doseženi uspehi tista gonil- na sila, ki jih žene k novim in boljšim pogojem ter s tem seveda tudi k boljšemu fi- nančnemu uspehu celotnega delovnega kolektiva. J. S. ŠE NEPREBAVLJEN OCVIREK PRI UREJANJU MESTA Pravzaprav sem za ta o- cvirek, to je podrti prometni znak ob Ljutomerski, točne- .0 ob odcepu z Ljutomerske 7 Volkmerjevo ulico, vedel že dalj časa. Prometni znak je nekdo podrl že zdavnaj, a še vredno ni nikogar, ki bi ga dvignil s tal in postavil, da bi služil svojemu namenu in da bi voznike opozarjal, saj je bil zato postavljen. Ver- jetno ga niso postavili kar tako v en dan, saj prometni znak veliko stane in kot ve- mo, jih še na mnogih prepo- trebnih mestih nimamo. Ob ta prometni znak na tleh se dalj časa nisem obregnil, če- prav me pot večkrat vodi mimo njega, ker smo o pro- metni varnosti, neurejenih parkirnih prostorih v Ptuju že veliko pisali, a zaman. Gneče avtomobilov so skozi sezono povsod velike. Kaže, da je prometna varnost Ptu- ja prav tako na tleh kot pro- metni znak. Tudi zanj se nih. če ne zmeni. Nekateri pra- vijo, da bodo v jeseni po u- redilvi asfalta na osrednjih ptujskih ulicah uredili tudi promet. Hvale vredna poteza ob koncu sezone in pred zim- skim časom, ko zaradi sla- bega vremena, čestih poledic in prvega snega puščamo av- tomobile doma in se raje vo- zimo z avtobusi ali pa jo kar peš mahamo v službo in po opravkih. Po sezoni tudi ni tujih motoriziranih turistov, ki so večkrat zaman iskali parkirni prostor v mestu, kot da zanje res ni bilo dovoij prostora; le urejeni niso. Medtem, ko som na mestu, ki ni v ponos našim organom za varen promet, privlekel na dan fotoaparat, za nekaj cen- timetrov privzdignil iz tra- ve ležeči prometni znak. ga podložil z dvema kamnoma, da sem ga lahko ujel v foto- aparat, se mi je približal sta- rejši možakar, verjetno iz j- kolico. Kot je zatrjeval, je vesel, da se je našel »nekdo, ki bo skritiziral slabo ure- jen promet v mestu. Potožil je, da ga je pred nedavnim Prometne strokovnjake prosimo za odgovor, kaj pomeni »nov prometni znak«, ki leži na tleh: morda prometno varnost »na tleh«. ZR skoraj podrl avto, ker cebra za nrchod za pešce nI dovolj vidna. Pravzaprav pa mi je hotel povedati naslednje: Pred nedavnim je zavil z Ljutomerske ceste v Volk- merjevo ulico avtomobil z inozemsko registracijo. Voz- nik je ugledal prometni znak na tleh. Ker iz avtomobila nI mogel ugotoviti, na ka.l opo- zarja, je izstopil, pristopil k znaku in ga toliko dvignil, da je spoznal njegov pomen. Seznanjen z opozorilom je zavozil v Volkmerjevo ulico. Ker vemo. da vozniki včasih pretiravajo, bo ta voznik kaj lahko pripovedoval doma, da je bil v mestu, kjer je mo- ral iz tal pobirati prometne znake, če se je hotel prepri- čati, kaj pomenijo. Menda ni treba pokazati na voznike, ki še stoječih prometnih 2ina- kov ne upoštevajo, kaj šele ležeče. ZR Petdnevni teden v šolah bistriške občine Pred kratkim so se v Slo- venski Bistrici sestali pred- stavniki šol iz CreSnjevca in Lapoi'ja, občinske skupščine, in temeljne izobraževalne skupnosti z namenom, da bi preučili tudi na teh dveh šo- lah možnosti za prehod na petdnevni delovni teden. Po dosedanjih izkušnjah šol, ki imajo skrajšani delovni te- den že daljše obdobje, so u- gotovlli ugodne delovne re- zultate kakor tudi izboljša- ne učne uspehe učencev. V letošnjem letu so dobile vse šole v bistriški občini so- glasje za prehod na skrajšani delovni teden, katerega so razen osnovne šole v Creš- njevcu že sprejele. Prepriča- ni pa so. da bodo že v na- slednjih dneh poiskali skupni jezik še z občani iz Crešnjev- ca in bodo tako že v tem šol- skem letu tudi na tej šoli pričeli s petdnevnim delov- nim tednom. Viktor Horvat . Velik uspeh ptujskih miličnikov Zadnja leta so se pogosto ^^javljall vlomi in tatvine, "'iličniki ptujske milice so J'ztrajno zasledovali vlomilce. ' ^'^peh nI izostal. Pretekli pe- so prijeli vlomilca, ki je : ptujskem območju vlo- . ^''} do lo-krat in sicer v ki- in gostilne. Naslednji ■ "^n je vztrajno zasledovanje "^'ličnikov rodilo še en u- ^Peh, Preteklo soboto so pri- skupino vlomilcev: (tri, ^ teh dva mladoletnika), ki l^.vlamljala v lanskem in Ic- '^snjem letu v ptujske šole, ^?pvne in gimnazijo, skla- °'^ca podjetij (.>Lesa-'!. »Pa- "'[['ije«. Letališča vMoškanj- »Haloškega biser j a« — J, ^nravo. skladišče obrata K , Ptui. ukradli so moped, ■olesa). Skupna škoda pre- j^ga več milijonov. Millčnl- je uspelo dobiti več u- j^^denih stvari nazaj in jih i'! vračajo lastnikom. Prc- ^^i^ava je še v teku Verjetno 'tJD šc več stvari odkrili. Ormoški kooperanti v boju za visoke pridelke Dobro seme - bogat pridelek žetev ozimnih žit je že precej daleč za nami in že smo se znašli v intenzivnih pripravah na novo jesensko setev. O minuli žetvi in o bližnji jesenski^ žetvi smo se pogovarjali z inž. Martinom Habjaničem iz obrata »Jeru- zalem«, Ormož. Ze uvodna ugotovitev raz- govora je pokazala, da je bil letošnji pridelek pšenice pri večini kooperantov daleč nad poprečjem, ki smo ga bili va- jeni v zadnjih nekaj letih. Za ilustracijo vam bomo navedli nekaj rezultatov, ki jih je dala letošnja žetev pše- nice: Najvišji pridelek na ormo- škem območju je na površi- ni 58 arov dosegel Jože Bed- janič iz Obreza pri Središču in sicer 62 centov pšenice po hektarju, s sorto lib#lula. ki je dala letos na tem območju neprimerno višje donose, kot sorta leonardo. To se je še posebej pokazalo pri Martinu Toriču iz Frankovec, ki je imel posejani obe sorti na približno enako kvalitetnem zemljišču. Sorta llbclula mu je dala 59 centov po l)a, sor- ta leonardo pa le 51 centov. Lep pridelek so dosegli na površini 1,5 ha s sorto libe- lula tudi pri Habjaničevih v Zerovincih in sicer 56 centov po hektarju. Pri Francu Ploju iz Loper- šic je dala sorta leonardo 46 centov pridelka po hektar- ju in pri Ivanu Mastenu iz Pušenc, sorta leonardo 45 centov suhega zrnja po hek- tarju. Številke nam kažejo, da si je sorta llbelula uspešno utr- la pot in si z neprimerno viš- jimi hektarskimi donosi od sorte leonardo zagotovila tu- di ustrezno prioriteto v bliž- nji jesenski setvi. Inž. Habjanič nam je po- vedal, da pogodbe za jesen- sko setev sklepajo že precej časa in da so za setev že na- ročili ,30 ton semenske pše- nice sorte llbelula, 15 ton sorte leonardo in 1 tono do- mače dubrave. Se vedno drži pregovor, ki pravi, da dobri setvi sledi tudi lep in bogat pridelek in da je kvalitetno seme pri tem odločujočega pomena. Bistvenega pomena je tu- di to, da bodo lahko dobili kmetje letos zadostne koli- čine umetnih gnojil. Na o- bratu so izkoristili takozva- ni nesezonski popust oziro- ma nesezonske cene, ki so za tri dinarje nižje po kilogra- mu gnojila. Kmetje se vse bolj poslužujejo odvoza u- metnih gnojil neposredno z vagona na železniški postaji, kar pomeni nadaljnje 3 di- narje nižjo ceno po kilogra- mu umetnega gnojila. S tem so seveda občutno znižani proizvodni stroški, bistveno nižja pa je seveda tudi pro- izvodna cena po kilogramu pridelane pšenice ali druge kmetijske kulture. Kmetovalci, ki še niso skle- nili pogodb za jesensko se- tev, naj to storijo čimprej, saj si bodo s tem zagotovili kvalitetno seme, umetna gno- jila, stroko\mo pomoč in v končni fazi tudi obilno žetev, ki je seveda tudi cilj in želja vsakega kmetijskega proiz- vajalca. j. S. ČEZ NASIP V ELEKTRIČNI DROG 24. avgusta se je pripetila na Gomili pri Kogu lažja prometna nesreča. Voznica osebnega avtomobila Fiat 750 Zofija Koncilja, iz Maribora se je peljala z možem in dve- ma sopotnikoma iz Radgone na Kog. Na Gomili je dobro zvozila ovinek in, ko je že pripeljala na ravno cesto, iz nepojasnjenega vzroka po 4 metre visokem nasipu zape- ljala v obcestni jarek in od tu v električni drog. Potniki so dobili lažje te- lesne poškodbe, na vozilu pa je za okrog 350.000 S din škode. J. S. STRAN 6 TEDNIK — ČETRTEK, 28. avgusta k Predvidevanja o zafioslovanju se ne izpolnjujejo V ptujski občini poda število zaposlenih Razpoložljivi podatki kaže- jo, da se je število zaposlenih v SFRJ v mesecu maju v pri- merjavi s poprečjem lanske- ga leta povečalo za 3% ozi- roma za 3,40/0; če primerja- mo število zaposlenih v maju 1969 z istim mesecem lanske- ga leta. To pomeni, da je bi- lo v tem času 118.000 več za- poslenih; skupno koncem maja 3,594.900 v družbenem sektorju, ali eno delovno me- sto na 5,5 prebivalca. Isti porast števila zaposle- nih v družbenem sektorju je tudi v Sloveniji. V maju je bilo zaposlenih v družbenem sektorju 512.300; 3,30/0 več kot v istem mesecu lani, to je 18.000 več zaposlenih v tem času. Poprečje 5 mese- cev pokaže 30/0 povečanje števila zaposlenih v primer- javi z istim obdobjem lani. V Sloveniji pride na enega zaposlenega v družbenem sektorja 3,3 prebivalca. V ptujski občini ugotavlja- jo, da se je v tem primerjal- nem obdobju zaposlenost v družbenem sektorju gospo- darstva in negospodarstva (v petih mesecih letos) znižala v poprečju za 0,7 "/o ali za 372 oseb; v primerjavi maja 1969 z majem 1968 pa za 0,8 Vo. V maju je bilo zapo- slenih v družbenem sektor- ju skupno 11.362 oseb, kar predstavlja 5,7 prebivalca na enega zaposlenega. Ugod- ne konjunkture v posameznih panogah gospodarstva, porast aktivnosti investicijske po- trošnje, sorazmerno višji po- Težko je brezposelnim ob pogledu na skupino delavcev, ki delajo in zaslužijo. rast proizvodnje in druga u- godna gibanja, ki so vpliva- la na povečanje zaposlenosti v jugoslovanskem merilu, ni- so imela vpliva v ptujski ob- čini. Vseh zaposlenih je bilo v prvem polletju letos 13.204, v istem obdobju lani pa 13.365 To pomeni padec števila vseh zaposlenih za 161 oseb ali 1,10/0. V juniju 1969 v pri- merjavi z junijem 1968 pa je zmanjšanje števila zaposle- nih za 122 oseb ali za 0,9 »/o. V evidenci brezposelnih jih je v letošnjem juniju evi- dentiranih 801, v juniju lan- skega leta pa 934 oseb. To pomeni, da se je nivo neza- poslenosti nekoliko z-nižal in to z zaposlovanjem odvisne delovne sile izven ptujske občine. Iz podatkov o zaposVivanju v prvem polletju 1969 je raz- vidno, da se predvidevanja analiz o povečanem številu zaposlenih za ca. 2 "/o letno ne izpolnjujejo. ZR Ptujski grad je še posebej v jubilejnem letu privlačen za domače in tuje turiste DOPISUJTE V TEDNIK! Izvlečki iz diplomske naloge Tončka Praprotnika, socialnoKa delavca pri skupščini občine Ormož REŠEVANJE PROBLEMATIKE OSTARELIH KMETOV V OBČINI ORMOŽ (Nadaljevanje in konec) Območje občine Ormož je izrazito agrarno zaostalo ob- močje. To nam kaže tudi iz- redno nizek nacionalni do- hodek na prebivalca. Nizka pa je tudi proračunska po- trošnja, ki je znašala v letu 1967 43.4000 S din na prebi- valca. Tega podatka v svoji nalogi nisem mogel zane- marjati, ker ima neposreden vpliv na reševanje proble- ma, ki sem ga obravnaval. Ce se pelje človek skozi ormoško občino, dobi precej varljivo sliko o blagostanju tukajšnjega življenja. To blagostanje je pri velikem številu kmečkega prebival- stva — kulisa za katero tu- jec večkrat, pa tudi odgovo- ren domačin, ne vidi. Ce go- vorim to za precejšnje šte- vilo prebivalcev, lahko še bolj zanesljivo trdim za ka- tegorijo, ki sem jo imel ob anketiranju priložnost pobli- že spoznati. To so predvsem naši ostareli kmetje. Spočet- je teh problemov je v glav- nem v industrijski revolu- ciji povojnega časa, v druž- benem zapostavljanju kme- tijske proizvodnje, v raznih administrativnih ukrepih, naperjenih proti zasebnemu kmetijstvu, v manjši meri pa je ta problem pogojen biološko, ker ni potomcev ali pa so že pomrli. Industriali- zacija, v zvezi s tem rekru- tiranje mladine za potrebe industrije, stimuliranje in- dustrijskega proletariata, vse to je vabilo in sililo mlade kmečke sinove in hčere v mesto, od koder se niso več za stalno vrnili domov. Pre- bivalstvo občine Ormož je tako kljub precejšnjemu na- ravnemu prirastku od leta 1948 do leta 1961 upadlo za 799 ljudi, selitveni koeficient pa je znašal v zadnjih štirih letih minus 11,4 odstotka. S podatkov krajevnih ura- dov občine Ormož, je raz- brati, da je v občini okrog 300 kmetov, ki so ostali iz tega ali onega vzroka na po- sestvu sami in je njihova starost čez 50 let. Iz osebnih izjav anketirancev je raz- vidno, da dejansko nima no- beden od njih svojega sta- rostnega življenja že ureje- nega, da je večina že pre- pustila samega sebe usodi, in da le malo njih razmišlja, kaj bo z njimi, ko bodo svo- je delovne sposobnosti izčr- pali do konca. Kot sem v svoji nalogi že omenil, so za naše razmere najsprejemlji- vejše rešitve problema osta- relih kmetov: davčne olajša- ve, soseska pomoč in varstvo po tuji družini. Po nekate- rih izračunih, ki sem jih iz- delal, preživninsko varstvo pri nas še dolgo ne bo našlo domovinske pravice. Problem čaka rešitve. Iz dneva v dan vse bolj sili v ospredje in nas bode v oči. Dokler ne bodo za socialno varstvo, vsaj v republiJi^ merilu, izdelani enotn, koncepti in dokler bomo, mo deklarirali, priporom ali svetovali, ne pa tudi konj ali, tako dolgo borno labirintu, iz katerega je t( ko najti izhod. P. Š: Tončku Praprotnii se zahvaljujemo za dovol; nje. ki nam ga je dal v z« zi z objavo nekaterih izvlj kov iz njegove diplomskei loge. Želimo, da bi vse sv( ugotovitve in nakazane 1 šitve tako živo in življenji kot socialni delavec po«k šal z vsemi odgovornimi i javniki vnesti tudi v prak Tončku Frapotniku in njegovi izvoljcnki Danid za sobotno življenjsko od, ločitev, iskrene čestitki ter mirno in varno plof bo po razburkanih val» vih življenja. Jože Bliža se jesen In v »evinem kostimu« bi posteljo tiladno! — ČETRTEK, 28. avgusta 1969 STRAN 1 0 let gasilstva na Slovenskem Lep prispevek gasilk iz občine Ormož 0«prispevku, ki so ga dale rtDOŠke gasilke k letošnji ju- jlejni proslavi 100-letnice ^il5tva na Slovenskem, smo našem listu že poročali. Da • pa o tem zvedeli še kaj dolf Rižnar, poveljnik ob- tske gasilske zveze Ormož ec, smo zaprosili za razgo- or Adolfa Rižnar j a, povelj- ika občinske gasilske zveze rmož. r Tako, kot številni gle- Bci, ki so se udeležili 17. fjusta velikega gasilskega ItVja v Metliki, smo tudi mi Mosni na lep uspeh, ki so 1 na tej prireditvi dosegle ik gasilke z vajo z gasilski- cevmi. Povejte nam, kako esploh prišlo do tega, da ste «11 povabljeni v Metliko? Proslava 100-letnice gasil- Iva na Slovenskem je bila »ob koncu lanskega in v ■^etku letošnjega leta zelo iiomembna naloga vseh slo- 'Hiskih gasilcev. Ormoška Miška občinska zveza je to- 'at prepustila glavno vlogo *i>am in dekletom — gasil- ^ S pomočjo področnih HJilskih društev smo zbrali Jl_ 100 gasilk, ki so bile "^Ijučene v intenzivne pri- jave za zlet gasilk, ki je bil 'ftuju. Odločili smo se za ''jo z gasilskimi cevmi, ki jo ' sestavil Edi Stropnik, u- '^bil pa Alojz Krajnčan, J^^atelj nižje glasbene šole j^ož. Takoj za nastopom v ^Ju smo dobili od republi- ^^^lasilske zeveze Slovenije ^"^jlo, da se naj s to vajo ^«ležimo tudi gasilskega r^ia v Metliki. To je pome. Cj^ za nas veliko priznanje Lj^^Iiko nalogo obenem. Za- L,.' stno intenzivno vaditi. J pa smo imeli velike L zaradi tega, ker so de- ^ in žene iz vseh krajev p^asilskih društev v občini. |j;^'^fodili smo tudi ta pro- ^ in polni optimizma od- JJ^^Vali v Metliko. O nnsto- t,j"^Š!h gasilk so se organi- »0 tI' '^'■^^'li '^pIo pohval- "^u smo prejeli tudi va- la 1,^^ nastop naših gasilk ij'^lepni prireditvi 100-let- p Sasilstva na Slovenskem, ki bo 20. septembra v Ljub- ljani. — Torej nastop vaših ga- silk je uspel v celoti. Dekle- ta in žene — gasilke zaslu- žijo vso pohvalo in priznanje, kajne? Da, tako je. V gasilstvu je pač tako, da se vedno zado- voljim.o samo z moralnimi priznanji in pohvalami. Vča- sih niti teh nismo deležni! Da bi pa vendarle nastopajočim izkazali vsaj malo priznanja za dosežen uspeh, smo naš nastop v Metliki združili tudi s krajšim izletom in ogledom živalskega vrta v Zagrebu, Cateških tvoplic in bližnje okolice Metlike. Kaj več si seveda zaradi pomanjkanja finančnih sredstev nismo mo- gli in sit udi v bodoče ne bo- mo mogli privoščiti. — In kateri so nadaljnji načrti občinske gasilske zve- ze Ormož v letošnjem letu? Do konca leta imamo poleg nastopa v Ljubljani še sek- torske vaje in pregled dela v posameznih gasilskih dru- štvih. Bistvo našega dela pa je seveda v tem, da bomo v primeru potrebe priskočili na pomoč ob morebitnih požarih ali drugih elementarnih ne- zgodah. Ena izmed nalog pa je tudi ta, da bomo poskušali obdržati v naših vrstah prav to skupino 105 gasilk in še nadalje pomlajevali naše članstvo. Klic: »V službi ljud- stva na pomoč« je naše vo- dilo in geslo, ki mora pro- dreti tudi tja, kjer do sedaj še ni bilo prisotno. J. S. Ceste - ključ k rešitvi vprašanja nerazvitosti Ceste — problem, ki je le- ta dolgo tlel pred nami, je pred kratkim bruhnil z vso ostrino na dan. Pred nami se je pokazala stvarnost v svoji pravi luči, da namreč brez dobrih cest ni razmaha gospodarstva, ni turizma in višjega življenjskega stan- darda. Na naših cestah se poveču- je število motornih vozil iz meseca v mesec, povečuje pa se tud' število prometnih ne- sreč, ker ceste niso takšne, kot jih zahteva današnji promet. V Jugoslaviji smo imeli do leta 1965 12.500 km relativ- no dobrih cest, do let a 1969 pa smo jih zgradili še okrog 10.000 km. Za zgraditev mreže sodobnih cest so po- trebna ogromna sredstva. V tej problematiki je spodbud- no dobrih cest. do leta 1969 našemu državljanu povsem jasno, da nujno p-otrebuje- mo mrežo sodobnih cest in da je treba pripraviti in iz- vesti dobro premišljeno ak- cijo za rešitev tega vpraša- nja. Velik odziv državljanov na vpis posojila za gradnjo cest v Bosni in Hercegovini je bila velika manifestacija takšnega razpoloženja. Ce bi danes vprašali dr- žavljane, kaj mislijo o grad- nji mreže sodobnih cest. bi bilo malo tistih, ki ne bi so- glašali, da je treba čim prej zgraditi ceste, da bo naš promet potekal bolj nemote- no in brez tolikšnih nevar- nosti pred nesrečami, ceneje in hitreje in da nas končno ne bo sram pred tujci, ki so svoje ceste že zdavnaj ure- dili in ki si tudi po naših cestah ustvarjajo svnje sod- be o nas. Mislimo, da je prišel čas, ko je potrebno napraviti analizo cestnega omrežja, že zgrajenega, koliko je bilo angažiranih pri gradnji cen- tralnih in koliko lokalnih sredstev ter izdelati načrt za izgradnjo novih potrebnih cest ter določiti v njem vire sredstev za gradnjo v prav takšnem razmerju med_ cen- tralnimi sredstvi, kakor je bilo pri že zgrajenih cestah. To vprašanje je zelo pereče tudi v naši republiki, kjer je bilo prva povojna leta v nekaterih predelih zgrajenih iz centralnih virov mnogo sodobnih cest, drugje pa se- daj gradijo ceste iz lokalnih virov, pogosto celo iz samo- prispevka državljanov. V ptujski občini imamo as- faltirano cesto Maribor— Ptuj—Ormož, Ptuj—Zavrč in Ptuj—Pragersko; ceste Ptuj—Majšperk, Ptuj—Le- nart, Ptuj—Juršinci, Ptuj— Podlehnik pa so vse prej kot sodobne ceste. Na ormoškem območju je najbolj pereče vprašanje cesta med Ormo- žem in Obrežem, ki v stanju, v katerem je, ne ustreza go- stoti in teži prometa, ki se odvija na njej Težki tovor- njaki jo ob deževnem vre- menu v nekaj urah docela razdenejo, potem pa se na- njo nikdo ne spomni več. Kako je mogoče, da ceste s~ taksnim prometom, kot je bil v letošnjih poletnih me- secih na tej cesti, boljše ne vzdržujejo? Tujci so se usta- vljali na njej ter zatrjevali, da jih Jugoslavija ne bo več videla, ker da svojih vozil niso ukradli V bistriški občini je v ospredju predvsem cesta proti Poljčanam )in Rogaški Slatini) morali imeti bolj pred očmi. Skratka, ceste so še posebej na območju ob- čin Ptuj. Ormož. Slovenska Bistrica in Lenart pereče vprašanje, od katerega re- šitve je v precejšnji meri od- visno vprašanje gospodarske razvitosti tega območja in vseh posledic, ki iz tega iz- virajo. Hudobija na delu 24 avgusta so prijavili na ptujski postaji milice, da je neznanec nape! žico prek ce- ste, in sicer na klancu na Kukavi pri Juršincih Voz- nika je žica potegnila in pa- del je po cestišču. Je še več nevarnih kapov v Ptuju? Sreča, da ni bilo potnikov in mimoidočih Te dni se je začela podira- ti, streha na sedanji avtobus- ni postaji na Slovenske trgu. Da ne bo začudenih pogle- dov, naj pojasnimo, da so se potniki ob dežju ali snegu tiščali ob steno p-)d kap vi- soke stavbe na Slovenskem trgu, ki jim je služil za zato- čišče in streho za »prvo si- lo«. Izpod kapa pa je te d.ii zgrmela večja količina ome- ta, zidne opeke ... in to prav na pločnik, kjer čez dan sto- ji in čaka največ potnikov n.i avtobuse, ki parkirajo ob pločniku in vozijo v različne kraje v občini in v drug"} večja mesta Na srečo je po- šiljka s strehe priletela po- noči, ko na pločniku ni bilo nobenega potnika ali mimo- idočega Ob pogledu na ru- ševine na pločniku je vsako- mur jasno, da bi lahko mar- sikoga tudi smrtno ponesre- čile Res sreča da se je stvar pripetila v času, ko ni pot- nikov. Te dni so ogradili pločnik in onemogočili čakanje pot- nikov na pločniku pod nevar- Tudi pod kapom ni mogoče več čakati na avtobus. Izpod strehe se je vsula večja koli čina ometa in opeke. Zadnji čas je. da končajo novo av tobusno postajo, ki bo v ve liko veselje premočenim in večkrat prezeblim potnikom. nim kapom in prehod pe- šcem, saj nihče ne ve, ali bo omet izpod kapa še odpadal ali je bila to edina pošiljka in hkrati opozorilo, da je treba v bodoče dobro popra- viti hišne strehe, še posebej tam, kjer hodi in se zadržu- je več ljudi. Nesreč je že ve- liko in ni časa ozirati se pro- ti streham in ugotavljati, ali bo omet in opeka z napušča vzdržala še vsaj toliko časa, da bomo varno končali pot. Te dni se je tudi pošteno o- hladilo. Dež ne zna nehati in vse kaže. kot da smo že sredi pozne jeseni. Na stari avto- busni postaji je že opaziti premočene in ozeble potnike. Prav bi bilo. da bi graditelji nove avtobusne postaje pohi- teli z delom , ZR STRAN 8 TKDNIK — CETRTKK, 28. avgust, Je v ptujski občini PROIZVODNJA IN PRODUKTIVNOST RASTLA V SKLADU Z OSEBNIMI DOHODKI? Oddelek za analize in fi- nance pri SO Ptuj je ugo- tovil, da so se osebni dohod- ki v petih mesecih letošnje- ga leta občutno dvignili nad raven, ki je bila predvidena v začetku leta. Kljub temu, da je v tem času porasla proizvodnja, produktivnost, da so se zelo povečali živ- ljenjski stroški, menijo, da letošnji dvig osebnih dohod- kov v taki višini ni realen in da postaja element nesta- bilnosti na tržišču. Delitvi dohodka in osebne- ga dohodka v gospodarskih organizacijah in drugih u- stanovah je treba posvetiti več pozornosti in po potrebi sprejeti ustrezne sklepe. O tem je razpravljala že repu- bliška skupščina. Iz podatkov je razvidno, da pri izplačilu osebnih dohod- kov v gospodarstvu v po- prečju petih mesecev tega leta izstopa industrija, kjer ima velik vpliv TGA Kidri- čevo. Do vidno povečanih izplačil je prišlo tudi v tr- govini, obrti, prometu... V industriji je, na primer, na- raslo poprečje osebnih do- hodkov v prvih petih mese- cih od 875 na 1150, v trgovi- ni od 808 na 1009, v obrti od 749 na 855. Najmanj so po- večali poprečje osebnih do- hodkov v kmetijstvu: od 766 na 786, v gozdarstvu pa je poprečje celo padlo od 800 na 794. V negospodarstvu je prišlo do večjih izplačil v šolstvu iz že znanih razlogov. Ce primerjamo skupno po- višanje osebnih dohodkov v gospodarstvu in negospodar- stvu v petih mesecih tega le- ta glede na isto obdobje la- ni, ugotovimo, da bo isto razmerje vsaj približno tudi v mesecu juniju, znaša real- no povečanje osebnih dohod- kov 11,6 odst. Ta ugotovitev temelji na gibanju cen živ- ljenjskih potrebščin za isto obdobje. Vprašanje je, če se je v tem času toliko dvigni- la tudi proizvodnja in pro- duktivnost. V nasprotnem primeru izplačila osebnih do- hodkov v taki višini eko- nomsko niso utemeljena. Ne glede na to, da je in- deks povečanja osebnih do- hodkov v obravnavanem ob- dobju v Ptuju 119,5, v SRS pa le 115,0, je poprečni oseb- ni dohodek v SR Sloveniji višji od poprečja v ptujski občini za 7,9 odst. Menimo, da se to razmerje tudi v juniju in s tem v prvem pol- letju 1969 bistveno ne bo spremenilo. ZR Trgovsko podjetje Pononijo Pluj NOVA TRGOVSKA HIŠA V PTUJU DO LETA 1971 Prihodnje leto bo začelo graditi TP Panonija večjo trgovsko hišo v Ptuju. Te dni so kupili od SO Ptuj grad- beno parcelo in sicer za stav- bo ptujske kreditne banke. Trgovska hiša bo zgrajena verjetno že leta 1971. Bo so- dobna trgovska zgradba s površino 3507 kvadratnih me- trov. Potrošnik bo lahko do- bil v njej vse vrste blaga, tudi takega, ki ga doslej n! mogel dobiti v Ptuju. V u- rejenih lokalih bo blago lep- še in bolje prikazano. Loka- cija trgovske hiše je ugodna. Maketa dela centra Ptuja: v sredi predvidena trgovska hiša. saj je v samem centru me- sta. Primerno bodo uredili tudi okolico trgovske hiše. Tu bo večji parkirni prostor, ze- lenice ... Ko bo zgrajena trgovska hiša, bo podjetje spccializ;- /alo lastne, že obstoječe pro- dajalne. ZR Čebelarsko drušlv« Središče «b Dravi je jjostilo čebelar, je iz Hoč pri Marib»ru ZAPLESALI SO z mladimi »čebelicamiH Središki čebelarji so imeli pred nedavnim v gosteh čla- ne čebelarskega društva iz Hoč pri Mariboru. Tako go- stitelji in gostje so poskrbeli, da je ta nedeljski izlet zdru- žil prijetno s koristnim. Naj- prej so jim razkazali Sredi- šče, nato jim je ob svojem čebelnjaku Alojz Horvat spregovoril o posebnostih e- nega izmed svojih panjev, ki ga je sam izumil, temu je sledilo predavanje o zazim- Ijenju in pripravi čebel za prihodnje leto, popoldne pa je bila čebelarska veselica, kjer so točili medico in pro- dajali druge čebelarske iz- delke. (Tu so se zavrteli sta- ri »troti« in mlade »čebelice«, skratka vsi so bili »medene« in zidane volje. Za to je po- skrbela godba, pa tudi čebe- larski srcčolov s sladkimi in medenimi dobitki. Središki čebelarji so mi po- tožili, da je nekatera leta si- cer obilna ajdova paša, letos zaradi nenehnega deževja — uničena. Vsi izgledi kažejo, da bodo morali letos čebelar- ji za zazimljenje svojih sicer tako marljivih varovank — globoko seči v žep in kupiti sladkor za krmljenje. Tako- zvana »medena leta« so zelo redka, temu pa je predvsem vzrok tudi to, ker gojimo vedno manj medonosnih ra- stlin. Prevozi čebel na pašo v druge kraje so razmeroma dragi in mnogokrat zelo ri- zični. Toda dober čebelar ni- Skromno, a vendar prijetno domovališče ža čebelje dru- žine. Posnetek je iz okolice Tomaža pri Ormožu koli ne dopusti, da bi njegove čebelje družine pomrle od gladu. J. S. SE BO URESNIČILA NJIHOVA ŽELJA? V na.šem listu smo že, kajkrat omenili željo mi' ne iz Miklavža pri Orir" po ustreznem prostoru' sestajanje. Sedanja malj bica, ki jo imajo pod ^ razmer na razpolago reč še zdaleč ne ustreza' trebam. Mladina Iz tega*]; ja goji tiho željo, da bi, bila v kratkem svoj pnj, v stari šoli pri Miklavžu je dobila letos prizidek šolske zgradbe. Mladina; da se ji bo ta želja ure; čila, kolikor bo naletela razumevanje šolskega kol; tiva in v kolikor bodo za podane realne možnosti obstoječi prostorski stiski, je tako kot v mostu tudi podeželju vedno probles tična. ^ ,JJ 15. MEDNARODNI SEJR VIN. ŽGANIH PIJAČ, SADNIH SOKOV IN OPREME V Ljubljani bo od 29. gusta do 7. septembra t. L' Gospodarskem razstavišču mednarodni sejem vin, ij nih pijač, sadnih sokovi 4. specializirani sejem | stinske in turistične op me. Še o članku »Na Turnišču hiša bn dohoda in dovoza že pet let« Kljub vsestransko prika- zanem problemu, ki ga je prikazal novinar ZR v Ted- niku z dne 7. 8. 1969 ter nanj dal odgovor Alojz Segula iz Ptuja, Mejna cesta 8, je po- trebno zgodbo še dopolniti, ker v odgovoru pisec trdi, da je potrebno novinarjem da- jati natančne podatke in da ni prav, da referent za ur- banizem ni seznanil novinar- ja o vzrokih, zakaj novi last- nik ne odstopi zemljišča za zgraditev dovozne ceste. Pri tem je zanimivo, da je novinar sam zbral potrebne podatke iz samega spisa, ki ga je dobil na vpogled. V tem zajetnem spisu so pa navedeni tudi razlogi, ki jih navaja lastnik zemljišča; iz spisi razvidno tudi to, da je sel nja zgradba zgrajena nat si po načrtu predvidene i ste in brez vsakih sugei je sam ugotovil jedro ? blema po svoji presoji in glki. Poleg vseh zapisov spisu si je novinar tudi J ogledal dejan,sko stanje kraju samem. Prizadetemu lastniku t brez dovoza žal z vsem ti še nič ni pomagano, s sam spisom in opisovanjem zgt be cesta ne bo zgrajena.?' iti bo potrebno k dejani* po predpisih, ki zagotavt jo tudi lastniku zemlr potrebno pravno varnost Oddelek za uprav' pravne zadeve SO P RAZSTAVA MILAKA IN MAJDE DVORŠEK NA GRADU V PTUJU V okviru 1900-letn;ce P j a bo v petek, 29. avgusti 1., ob 17. uri odprta v pro^ rib grajske restavracij« Ptuju raz.stava likovnih slovenskega naivnega inlj' skega slikarja, ptuj.skega jaka Milana Dvoršaka njegove hčerke Majde šck. Razstavo bo odprta ^' dan v času obratovanja stavracije do 30. eeptcii^' t. 1. EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA ADMINISTRATIVNA ŠOLA PTUJ Učencem, ki so uspc^uo ()))ravili o-Jiovno šolo, javljiinio. da imamo Še nekaj mest za vpis v 4-letno ekoDomsko srednjo šolo 2-letno adniinl^tralivno .Šolo. Prošnjo s poirohnimi listinami laliko vjo/ilo osebno ali po pošli oziroviia 1. septcmhra 1069, ko bo ob 8. uri vpisovanje. Dcfovna skupnost šo!e ^PNIK — ČETRTEK. 28. avgusta 1969 STRAN ft gledališče Ptuj JJlZPlSUJE p O N M A jjepertoar ?.a sezono 1969/70 cGolar: VDOVA ROSlIN- p^Ustinov: KOMAJ DO "^SREDNJIH VEJ .HUKLEV: STRUP (GIO- CONDIN SMEHLJAJ) r Willian"'s: STEKLENA ME- NAŽERIJA P Voranc: SAMORASTNIKI \ Novačan: PRIČARANI 2ENIN VODSTVO GLEDALIŠČA SI PRIDRŽUJE PRAVICO po SPREMEMBE REPER- TOARJA- REDI: PREMIER SKI REPRIZNI OKOLIŠKI (Markovci, Go- rišnica, Majšperk) MLADINSKI (za šole) ABONMAJI ZA DELOVNE KOLEKTIVE CENE ABONMAJEV: PREMIERSKI: 30, 24, 18 REPRIZNI: 24, 18, 12 OKOLIŠKI: 24 MLADINSKI: 18, 12. 6 ZA DELOVNE KOLEKTIVE: 24, 18, 12 (PLAČLJIVO V DVEH OB- ROKIH. PRVI OBROK SE iPLACA PRI VPISU. i Vpisovanje ob 1. do 20. sep- tembra 1969 pri gledališki iblagajni vsak delavnik od 10. do 11. in od 17. do 18. ure. ! Rezervacije po telefonu št. ^494. V nedeljo na Gomilo na Hibanice In dobro kapljico Gostišče Ivanke ZNUDERL na Gomili prireja v nedeljo, 31. avgusta, vrtno veselico z godbo in domačimi speciali- tetami. Ob veseličnem prostoru prireja domače turistično •iruštvo srcčolov. Med dobit- ki bo tudi rano grozdje, sad- na drevesa in trte za brajde. '^^z&Iedni stolp na Gomili ^ primeru slabega vrcme- ^ bo prireditev naslednjo J'^aeljo, 7. septembra. Pridi- Gomila, ki se odcva v je- »en^ke barvo, vas vabi! J. S. Zopet v šolo Bi-o/skrbne počitnice so mi- nile, kot neuresničene otroške sanje. Počitniški potepi bodo ostali zapisani globoko v spo- minih naših najmlajših, ki bo- do v prihodnjih dneh zopet sedli v šolske klopi. Zopet bo zazvonil šolski zvonec, ki bo naznanil svečan začetek nove- ga šolskega leta. Še posebej zvedavo mu bodo prisluhnili naši prvoSolčki, ki se bodo le- tos prvič srečali s šolskimi učenostmi in hkrati tudi z vse- mi težavami še vodno nedo- končno urejenega šolskega pro- stora Na našem posnetku vidite mala učenjaka Milka in And-re- jo KOSI iz Murkove ulice v Ptuju, ki si s posebnim izra- zom zadovoljstva na licu pol- nita šolske torbice. Milko bo letos prvič prestopil šolski IDrng, medtem ko je Andreja letos že >!pctošolkao! iz Slovenske Bistrice, O. K. Crešnjevec in O K Zg. Polskava, ki si je pridobila pravico nastopanja na spomladanskem turnirju, kjer so se srečale štiri eki- pe V zadnjem obdobju so imele vse ekipe že redne tre- ninge in več prijateljskih srečanj, ki so dokazale, da so vse dobro pripravljene. Or- ganizatorju, svetu za telesno kulturo in rekreacijo pri ob- činski skupščini, kljub priza- devanju ni uspelo vključiti v to tekmovanje večjega števi- la ekip Predvsem velja to za ^k pe iz vrst družbenopo- litičnih organizacij in delov- nih kolektivov, katerih na območju občine ni ravno ma- lo. Največkrat navajajo vzrok pomanjkanje denarja, včasih pa tudi pomanjkanje dobre volje. Viktor Horvat DELAVSKA UNIVERZA PTUJ VPISUJE V Šolskem letu 1969/70 v naslednje šole oz. tečaje za odrasle: 1. 5., 6., 7. in 8. razred osnovne šole ta odrasle. Pravico vpisa imajo vsi, ki so obiskovali šolo 8 let in so stari nad 15. let. Prijave sprejema delavska univerza Ptuj, Na pre- lazu l/II (nad trgovino Borovo) do 10. septembra 1969. 2. V začetne, nadaljevalne in konverzacijske tečaje po klasični metodi, in sicer za angleščino, nemščino, francoščino in italijanščino ter posebni tečaj angle- škega in nemškega jezika za otroke od 5. do 8. leta starosti. Prijave sprejema Delavska univerza Ptuj do 15. sop(emI>ra 1969. Vsa pojasnila dobite na upravi Delavske univerze Ptuj, Na prelazu l/II, telefon 77-539, vsak dan od 7. do 14. ure. DOBILI SO PROSTOR v gostilno Ivana Bistra ra- di zahajajo ljudje med ted- nom, še posel>ej pa v soboto in nedeljo, ko je tam godba in ples. Ob lepem vremenu je zaseden vrt, da v poznej- ših večernih urah le težko najdeš prostor. Poleg pijače vam postreže z odojkom, ci- gansko pečenko, gibanicami in drugim po naročilu. Za Ptujčane, ki bi ga želeli obi- skati, priporoča, da se pe- ljejo po cisfaltu do Borove, od tam je v Dornavo le 1,5 kilometra makadamske ce- ste. Gostilničar Ivan Bister ima še veliko načrtov, kako urediti sodobne gostinske prostore. Vsega naenkrat ne zmore, ker primanjkuje de- narja. Počasi bo že, je dejal. ZR Aktiv ZM v Oplotnici si je že vrsto let prizadeval za prostor za sestajanje. Ker mu to ni uspelo, se je mladina večkrat, polna nezaupanja razšla in ponovno zbrala v upanju, da jim bo nekega dne končno uspelo uresničiti svo- je želje. Letos se je še te- sneje povezala s krajevno or- ganizacijo KUD in SZDL. Rezultat tega se je kmalu pokazal, saj so že po nekaj mesecih uredili v zgradbi, kjer je kino, skupni prostor. Za ureditev prostora so mla- di sodelovali tudi s prosto- voljnimi urami. Oprema v prostoru je še sicer nepopol- na, vendar upajo, da bodo v naslednjem obdobju uspeli tudi ta problem skupng siti. S pridobitvijo progj, so se odprle nove možj^ delovanja krajevnih org^ zacij v Oplotnici. Mladim, meni ta pridobitev spodbudo za organizirano^ lovanje. Do pred kratkim bili prepuščeni lastni iznj; Ijivosti in so delovali v inj, ših skupinah. Rezultati tal nega delovanja so bili m večkrat zelo skromni ali | mo polovični. V zadnjem obdobju je (j med mladimi Oplotničani paziti velike kvalitetne pi mike, v kadrovski politik^ kor tudi pri akcijah. Izvo| so nov odbor in predsedni organizacije, ki so na zadi seji sprejeli delovni progrj ki obsega razne delovne a cije kakor tudi kulturno žj Ijenje mladih. Horvat Viktor. POLEG GASILSKEGA* DRUŠTVA TU'gasilsko reportažo« ZMANJŠAN PRIDELEK! KORUZE Letošnja poletna suša, ^ sicer ni bila tako katastra falna kot smo jo lahko čutili v nekaterih minulih letih, ji prizadejala precejšnjo škod' koruzi, predvsem tisti, ki )< zasejana na gramoznih tleli Martin TORiC. kooperani iz Frankovec pri Ormoži nam je povedal, da bo zarai poletne suše na njegove" 80 arov velikem posevW zmanjšan pridelek za naj' manj 30 odstotkov. NekaW žalostno je dejal, da se m' je to pripetilo ravno na P^f* celi, ki jo ima vključeno' tekmovanje za visoke P^' delke. ki ga vsako leto o'' ganizira obrat »JeruzaleiO' Ormož. Na drugi parcel' kjer je sestava tal nekolik drugačna, posledice suše so tako občutne. Padavin* ki smo jih bili deležni v za* njem času. škode ne hod' zmanjšale, saj se je pri^^'' koruza na nekaterih mest' že sušiti in zvijati liste Pravimo, da je koruza stlina sonca, seveda pa hteva zaradi razmeroma like površine listov tudi P^^ cej vlage, ki pa je prišla krat žal nekoliko prepo«"* J. S. Analiza zemlje tudi na ptujskem območju Na minulem zboru koope- rantov v Markovcih je bil go- vor tudi o akciji za analizi- ranje zemlje v ptujskem ob- mo<5ju. O tem so govorili predstavniki kmetijskega za- voda iz Maribora in obrata za kooperacijo »Jože Lacko« iz Ptuja. Zadovoljivi pridelki, ki so jih ta dan nagradili s prizna- nji, kažejo da so nekateri že opustili stari proizvodni pro- ces in začeli uporabljati mo- derne agrotehnične ukrepe. Rezultati, ki bi lahko bili še večji tudi pri sosedu, v dru- gih kmetijskih panogah ... V zemlji je še veliko skri- tih rezerv. Izkoristiti jih je treba s pravilnimi agroteh- ničnimi ukrepi, od oranja, gnojenja do žetve. Izhod je predvsem v nizki proizvodni ceni, ki jo prinese tudi večji pridelek. Le z nizko proiz- vodno ceno je mogoče klju- bovati nizkim kmetijskim tržnim cenam. Zaščitna sredstva in gnojila so tako draga, da brez smotrne upo- rabe teh ne gre. Brez anali- ze tal pa noben strokovnjak ne more zadovoljivo sveto- vati, kako in s kakimi gno- jili dognojevati. Treba je spoznati kemične lastnosti zemlje, zaloge hranil, ki so potrebne za rast: kalija, fo- sforja, dušika ... Ugotoviti jih je mogoče z analizo, na osnovi katere lahko izberemo primerne in ustrezne količi- ne gnojila. Ne moremo gno- jiti »od oka«, kot pravimo. Analiza različno »pokaže« od njive do njive. Izvid z ene parcele ne zadostuje za celo območje. Zavod bo odvzel vzorce in jih analiziral. Po treh tednih bo poslal rezultate analize kmetovalcem na dom. Poleg opisa zemlje bo tudi pripo- ročilo, kako in s čim gnojiti. Obrat za kooperacijo se za- veda dobrih strani analize tal. zato bo plačal polovico stroškov analize. Kmetovalec bo lahko dal v analizo vsako leto nekaj parcel. Z leti bo vedel vse o svoji zemlji. Laž- je se bo odločil pri nakupu gnojila. Tudi obrat za koo- pericajo bo lažje izbral in dal v prodajalno ustrezna gnoji- la. ZR OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE V BISTRIŠKI OBČINI Po ugotovitvah zavoda za izobraževanje v občini Slo- venska Bistrica je še vedno veliko število mladih obča- nov z nedokončano osemlet- ko. Na osnovi teh podatkov se je odločila delavska uni- verza, da bo letošnje leto v septembru ponovno organizi- rala osnovno šolo za odrasle. Pričakujejo predvsem večji odziv s strani delovnih orga- nizaciji, kjer je še vedno za- posleno veliko delovne sile z nepopolno osemletko. V mesecu oktobru bo de- lavska univerza organizirala tudi začetne in nadaljevalne tečaje za tuje jezike — nem- ščino, angleščino in italijan- ščino. Na programu je tudi več oblik predavanj in teča- jev za splošno, strokovno in družbeno izobraževanje, ki jih bodo uresničevali po po- trebi občanov in delovnih kolektivov. Viktor Horvat ^KlK — ČETRTEK, 28. avgusta 1969_ {olniška hrana ijed hrano zdravega in bol- ^ človeka naj ne bo na- ,n'h razločkov. Tudi bol- 5ka hrana naj bo polno- čna. Dieta naj se ravna bolezni. Od njene sestave "priprave je odvisno, ali bo uLala zdravilno ali kvar- r fja oboje je treba posebej Sziti pri bolniku^ 2a prehrano zdravega te- ^ terja zlasti sestavek raz- ^ovalca prehrane W. Kol- itlia: naša hrana naj bo ko- tor mogoče naravna. S to jjitevo se druži — nič manj piembna — zapoved zmer. 2a sestavljanie hrane po vidikih je potrebno stro- ovno znanje, kajti samo z )bro voljo pripravljena pre- rana z »najboljšim«, in to Iv izobilju, nikakor ne u- reza zahtevam bolnega or- inizma. Na splošno velja, da je ravilno mešana hrana te- elj bolniške prehrane: mnc- I surovega sadja, zelenjave solate, mleko (predvsem njeno in kislo mleko, jo- irt), kruh iz debelo mlete- izita, prosena kaša. maščo- t (maslo, sir) in dvakrat na [den meso (predvsem no- anje organe kakor jetra, KKgane, srce, priželjc. led- ice, pljuča) ali ribe. Ce ni itrebe po »neslani dieti«, za bolnika bolj koristna (rska kakor rudniška so). njej so namreč vse rud- inske snovi in prvine v ko- laj zaznavnih količinah v ravem sorazmerju. Skodlji- ih snovi ne sme biti v hrani. kemičnim gnojenjem polja I konzerviranjem izgublja- 1 živila svojo naravno vred- "st in lahko škodujejo iravju. Zdravnik odredi za vsake- ' bolnika primerne omejit- ' v hrani ali dodatke. Na- Ploh so prenehali z nekda- ijimi prenapetimi dietnimi '^i, če odmislimo nekaj (sladkorno bolezen). ■^ANA PRI VROČINI '^i vročinskih boleznih, to-j p pri večini akutnih nalezJ .^h bolezni in omejenih) Jjih (gnojkih, vnetjih 'oakožnega celičnega tkiva^ f^f^eješčnost nalezljivo zna^ bolezenskega dogaja- ^. Zatorej nas v začetku *nskih bolezni neješčnost skrbi, niti ne silimo bol- ^y s krepko hrano (mesni- ^ iuhami, jajci). Nasprotio Post bolj primeren za po- odpornosti. Začnemo J ^{ s hudim potenjem: sa- I. ^ai in sadne sokove. Ko mine, prehajamo ^^^lenjavne in sadne soko- pozneje na surovo in ^^,no vegetativno hrano. Ne- j^^erne so mastne in belja- : 'fiske jedi, ki vrh vsega ''Okvari j o tek. ^ost Ig^ravilni post je v tem, vzdržimo vsake hrane ^^''avilme namene. Pri tem ' organizem od svojih za- log. V prvi vrsti so prizadeti presnovni razkrojki, bolne celice, bolezenske klice in njihovi strupi. Tako se stop- njuje sežiganje v telesu, spe- ši se tudi obtok krvi. Pri tem se sproščajo telesu lastni be- l.)akovinski razkroji in delu- jejo kot močni dražljaji na odporne in zdravilne moči organizma. Med postom se črevesna sluznica preusmeri od vsrka- vanja hrane na izločanje. Je- zik je debelo obložen, duh iz ust pa zelo neprijeten. Bolnik, ki se posti, lahko pije no želji vodo, zeljiščne čaje, sadne sokove. Za čišče- nje spodnjega dela črevesja lahko bolnika dristimo (kli- stiramo) s toplo ali hladno vodo (1/2 — 11). GRLiCA iN NEKAJ ŠKORCEV Pogoste plohe in pravi je- senski deževni nalivi so nam napovedali prihod jeseni. S tem se bliža tudi glavna lov- na sezona, ko bodo naši čla- ni »zelene bratovščine« zopet prisluhnili klicu lovskega ro- ga in dobili v goste tudi de- vizni priliv od lovskih gostov iz sosednje Italije. Najbolj vneti so že prišli v naše kra- je- V nedeljo je ena od lovskih družin v ptujski občini go- stila štiri italijanske lovce. Med njimi je bila tudi ena ženska. Enega izmed članov gostujoče lovske družine, sem po končanem lovu vpra- šal, kakšen je bil lovni uspeh in če jim je prišlo kaj na »muho«. Z izrazom razočara- nja in smeha na licu obe- nem, mi je zaupal, da je bil celotni izkupiček dneva: ena grlica in nekaj .škorcev ... Komentar k temu najbrž ni potreben. j. s. STRAN II Posnetek, ki je ostal le še kot spomin na vroče poletne dni Dnevi postajajo krajši in že smo v objemu bližajoče se jeseni, ko se bo narava odela v tisočero prelivajočih se barv. Medlo jesensko sonce bo le še spomin, ki se bo vračal nazaj v vroče poletne dni, na kopališča in obmor- ske plaže, kjer smo preživeli svoje dopuste. Porjavela polt bo počasi zbledela in zopet se bomo pričeli odevati v toplejša oblačila. Marsikdo bo v hladnih jesenskih dnevih vzdihnil. kako lepo je bilo v poletju, kako lep dopust sem preživel ob morju, ali v pla- Za vročimi poletnimi dnevi se nam približuje hladna mnogokrat deževna jesen ninah! Toda čas se vrti v svojem neutrudljivem krogo- toku. Poletju sledi jesen, je- seni jima, zimi pomlad... In vsak izmed teh letnih časov nam prinese nekaj lepega in zanimivega. j. s. DROBNI NASVETI # Kozarec za imiivanje zob operite najmanj enkrat tedensko v vroči slani vodi. # Umazane ovratnike na plaščih in jopičih čistite s čisto krpo, namočeno v raz- topini alkohola in soli, in si- cer: na 150 gramov alkohola 30 gramov kuhinjske soli. # Madeže od kemičnih svinčnikov poskusite odstra- niti s špiritom. Cisto in meh- ko tkanino navlažite s špiri- tom in z njo tako dolgo drg- nite madež, da izgine. 0 Žarnice čistinao ali z alkoholom ali pa, če so zelo umazane, z namiljeno krpo, nato s krpo, namočeno v či- sti vodi. Na koncu jih očisti- mo z mehko suho krpo. # Madeže od smole od- stranite 3 špiritom, po čišče- nju izperite umazano mesto še s čisto vodo. 1^ Pri pripravi določene jedi potrebujete kislo smeta- no, pa je nimate pri roki. Pomagate si lahko z nado- mestkom. Zamešajte nekoli- ko pšeničnega zdroba v mle- ko, dodajte malo masla in limonin sok. # Preden pričnete delati majonezo, ne pozabite vzeti jajc iz hladilnika nekaj ur prej, preden jih boste mbili. 9 Svinjski kotleti bodo sočnejši in okusnejši, če jih pred pečenjem daste za pol minute v vrelo vodo. iaiboritost stoletij Napoleon Bonaparte je imel na pohodu v Italijo za pomočnika generala Augere- auja, ki je menil, da mu ni treba poslušati povelj mlade- ga predstojnika. Napoleon je nekaj časa prenašal genera- lovo nedisciplino, ko pa mu je bilo dovolj, je generalu za- grozil: »Gospod! Vi ste za glavo višji od mene, toda če ne bo- ste izpolnjevali mojih povelj, bo ta razlika kmalu izginila.« Med neko vajo je Shake- speare opazil igralca, ki se je pogovarjal z lepo, mlado da- mo. Iz radovednosti se jima je približal in slišal, ko je ona rekla: »Ob desetih potrkajte tri- krat na vrata in ko bom vprašala, kdo je, recite: Ri- chard III!« Veliki dramatik, ki je na vso moč ljubil ženske, je pri- šel četrt ure prej; spustila ga je v hišo — bil je srečen. Ob dogovorjenem času je prišel pravi ljubimec. Sha- kespeare je odprl okno in z nežnim glasom vprašal, kdo je. »Richard III.,« se je gla- sil odgovor. »Richard III. je prišel pre- pozno,« je zaupno dejal pi- satelj, »William Osvajalec je trdnjavo že zavzel.« Pesnik Ben Johnson ni bil obziren možak. Ko je bil v gosteh, je porinil krožnik od sebe in dejal: »No, to je prava pravcata krma za svinje.« Toda gostiteljica lady Win- dermere mu je vrnila milo za drago: »Potem vam pač smem po- nuditi še en obrok, kajne!« Žaga ji je poškodovala čeljust Pri kolarju Sagadinu na Zagrebški cesti so preizku- šali motorno žago. Erna Me- saric se je nerodno skloni- la in žaga ji je prerezala če- ljust. Po težki telesni po- škodbi so jo odpeljali v ptuj- sko bolnišnico. i Vlom v kiosk ' 20. avgusta so vlomili v ki- osk na Ljutomerski cesti. Odnesli so tranzistor in ne- kaj denarja. Storilca so pri- jeli. Vlom v gostilno 21. avgusta so vlomili v gostilno »Pri grozdu« in v kiosk trgovskega podjetja »Povrtnina« na živilskem trgu. Storilca so že prijeli. RAJ NA ZEMLJI I Pred nedavnim se je pri nas s pravo »astronavtsko na- glico« razširila vest, da se je za potovanje na Luno prija- vil tudi naš znani nogome- taš Džajič. Presenetila nas je njegova odločitev in po- stavili smo si vprašanje, kak- šna bo usoda nogometaša na Luni? Najbrž je svojo odločitev premalo pretehtal in pri tem pozabil na dejstvo, da imajo nogometaši v Jugoslaviji pra- vi raj na zemlji in da ver- jetno tudi na Luni ne bi bili »tako za Luno«, da bi mu za »žogobrc« odšteli tako mast- ne denarce, kot jih prejema pri nas. Iz tega sklepamo, da med Zemljani, ki se bodo v bliž- nji ali daljnji bodočnosti od- ločili za bivanje na Luni, prav gotovo ne bo nobenega nogometaša, J. S. Oddelek za državljanske zadeve skupščine občine Ptuj proda NAJDENA DVOKOLESA Javna dražba bo 2. sepfenil)ra 1969 ob 8. uri na dvo- rišču zgradbe ol)čine Ptuj, Srbski trg 1. Iz pisarne o(l Oir-ik se olike ne začne s frazama »prosim« in »hva- la<-. Najvažnejše je, da se na- uči imeti rad ljudi. Zlasti svojega prvorojenca hitimo predstavljati vsakemu znan- cu, ki ga srečamo, in pri tem otroku prigovarjamo, naj kaj pove. Toda otroka to zmede. Sčtraniščel'< To ro.t? ni v sk'.';du s pravili lepega ob- naša:ija, a je \seeno olikano, ker hoče otrok neko dožive- tje povedati še Komu druge- ma Ce bo otrok ostal tak. se c-> pravo!:i-;i "> naučil tudi bolj konvencionalnih pravil prijaznosti. Morda najvažnejše pa je da živi otrok v družini, kjer so ljudje obzirni drug do drugega. Tako mu prijaznost preide v meso in kri. »Hva- la« reče zato, ker sliši to pri drugih in ve, da to ni samo prazna beseda. Kadar njegov oče pozdravi žensko in se pri tem odkrije, se z veseljem odkrije še njegov sin, ker hoče biti tak kot oče. Seveda je treba otroka tu- di učiti, kako mora biti pri- jazen in obziren. Ce ga te- ga učimo prijazno, se uči s ponosom. A še važnejše je, da ima kolikor toliko vzgo- jenega otroka vsakdo rad. medtem ko surovega ali brezdušnega nihče ne mara. Le še to: otroka učite oli- ke, kadar ste sami z njim, ne pa v navzočnosti tujca, da se ne bo zmedel. Da bi zagotovili redno pre- hrano v vseh letnih časih, si moramo pripraviti rezerve pokvarljivih živil. Za to uiX)- rabljamo različne načine konzerviranja, ki se med se- boj razlikujejo po tehnolo- ških postopkih. S konzervi- ranjem onemogočimo delo- vanje škodljivih mikroorga- nizmov, ki kvarijo živila, pri tem pa pazimo, da živila čim bolj ohranijo svoje pr- votne lastnosti in hranilno vrednost. Pri konzerviranju živil je najtežje ohraniti njihov na- ravni okus in vitamine. Teh- nološki postopki konzervira- nja namreč uničijo razne snovi, ki dajejo živilu okus in videz ter vitamine. Zaradi tega je konzervirano živilo tudi biološko manj vredno. V gospodinjstvu so znani naslednji načini konzervira- nja: 1. HLAJENJE IN ZMRZO- V.ANJE. V navadnih hladil- nikih v naših gospodinjstvih lahko živila v glavnem samo hladimo. Majhna komora v takih hladilnikih je name- njena tudi za zmrzovanje ži- vil, a jo uporabljamo bolj zn pripravljanje raznih zmrz- njenih jedil (sladoled), ne pa za konzerviranje živil. S hlajenjem živil zavremo razmnoževanje mikroorganiz- mo\', torej lahko tako shra- nimo živila le začasno. Po- nekod uporabjajo tudi po- sebne globoko zmrzovalne skrinje, v katerih je tempe- ratura od —18 do—20 stopinj Celzija. Živila, ki jih globo- ko ohladimo, ostanejo dolgo sveža. 2. KUHANJE ŽIVIL (pa- sterizacija, sterilizacija) živil. S kuhanjem uničimo bakte- rije. Poznamo več različnih načinov za vlaganje živil s kuhanjem. 3. VKUHAVANJE. ZGO- ŠČEVANJE, SUŠENJE. S tem načinom konzerviranja odstranimo živilom vodo. brez katere se mikroorganizmi ne morejo razširiti. 4. KONZERVIRANJE S SOLJO IN SLADKORJEM. Sol in sladkor tmičujeta mi- kroorganizme. 5. KVASENJE IN MARI- NIRANJE. Tudi razne kisline konzervirajo živila. Pri mari- niranju dodajamo majhne količine ocetne kisline (vla- ganje kumaric, gobic itd.), pri kvašen ju pa se tvori za- radi mlečnokislega vrctja v živilu mlečna kislina (zelje, repa, meso v kvasi itd.). SPLOŠNA NAVODILA ZA KONZERVIRANJE ŽIVIL Da nam bo konzerviranje uspelo, mora biti v^se skraj- no čisto in upoštevati mora- mo naslednja navodila: - Vkuhavati (v patentne kozarce) smemo samo sveže obrano prvovrstno sadje in zeleniavo. Ostanki in obtol- čeno sadje so primerni samo za sokove, marmelade in že- 'eie. Ne povsem zrele sade- že lahko posebno dobro upo- rabimo za želeje, ker imajo mnogo pektina. — Kozarci. priprave za vkuhavanje in posoda za vkuhavanje morajo biti skrajno čisti in predvsem ne smejo imeti nobenih sledi maščobe. — Kuhano sadje, mar,, lade, želeje in sadne sot polnimo vroče v čiste ^ ce in steklenice. ^ — Celofan, ki ga upo* Ijamo za pokrivanje koj cev za marmelado in žcij strežno odrcžemo, navlgj z vodo in potegnemo čez polnjen kozarec, ko je vs^ na še vroča, potem pa pj dimo z gumijastim obroči ali pa zavežemo s tanko vico. MALI DARKO IZ ORiMOj »V B.^BICINEM NARot SEM VAREN TUDI i KRAT, KO RAZ.JEZIM ALI MAMICO!« KINO GORISNICA 31. avgusta — španski fi KRALJICA SANTA CL RA; KIDRIČEVO 28. avgusta — franc. (i M. S ANDORE; 30. in avgusta — italijanski fi SEDEM ZLATIH M02; septembra — šp.-italiji ski film SEDEM HRA RIH ŽENA; LJUTOMER 3. septembra (ob 20. uri) ameriško-it. film ZU' MRZLICA; PTUJ 28. avgusta — švedski MOLK; 29. in 30. avg« — ameriški film VOl ZA POROČENE MOSl 30. avgusta (ob 20. un) 31. avgusta — franco film SVETNIK PRIPB^ LJA PAST; SLOVENSKA BISTRICA 29., 30. in 31. avgusa 29., 30. in 31. avgusa francoski film RIFlF' PANAMI; TOM.\Ž PRI ORMOŽU 31. avgusta — amcr film HIERONIMO; ZAVRC 31. avgusta — atnef film TANKA, RDECA ^ TA. Nekaj o posodi Pri nakupu kuhinjske po- sode izbirajmo kakovostno, prvovrstno, čeprav je dražja. Pri izbiri pazimo, da je loSč gladek in enakomerno debel, brez mehurčkov. Prazne posode ne postav- ljamo nikoli na vroč štedil- nik. Varujmo posodo pred na- glimi toplotnimi spremem- bami. V suho, razgreto posodo ne vlivaj mo mrzle vode. Po uporabi posodo takoj operimo ali jo napolnimo z vodo. da se ostanki jedi na- močijo. Prilepljene ostanke odmo- čimo, če v posodi kuhamo močno slano vodo in pusimo, da se v njej ohladi. Morebit- ne ostanke zdrgnemo z lese- no žlico in čistilnim pr^iš- kom, ne pa z ostrimi pred- meti. Posodo pomivamo v topli vodi z dodatkom. Proti moč- nim in jedkim kcmikalijan^ kot sta lužni kamen ali sol- na kislina, eniajl nI trajno odporen, zato jih ne upoi ?:b- Ijajmo. Pomite posode ne sušimo na štedilniku. Hitro se odce- di in posuši, če jo splakncte z vročo vodo. Pred prvo uporabo emaj- lirano posodo temeljito oči- stimo v^seh strupov, ki so morebiti ostali od proizvod- nje. Pa tudi emajl je trdnej- ši, če v posodi najprej slcu- hamo vodo s pestjo soli in kozarcem kisa. Po 30 minu- tah vretja posodo odstranimo z ognja in pustimo, da se voda ohladi. Dokler emajliran^ posoda nI okrušena, jo lahko upo- rabljamo za mleko io kuha- nje vseh vrst jedli. SPOSODL — Janko Grdiša iz Ceste Olge Megličeve je pustil moped pred hotelom. Neznanec ga je vzel in ga neupravičeno uporabil. Moped so našli na gradu. UKRDL COL ~ C 25. avgusta so ukradli le- sen čoln Štefanu Serugi h Hajdoš. Coln je bil prikle- njen z verigo ob desnem bregu Drave. Koniisija za kadrovsko socialna vprašanja pri tovarni tovarni avtoopreme Ptuj razpisuje štipendije avtoopreme Ptuj razpisuje štipendije za šolanje, in sicer: 2 šli|«ji(liji tia fakulicli za strojništvo; 4 štipendije na višji tehniški Soli, strojni odd. v Mariboru; 1 šiipoiKlijo na višji ekonomsko komercialni šoli v Marilioru. Kandidati za štipendijo morajo prošnji priložiti: a) dokazilo o učnejn oz. študijskem uspehu; 1)) potrdilo o višini osebnega dohodka staršev oz. po- trdilo o premoženjskem stanju staršev; c) potrdilo o vpisu v šolo. Pri dodelitvi štipendije imajo ob enakili študijskih uspehih prednost prosilci v slal)ih gmotnih razmerah in v vi>jih lelnikiii. \ lo,£rc 1)0 sprejenuihi kadrovska slii/ha podjetja do 10. seplcmbra 1969. jNiK — ČETRTEK, 28. avgusta 1969 STRAN 13 r Osnovno opazovanje polnega otroka L NadoIi<-'vanje $ prejšnjih Sevilk " USELJ iTudi kašelj lahko ovira di- Ljnje in ga začasno celo za- Uavi. Kašelj nastane zaradi ^ažljaJev, ki jih na sluzni- ijli dihalnih organov povzro- Pjjo razne snovi, če zaidejo pnje, ali pa se na njih ko- .jjijo ali zadržujejo. Tako jpr. prah, jedki plini, prehla- den zrak, kopičenje sluzi za- radi vnetja na sluznicah di- ),al: razni tujki, ki zaidejo pa sluznice, če se nam npr. gleti drobtinica ali vdihne- uo mušico. Vse to draži di- alno sluznico na kašelj. Naj- ^krat pa opazujemo pri o- rocih vnetja zaradi vnetja luznic pri raznih prehladih, roetjih sapnika in sapnic ter aznih vrstah pljučnice in pri inetjih rebrne mrene. Zlasti iri dojenčkih ugotavljamo iašelj tudi pri vnetju sred- Ijega ušesa. To se sprva zdi čudno. Ce pa imamo grdo navado, da se bezamo s čimerkoli v uho, h bi izvlekli ušesno maslo ili si utolažili neprijeten sr- lež, zakašljamo, ko pridemo r bližino bobniča. Vnetje lednjega ušesa, ki prehaja ia sluhovod, podobno draži otroka h kašlju. Navadno ločimo pri otrocih štiri vrste kašlja: Suhi kašelj, ki ga sprem- lja večinoma večja ali manj- ši hripavost in občutek pra- »kanja v grlu in sapniku. Vzrok so suhi in lepljivi iz- ločki na sluznici nihal. Pri suhem kašlju se otrok le s težavo odkašlja. Vlažni kašelj, ki ga po- vzročajo vnetni izločki sluz- nice dihal. Značilno je, da o- 'rok izkašljujo mnogo sluza- stih izločkov, ki so prozorni 'Ji motni, brezbarvni ali sivi, davkasti ali zelenkasti. Lajaoči kašelj e je značilen ^vnetje sluznice v grlu,ker * glasilke debele in pokrite ' oblogami. Otrok ne more govoriti, kašelj je lajajoč in zelo močen. Včasih je lajajo- či kašelj značilen ali sumliv tudi za davico v grlu. Otrok lahko izlcaSlja sivkaste krpe okvarjene sluznice, na kate- ri so se nabrale kožaste vnet- ne tvorbe. Otrok tudi ne mo- re govoriti in je včasih pov- sem brez glasu. Dvoglasni kašelj, za kate- vega je značilno, da ima po- leg hripavega glasu še drug, zvopnejši, skorajda kovinski in višji glas. Tak kašelj je značilen za povečane pljučne zlasti jetične bezgavke. Poleg teh glavnih vrst kaš- lja jih je še nekaj, ki poma- gajo pri razpoznavi bolezni. Važno pa je, da smo pozorni vsaj na navedene vrste kaš- lja, da bo zdravnik lahko u- gotovil in razpoznal bolezen. Pri različnih vrstah kašlja opazujemo večinoma tudi več ali manj izdaten in po sesta- vi različen izmeček. Presoja- mo ga po barvi, količini, se- stavi in duhu. Izmeček je lahko siv, rumen, zelenkast, rjavkast, lahko pa je tudi brezbarven ali prozoren. Po količini je lahko obilen, ali ga je llameo idud^lu ga je le malo ali pa sploh nič. Po sestavi je lahko sluzast, krvav, gnojen, penast, lepljiv, židek. Po duhu je lahko o- sladno dišeč, smrdeč ali pa brez duha. Važno je, da o- trokov izmeček polagamo pažnjo in opozorimo zdravni- ka. Dobro je, če ga v zapr- ti stekleni posodici nekoliko shranimo in ga pokažemo zdravniku. Ko otrok izkašlja izmeček, se začasno znebi tudi ovire dihanja, tako da zadiha laž- je in globlje, mirneje in z manjšim, naporom. Delo kozmetičnih salonov Najpomembnejša naloga kozmetičnih salonov je, da svoje kliente nauče, kako naj pravilno negujejo kožo. Kaj- pada pravilno negujejo kožo klientom tudi v salonu, ki ga redno obiskujejo. V področje kozmetičnih salonov pa nika- kor ne spada zdravljenje kožnih Infekcij, čeprav so še tako majhne, neznatne in či- sto nič nevarne. Odgovornost za vsak neuspeh bi bila pre- velika. Kaj torej smejo in more- jo nuditi klientom v kozme- tičnem salonu? Lepotni pose- gi v kozmetičnih salonih so: 1. Čiščenje kože vratu in obraza, ki ne sme kvariti in dražiti kožg. 2. Kozmetični salon mora obvladati masažo obraza. Kli- entke naj ne zavračajo masa- že obraza v salonih, ker je masaža v salonih navadno u- spešnejša, kot če bi se masi- rale same. Vzroke temu išče- mo v dejstvu, da masirana oseba pri masaži v salonu po- polnoma sprosti mišice — de- tentira. relaksira — kakor pravimo, vse telo. To uspe predvsem zato. ker klientka pri masaži leži ali vsaj udob- no sede. Seveda pa ne sme- mo pričakovati trajnega u- speha že od enkratno masa- že. K masiranju naj hodijo redno vse življenje. V salo- nih masirajo pogosto tudi 2 električnimi aparati. 3. V kozmetičnem salonu morajo klientki obložiti o- braz s tako masko, kot jo zahteva njena koža. Nepra- vilno bi bilo, če bi vsem kli- catkam kar vprek napravili hormonsko masko ali ad- strlngirajoeo ma.sko. 4. Salon naj obvlada teh- niko popolne relaksaclje te- lesa. Postopek mora vaditi izuricna moč. 5. V kozmetičnem salonu morajo klientko tako na- Sminkati, kot se poda njeni zunanjosti. Morajo ji sveto- vati, katera ličila naj rabi za vsakodnevno šminkanje, ka- ko naj se našminka za dan, kako za večer. Preizkusijo naj, seveda s privoljenjem klientke, katera oblika obrvi se ji najbolj prilega, svetu- jejo naj ji, katero barvo ličil za ustnice, obrvi in trepalni- ce naj uporablja, svetujejo ji obliko pričeske, itd. V neka- terih salonih imajo svojega frizerja, oziroma frizerko. 6. Prilepi umetne trepalni- ce, če imajo za tako delo ma- terial in izurjeno moč. 7. Depilirajo, to je, odstran- jujejo dlake. Navadno jih odstranijo samo začasno. V salonih pa, kjer imajo izur- jeno moč in električne apa- rate, lahko odstranijo dlake tudi trajno (z električno iglo). 8. V mnogih salonih masi- rajo vso telo. Manuelno (roč- no) masažo opravljajo izuče- ne maserke in maserji, v ne- katerih salonih pa masirajo na tresoči se postelji. Pravilno bi bilo, da bi imel v^sak kozmetični salon kot svetovalca svojega zdravni- ka specialista. IH)V PEVSKI REKORD Pred nedavnim je Švedska J*ila novega svetovnega re- »orderja. To je pevec popa ; '^rry Dean, ki je devet ur ?fprctrgoma preizkušal svo- pevske ?])03obnosti. Na- sploh se zdi, da je Švedska jTavi raj za pevske akroba- ^- Tudi dosedanji .svetovni ffkorderji v tej zvrsti so do- y na Švedskem. To je ne- skupina deklet, ki je lah- ^ Pela zdržema osem ur in J!; zdaj ]^a namerava do- nov rekord petja — de- ur. sosednji Norveški pa so ll^^ kratkim dobili svojega j^tovncga rekorderja — v .'^snju na žebljih. Rekor- je norveški fakir Sven ^^rikscn, ki se je prosto- . °J.no zbadal štiri ure in pet- ■ "*^st minut. VPISOVANJE V GLASBENO ŠOLO PTUJ Vpisovanje bo 2., 3. in 4. septembra od 9. do 11. ure in od 15. do 17. ure v prosto- rih glasbene šole. Poučevali bomo na.slednje instrumente: violino, violon- čelo, kontrabas, klavir, tro- bila (trobenta, rog, pozavna, trube). pihala (klarinet, flau- ta, picolo) in frulice. Predšolske otroke vpisuje- mo v glasbeni vrtec, učence 1. in 2. razreda osnovne šole v pripravljalnico za instru- mentalni pouk. Možen jc tu- di vpis za predmet nauk o gla.sbi. Informacije dobite v pi- sarni glasbene šole. Hrvatski trg, dnevno od 9. do 11. ure. Tel. 77 204. RavTiateljstvo MALO TRDNEGA SPANJA Čedalje manj ljudi ie, ki se lahko j^ohvalijo z globo- kim in trdnim spanjem. To ne velja samo za starejše, saj je tudi že med mlajšimi od trideset let 12 odstotkov takih, ki imajo v spanju raz- ne motnje. Odstotek se nadalje zvišu- je, trdi neki zdravnik iz Amerike. Proti nespečnosti, ki povzroča zdravnikom če- dalje več dela in skrbi, mar- sikdaj pomaga že izključi- tev optičnih in akustičnih dražljajev, zaradi katerih slabo spi zlasti mestno pre- bivalstvo. Nekateri priporo- čajo, naj si ljudje, ki jih vse moti, privežejo čez oči meh- ko krpo, ušesa pa naj si za- mašijo z vato. Pa sladko spa- nje! REIK .\LOKIN: JEROMOV PRIMER Njen prijatelj Leo je še posebej želel, da bi bila tega dne s svojim možem zelo ljubezniva in da ga, če je le mogoče, pregovori, da bi po- pil kozarček viskija. Pri tem ni videla nobenega razloga, da ne bi tako ravnala, saj je to tudi sicer spadalo med njene domače dolžnosti. Pet ali šestkrat je ponu- dila svojemu možu polno čašico, dokler ga ni le pri- pravila do tega, da je popil dva požirka. In ko je to sto- ril, ga ni več silila. To se je zgodilo tik pred njunim slo- vesom, ko se je Jerome za nekaj dni odpravljal po po- slih, obenem pa se je hcf.el še sestati z Donaldom, svo- jim šolskim tovarišem, s katerim se ni videl že leto in pol, vse od svoje poroke z Alicc. — Pozdravi Donalda, — je rekla. Reci mu, da mi je zelo žal, da ga nisva mogla obiskati skupaj. — Se se lahko odločiš in greš z mano —. je rekel Je- rome, čeprav je bil prepri- čan, da ga bo odbila. — Saj veš, da ne prenesem vožnje z avtomobilom — se je neodločno nasmehnila Alica. Tega dne je bila prav po- sebno nežna, kot da je raz- krila pravi vzrok Jeromo- vcga obiska pri Donaldu, Vsaj tako je Jerome mislil. Začetek njunega zakona je bil sicer čuden, vendar ni bilo nobenih razlogov, da bi pozneje ne mogel steči po pravi strugi, vendar pa ... Sest mesecev po poroki se je pojavil neki Leo. Prav o tem se je hotel zdaj Jerome posvetovati s svojim prija- teljem, o tem človeku brez predsodkov in o Alici in o svojih precej krhkih zakoi- skih zvezah. Ko je po vsem tem sedel v avto. se je počutil svež in spočit. Imel je velik šestse- dežni avto. Kupil ga je ne- divno tega na Alicin pred- a ko ga je kupil, je na m lepem izjavila, da ne prenese vožnje z avtomobi- lom, pa čeprav ni mogel na njej opaziti kakšnega poseb- no slabega počutja. Premišljeval je o tem, ko je pritisnil na plin in še po- zneje, ko je zdrvel po rav- nem betonu. Razen rahle do- trtostj. ki so jo izzvale take misli, mu ničesar drugega ni kazilo razpoloženja, pa ven- dar... Nekje pri petdesetsm kilometru je začutil neko pi- janost, občutje, kot tisto po prečuti noči, a to ga ni pre- več skrbelo. Spomnil se je, da je popil dva požirka žg'i- :ija. a tako majhna kokčini mu res ne more škodovati. Sicer pa je pil samo gb iz- rednih prilikah. Tedaj pa se :e po navadi hitro opil, kar je biJ dokaz, da njegov orga- nizem ne prenaša žganih pi- jač. Jerome niti ni čutil, da mu je začel pešati tudi vid. Vid- no polje se mu je začelo zo- ževati, dokler ni postalo tako omejeno, da ni mogel več presoditi razdalj. Spoznal je to šele takrat, ko je začutil udarec in ko se jc znašel pod cesto. Izvlekel se jc iz kabine in se razgledal. Desni sprednji blatnik je bil zmečkan, vse drugo pa je bilo v redu. Ta- koj jo razumel, da ne sme tako stati, ampak da je bo- lje, da se čimprej odpelje dalje, preden ga najde poli- cija. Jerome se je v življenju vselei izogibal neprijetnih okoliščin. Ce bi se ne zgodi- lo to z Alice in Leom, bi nje- govo življenje zares teklo brez ovir. Ta dogodek na cesti ga je močno potrl. Zelo slabe vo- lje je prišel v ordinacijo Do- nalda Grcena. Sele, ko so vsi pacienti odšli, mu je lah- ko potožil. Razložil mu je vse po vrsti — od poroke pa do Lea, od Lea pa do kozarč- ka vviskija, ki mu ga je Ali- ce vsilila pred odhodom. — Pa ne misliš morda, da je to storila nalašč? — je vzkliknil Donald. (Drugič dalje) STRA!« 14 TEDNIK — ČETRTEK, 28. avgusta PTICA V TUJI JATI Sedela sem za mizo pred odrom in poslušala bluz, ki je aapolnil moje misli in telo. Pet mladeničev je s svojo glasbo osvajalo poslušalce in njihova gladka in bela lica so bila obli- ta z znojem. Zaprla sem oči in čakala. Nenadoma sem zaslušala glasbeni vložek trombona in pojavil se je on. Moj Bent. Igral je samo zame in njegova glasba je govorila o najini lju- bezni. — Bluz za ptico, ki se je zna- šla v tuji jati — sem pomisli- la. Vedno in povsod bi me ne- kaj stisnilo pri srcu, če bi sli- šala, da bi kdo izgovoril meni že dobro poznano frazo: — Bar- bara je nepoznana ptica, ki se je znašla v naši jati. Toda jaz nisem izgubljena ptica. Kot oni sem rojena na Švedskem, govorim njihov je- zik, kot oni ljubim pomlad ... Kadarkoli se pogledam v ogledalo, mi vedno pove isto zgodbo, s katero se ne morem sprijazniti. Zavedam se svoje lepote. Moje telo je vitko, lepo grajeno, moje gladko lice z ve- likimi črnimi očmi je ustvarje- no tako, da sem privlačna. Vse to mi je bilo premalo. Svojo sliko v ogledalu sem strašno sovražila. Sovražila sem svojo temno kožo, ki je dajala vsa- kemu mimoidočemu pravico, da izgovori tako ponižujočo be- sedo: »Črnka.« TUJEC V ŽIVLJENJU MOJE MATERE Svojo mater sem mnogokrat obsipala z vprašanji o svojem očetu, toda njena izpoved ni bila nikoli popolna. — Imela sem devetnajst let, ko je pri,šel na turnejo v naše mesto. Očaral me je s svojo glasbo in vse, kar se je med nama zgodilo, je izgledalo kot neuresničene sanje. Spoznala sem ga na nekem sprejemu. Bila sem zaljubljena, pa tudi on je izgledal tako osamljen in izmučen . . . — Ali ga še vodno ljubiš? — Mogoče. Od takrat se ni- sva več videla. — Zakaj se nista poročila? Ali ve za moje rojstvo? — Ko si se rodila, sem mu poslala pismo in tvojo sliko. Ze vnaprej sem odbila z njegove strani vsake pomoč. — Zakaj mi ne poveš njego- vega imena? — Zvedela ga boš ob pravem Času ... so bile besede, ki mi jih je ob takih prilikah ponav- ljala mama. Cim sem vstopila, se mi je pogled ustavil na njem. Zelo lahko sem osvajala fante, toda zelo hitro sem tudi spoznala zakaj. Temna barva moje ko- že je dajala mojemu telesu po- sebno draž. To kar jih je za- nimalo, je bilo moje telo. Tistega večera sem šla z dvema prijateljicama prvič v »Klet«, v lokal, ki mu je ta naziv popolnoma ustiezal. Sta- ra svetilka je dajala trepeta- jočo svetlobo, ki se je prebi- jala skozi goste oblake dimn in skupina mladeničev je s svojo glasbo navduševala goste. Gledala sem ga. Bil je visok, močne rasti in črnih las. Naj- bolj so me pritegnile njegove oči, ki so izražale žalost in osamljenost. S posebnim zado- voljstvom sem opazila, da me je tudi on prikrito opazoval. Zaprosil me je za ples. Pri- znam, bil je boljši glasbenik kot plesalec. Moja sreča ni tra- jala dolgo. V glavo mi je ši- nila misel, da si tudi on, kot vsi drugi, želi samo moje te- lo ... HOTELA SEM GA PREIZKUSITI Tiste dni sem bila presrečna in zelo sem si želela, da bi Bent uspešno prestal mojo pre- izkušnjo. Nekaj večerov sem želela preživeti z njim. Hotela sem ugotoviti, če bo omenil barvo moje kože. Želela sem ugotoviti, če se bo obnašal do mene kot fant proti ljubljene- mu dekletu. To mi je v celoti uspelo. Dnevi najine ljubezni so bili nepozabni. Cez nekaj dni sem postala ogorčena sama nad se- boj. Zakaj sem se spustila v to, kar se ne more končati dobro? Bentu sem sporočila, da ga nekaj dni ne želim videti. To so bili za mene dnevi dolgega čakanja in mučnega pričakova- nja. Nazadnje me je zajel obup. Odšla sem k zdravniku, ki me je pričel tolažiti. Iz bolnišnice sem prišla s solznimi očmi, v katerih so se mi liot na filmskem platnu po- javile vse slike iz mojih otro- ških let. Želela sem jih zbrisa- ti iz spomina in vedno mi je neki notranji glas govoril: »Kdo se bo družil s črnim otrokom? Zakaj vlečeš v ne- srečo tretjo osebo? Zakaj one- srečuješ Benta? Z mamino pomočjo sem se pomorila. Misel na Benta je bila vedno prisotna v moji ne- mirni notranjosti. Nekega ve- čera je pozvonil zvonec na vhodnih vratih. Bil je Bent. — Barbara, reci da je resni- ca, reci, da bova dobila otro- ka! Nisem mogla verjeti njego- vim besedam. Zdele so se mi kot pomilovanje moje nesreče. — Ne puščaj me v negoto- vosti. Iskreno mi povej, če si želiš najinega otroka? Naslednji trenutek sem se znašla v njegovem objemu in presenečena ugotovila, da je njegova ljubezen iskrena. GLASBA NE LAŽE Najini poroki je nasprotova- la moja mama. Od nje sem to najmanj pričakovala. — Mama, midva se imava ra- da! Pričakujeva otroka. Jaz sem srečna ... — Zakaj si srečna. Morda zato, ker nekdo zaradi nuje sprejema tebe in tvojega otro- ka, črnega otroka . ..? — Mama ... On je glasbenik, jazz glasbenik ... — Da ... rada bi ga slišala. Glasba ne zna lagati. Pojutriš- njem ga bom prišla poslušat. ČAROVNIK S TROMOBNOM Sedela sem s prijateljico za mizo, kot po navadi tik ob odru, na katerem so igrali mladi glasbeniki. Med njimi je bil tudi Bent. Mame nisem mogla najti, dasiravno sem ču- tila njeno navzočnost. Tedaj se je zgodilo nekaj ve- likega. Iz daljave se je zaslišal nov nepričakovan zvok trombona, ki se je čudovito ujemal z dru- gimi glasbili in razvnel prisot- ne goste. Gostje so vstali na svojih mestih in začarani po- slušali. Čvrsto sem stisnila pri- jateljico za roko, da bi se pre- pričala, če vse to niso samo sanje. Trombon je bil edin- stven, tako tih in nežen ... Pred očmi mi je zasijalo ti- soč trepetajočih zvezdic. To so bile solze, ki so v tistem tre- nutku napolnile moje oči. Nje- gova glasba je bila namenjena meni... NASLA SEM OCETA Zaroko smo slavili nekaj no- či in poslušali smo glasbo, ki je do takrat nikoli nismo sli- šali. Gostje so bili navdušeni. Moj oče in Bent sta jim izpol- njevala glasbene želje. Poiskala sem mamo, ki je se- dela za mizo v kotu. Obrisala mi je solze, moje solze sre- če... — Tako, Barbara, vse se je dobro končalo. Vem, kaj bi me rada vprašala? Prebrala sem v časopisu, da pride na turne- jo v naše kraje. Napisala sem mu pismo. Da, on je tvoj oče. Bil je presrečen, ko je zvedel, da nama lahko pomaga. — Kaj boš storila? Celemu svetu bom razglasila, da je on moj oče. — Toda jaz si želim očeta, na katerega bom ponosna. — Ali ga nimaš? — Da, imam ga, toda ... — Tudi jaz bi ga rada imela, toda včasih se moramo žrtvovati za tiste, ki jUj j bimo. Dolgo sva molče sedeli gledali druga drugo. Najini, gledi so uhajali nekam Globoko v njenem pofl sem prebrala skrito željo, i je pripravljena vse žrtv(»» za mojo srečo. To ni bilo j trebno, jaz sem je našla ( volj. Po nekaj letih nemj, sem našla človeka, ki ni pd, cen je val moje črne kože. To bil moj Bent. Se vedno pa se vprašuja če je barva kože merilo O, vekove vrednosti? Prevod: J. s. Brigite Bardot v eni izmei svojih drznih filmskih DOL jjDNiK — ČETRTEK, 28. avgusta 1969 STRAN 15 j-EBNANDO de MEDINA: ICako sem poslal delekliv Zazvonil je telefon in iz slušalke se je oglasil odločen pioški glas, ki očividno ni bil ^jen, da bi mu kdo ugovar- ial: ' ^ Tukaj banka Panagra. pji telefonu direktor Mun- 'joz. Pridite takoj v mojo pi- * sarno! ' Kaj pravite banka Pa- pagra? Ste mi mar odobrili kredit? — sem vzkliknil vzradoščen, zakaj bil sem na fobu finančnega zloma. — Kaj čvekate? — me je prekinil direktor. — Ne gre za kredit, ampak za detek- tiva! Nujno potrebujem de- tektiva in priporočili so mi vas. Pridite čimprej, nujno vas potrebujem! —Prav rad pridem, toda verjetno ste se zmotili v te- lefonski številki. Jaz namreč sploh nisem detektiv. Toda direktor je že odložil slušalko in te moje izjave sploh ni slišal. Kaj mi je to- rej preostalo? Kot človek, ki veruje v čudeže, sem pogra- bil svoja temna očala in pi- po. Cez deset minut sem se znašel pred omenjeno banko. Opazil sem, da pred ban- pi ne stoji dolga vrsta ljudi pot običajno, temveč samo neka starejša ženska, ki je pomivala stopnice in vrata. — Bi mi lahko povedali, kje je direktor Munjoz? — sem vprašal žensko. — Pojdite naravnost, po- tem pa na levo m naposled na desno. Prva vrata na de- snem hodniku so direktorje- va. Ko boste vstopili v sobo, boste zagledali pred seboj debelega, blaziranega moža- karja z redkimi lasmi, ki mu človek nikoli ne bi prisodil, je direktor takšne banke. To je Munjoz. Vi ste gotovo ! policije, kajne? — Uganili ste. — Nihče drug ni mogel bi- Hot Ariga! — je rekla žr-.n- ska odločno. — Kdo? Kaj? Kako? — No, tisti, ki je ukradel ^wet tisoč bolivianov. — Da, da. Prav imate. To ^ tudi jaz takoj pomislil, "■sem pohitel. — Vprašujem ^ samo, kako jih je ukra- del? To je jasno vsakemu ^roku! Direktor je postal ?^ien, odšel je iz svoje sobe ^ stopil k umivalniku, pri pa je pozabil zaklciiti l^ojo vzidano omaro. Mar ni ^0 dovolj časa za človeka, da J^'igne piškavih deset tisoč "olivianov? ~~ Seveda! To sem tudi jaz '3koj pomislil. Sprašujem se ^^^0, zakaj ravno Ariga in Oihče drug. . "~ Ha! To pa je zato, ker Ariga eden najbolj rre- p'"'Sanih možakarjev v La ^^u, gospod inšpektor Sto- r''e malo bliže k njemu, pa '"^ste takoj začutili, kako j^l^^di po whiskyju in ko- '•laku. Prej je smrdel po na- | vadnem pivu, danes pa smr- di po najdražjem scotchu in francoskem konjaku. Na to sem davi takoj postala po- zorna. Poleg tega se mi je njegova žena včeraj pritoži- la, da je prišel domov ob petih zjutraj. In kaj mislite, kaj je našla v njegovem že- pu? Nič drugega kot žensko rokavico in dve vstopnici za El Galio de Oro, to pa je. kot gotovo veste, najdražji bar v našem mestu! — Strahota! Podlež! -t sem se zgjozil. Odšel sem v direktorjevo sobo. Točno po opisu: za mi- zo je sedel direktor, debel, blaziran. napol plešast itd. — Dober dan, inšpektor! — je vzkliknil, ko me je za- gledal. — Tu je tist.-i vzida- na blagajna. Predvčeraj- šnjim popoldne sem nam- reč... — Ni vam treba dalje go- voriti, — sem g.a prekinil Stopil sem k blagajni in si jo ogledal. — Da, — sem dejal nato, — vsekakor je takcj opazi- ti, da je bil na delu nepridi- prav, da da... — Ampak ..., — je zajec- Ijal osupli direktor. — To je bilo storjeno v treh minutah. Dejansko je v tem času mogoče ukrasti še mnogo več kot samo piška- vih deset tisoč bolivianov, kajne? Direktor je od začudenja zazijal. — Odkod pa veste ..., — je pričel, toda zopet sem ga prekinil. — Ali niste morda, — sem nadaljeval avtoritativno, — predvčerajšnjim začutili že- jo in stopili k umivalniku? Poleg tega. ali imate pri vas uradnika, ki mu je ime Ari- ga, gospod direktor? — To je čudež nad čude- ži! je zastokal direktor. — Saj vse veste, kot da ste vedno živeli v tej hiši! Da, res je, bil sem žejen in im^m Arigo! — Takoj ga pokličite! To vam je največji prebris^oec v vsem La Pazul Komaj je Ariga vstopil, sem vzkliknil: — Fcslušajte. človek! Na deset metrov daleč smrdite po whiskyju in konjaku. Priznajte resnico in vrnite direktorju denar, če gj ni- ste že vsega zapili v El Ga- lio d'^ Oro! Ariga se je skoraj sesedel. Ko je malo prišel k sebi, je seveda vse priznal. Direktorju Munjozu sta pritekli dve debeli solzi po licih. Objel me je in *-2klik- rik — Genialno! Vi ste naj- slavnejši detektiv na sveiu! Bi hoteli postati naš privat- ni detektiv? In tako sem hoče? n.očeš po:-:c! detektiv. REZERVIRANO ZA LUJZEKA DOBER DEN DROGI PRI.EKI, NO FSA 2LOHTA Z MOJEGA REZERVIRANEGA KOTA. Toti družinski problemi, Ivi sen van jih opisa v prejšjen tjcdnl so me tak zrihtali no spravil ob žifce, ke sploh več ne ven, kak no na kokšni način naj začnem reševati svoj ftoplajoči se zakon. Tak kak sen van opisa že prejS- ji tjeden, sen posla Micl v Sa- vinjsko dolino telegram: »Praši- ča z mlodimi — stop, pridi domu, Ce ne se ločin — stop«. Pjebi to je delovalo glih tak kak da bi na ogenj bencin poleja. Že drii- gi den sen doba ekspres reko- mandirano pi.smo. Gdo sen ga šteja, sen si moga za mizo doj vsesti. Gdo sen pismo do kraja prešteja, sen Cista pod mizo žle- za k našemi Hoktori, ki sen se mu vena v nadno jegove pesje duše zasmila, saj mi je prijazno po- moha z repon no me polezna po nosi. Samo poslušajte en zani- mif odlomek s totega pisma, pa te vidli, kaj za en diktator je moja ta štora: Med driigin piše: »Najč me ne čokaj, ke priden domu, jas mo ti že pokozala ka se reče kravo podojiti no male prosce na skr- bi meti. Ja, kaj te misliš, zakaj te mon pri kori? Do letošjega Is- ta si še fsaj svoje zakonske dolž- nosti kejko tejko vredik oprov- la, letos pa najč zato nesi več sposoben. Te pa se še neke ču- diš no sekiraš. ke sen šla za šti- rinajst dni na šport no rekreaci- jo v Savinsko dolino. Ja veš, jas ti nesen kriva, Ce me nemreš več vredik »potolažiti« . . . Najč van dale nemo pisa, kaj vse za ene litanije mi je še načoUrkala v toten pismi. Zaj si ali son pri sebi mislin, ker od noji ma ke- rega preveč ali premalo. Kaj se tiče tistih očitkov glede oprov- laja zokonskih dolžnosti sen re- sen že malo v letah, sosidova Ju- la pa provl, ke še se sploh boj- še obnesen kak jeni 25 let star mož. Ja, ja saj rečen zakonski žmahi se tak po letah malo me- jajo no spremenijo ... Saj sen van malo razloga mo- je zakonske no družinske pro- bleme, zaj pa še te malo dale po sveti poglednimo, kaj fse je zvo- ha moj jagrofski nos: ČRNA TEM.V NAD TOBI.O AVTOBUSNEGA VOZNEGA REDA Gnejšji den je pač že tak, ke se moremo srmaki še sploh s pecikli ali pa aftobusi voziti. Problem, ki mo van ga opisa, montra na Ptuju fse tiste, ki si svojih r . . i še nesmo na kolca spravli. O toti naši stori ptujski afto- busnl počepalnici je bilo že tej- ko guCa, ke smo te resen začeli graditi novo. Pripelan se ti ga jas to eno večer s peciklon v Ptuj. Bija sen na poti za Mar- prog. Saj vete, človik je že malo v letah pa so me začele noge boleti. Son sebi sen reka: »Veš kaj, Eujs, deno ga no ne s . . i, zaj gdo vozi tejko aftobusov pa boš se ti s peciklon voza v Mar- prog«. En cajt sen sta tan na ti- sten aftobusjien počepališi no čaka, Ce de priša koki aftobus za Marprog. Gdo sen se navola Co- kaja, sen te le ša iskat vozni red, ki je pribit na tcbli, saj vete tan poleg nove ptujske pošte. Pre- moj duši tan v tisten koti. na- redi kostanj toko senco no temo, ke sen ne moga prešteti tistega voznega reda. Gledan, šlotan no napijan oči pa je bilo fse zap- stnj. Tema je tema, PtujCani pa si ttidi neso zrajtali, ke bi lehko tan nad tisto toblo eno leterno gor obesli. Bila še je fsa sreča, ke sen meja kre sebe pecikl no sen si ponioga z liičjo od pecikl.a. Malo sen ba že nervozen, pa tu- di drgaCik man tak boj dugo lajtngo. V tisti jezi si nesen zrajta, ke bi blo najbojše, če bi zdigna predjo kolo od pecikla v luft no ga malo zasuka, ke bi zasvetla luč no razsvetlila vozni red. Sprava sen se jas na drucl kraj ceste, se vseja na pecikl no zaStarta prta tisti tobli. Vete, drogi brolci samo na premze sen pozoba. Bliže tisti tobli sen se pela no iska relacijo za Mar- prog, boj nesen nič vida. . . Tak sen se zaleta s peciklon v tisti zid pod voznin redon, ke sen naenkrat vida fse zvezde no fse vozne rede razsvetlene. TeCas, ke sen se jas pobira no si brisa krvovi nos, mi je avto za Mar- prog že odpela in to zodji v ti- sten večeri. Malo sen si zravna pecikl, spija malo šmarnice, ki sen jo meja v aktufki no se lepo s totin svojin dvonožnin guralon odpela prta Marprogi. Vete, moj pecikl nema zapstuj zaščitneea znoka »TGS« ali »tepec, guraj son« kak se teta kratica po pr- leško prevede. Srečno, vaš Lujzek. Več tatvin koles Na postaji milice smo zve- deli, da je bilo minule dni več tatvin koles, našli so eno ogrodje ženskega kolesa. Ukradel je zadnje luči avtomolilia 23. avgusta je neznanec edmontiral zadnje luči s fi- ata 750. last Janeza Cigler- ja iz Miklošičeve ulice. Za storilcem poizvedujejo. Ukradel je srnjaka in kokoši 23. avgusta je neznanec ukradel iz žične ograje mla- dega srnjaka in nekaj ko- koši Alojzu Plošenjaku iz Krčevine 8. STR Ar; IG rCDMIK — ČETRTEK, 28 avgusta RADIJSKI PROGRAM NKDELJA, 31. avgusta 4.30 Dobro jutro! — vmes ob 4.45 Informativna oddaja 5.00 Po- ročila 5.30 Vremenska napoved 5.45 Informativna oddaja 6.00 Po- ročila 6.30 Informativna oddaja 6.00 Za vas 7.00 Poročila 7,20 In- formativna oddaja 7.30 Za kme- tijske proizvajalce 7.50 Informa- liLvna oddaja 8.00 Poročila 8.05 Radijska igra za otroke 8.43 Skladbe velikih mojstrov 9.00 Poročila 9.05 Srečanje v studiu 14 10.00 Poročila 10.05 Se pomnite, tovariši___10.30 Pesmi borbe in dela 10.45 EP 10.50 Poslušalci če- slitnio — vmes ob 11.00 Poročila 12.00 Poročila 13.00 Poročila 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Domače viže 13.40 Reportaža 14,00 Poročila 14.05 Zabavne melodije 15.00 Poročila 15.05 Zabavna glas- ba — vmes ob 15.30 Humoreska tedna 16.00 EP 16.05 »Po domače« 17.00 Poročila 17.05 Športno po- poldne 19.00 Lahko noč. otroci 19.10 Obvestila 19,15 Glasbene razj4lednice 19,30 Poročila 20.00 »v nedeljo zvečer« 22.00 Poroči- la 22.15 Zaplešite z nami 23.00 Po- ročila 23.05 Literarni nokfurno 2S.15 Godala v noči 24.00 Poro- čila. VSAK DAN RAZEN NEDELJE: 4.SO Dobro jutro! — vmes ob 4.45 Informativna oddaja 5,00 Po- ročila 5,30 Vremenska napoved S.45 Informativna oddaja 6.00 Po- ročila 6.30 Informativna oddaja 6,50 Za vas 7.00 Poročila 7.25 Te- lesna vzgoja 7.45 Informativna oddaja 8.00 Poročila, Radi.isiii in TV spored. PO-NEDELJEK, 1. iseptembra 14,00 Poročila 14.05 Lepe melo- dije 14,30 EP 14.35 Poslušalci če- stitajo 14,55 Kreditna banka Ljubljana 15,00 Poročila 15,20 Glasbeni intermezzo 15.40 Poje pittsburški Slovenski oktet 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Mo- zart: odlomivi iz opere »Don Juan 18.00 Poročila 10.15 >Si,una- li:- 18.35 Lahka glasba 19.00 Lah- ko noč, otroci! 19.10 Obvestila J9.15 Pihalni orkester Francija Puharja 19.25 EP 19.30 Poročila 29.00 Rezervirano za SP ,IRT 22.00 Poročila 22.15 Jazz 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Za- bavna glasba 24.00 Poročila. TOREK, 2. .septembra 14.00 Poročila 14.05 SlUadbe za mladino 14.20 Lahka glasba 14.53 Kreditna banka Ljubljana 15.00 Poročila 15.20 Glasbeni inter mezzo 15.40 Mladi instrunienta- llst! 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Popoldanski koncert 18.00 Poročila 13,15 V torek nasvide- nje! 19.00 Lahko noč. otroci 1 19.10 Obvestila 19.15 Ansambl Pavla Kosca 19.25 EP 19.30 Poro- čila 20.00 Radijska igra 21.00 Po- pevke 22,00 Poročila 22,15 Zabav- na glasba 23.00 Poročila 23.05 Li- terarni nokturno 23.15 Plesni or- kestri in ansambli 24.00 Poročila, SRED.\. 3. septembra 14,00 Poročila 14.05 Za oddih 14,30 EP 14.35 Poslušalci čestitajo 14.55 Kreditna banka Ljubljana 15.00 Poročila 15.20 Glasbeni' in- termczzo 15.40 Edward Elgar: Car mladosti — snita IG.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Mladina sebi in vam 18.00 Poročila 18.15 Iz solistične glasbe 18.45 Kulturni kažipot 19.00 Lahko noč. otroci! razglednice 19.30 Poročila 20.00 19.10 Obvestila 19.15 Glasbene Operne melodije 21,00 Zabavne melodije 22,00 Poročila 22.15 Jazz 53.00 Poročila 23.05 Literarni nok- turno 23.15 Godala v rinnu 24,00 Poročila. ČETRTEK, 4. septembra poje« 14.20 Onerotne melodije 14.00 Poročila 14.05 --.Mladina 14,55 Kreditne banke Slovenije 15.00 Poročila 15.20 Glasbeni in- termezzo 15.40 Lconcavallo: sklepni prizor opere »GUimaCiit IG.00 Za vas 17.00 Poročila 17,05 Koncert 18.00 Poročila 18.15 Tu- rizem in glasba 19.00 Lahko noč, otroei! 19.10 Obvestila 19.15 Pev- ka M. Deržai 19.25 EP 19,30 Poro- čila 20 00 Domače pesmi in napevi 21.00 Od Ibsena do lone.=;ca 21.40 Glasbeni nokturno 22.00 Poročila 22,15 Z ameriških koncertnih od- rov 23,00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Zabavna glasba 24.00 Poročila. PETEK, ."5. septembra 14.00 Poročila 14,05 Lahka glas- ba 14.30 EP 14,35 Poslušalci če- stitajo 14,55 Kreditna banka Ljubljana 15.00 Poročila 15.20 Napotki za turiste 15.25 Glasbeni internnezzo 15.40 Janaček: VlaSki plesi 10.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Koncert po željah 18.00 Po- ročila 18.15 Zabavna glasba 18.50 Na mednarodnih križpotjih 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Ansambl Vitala Ahačiča 19.25 EP 19.30 Poročila 20,00 Skladbe tujih skladateljev 20,30 Ob isti uri 21.15 Oddaja o po- morščakih 22.00 Poročila 22.15 Plesna glasba 23.00 Poročila .23.05 Literarni nokturno 23.15 Glasba velikih orkestrov 24.00 Poročila. SOBOT.V, 6. septembra 14.00 Poročila 14.05 Glasbena pravljica 14.25 Melodije iz Pa- riza, Madrida in Dunaja 14.55 Kreditna banka Ljubljana 15.00 Poročila 15.20 Glasbeni inter- mezzo 15.40 Poje tenorist Rudolf Franci 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Gremo v kino 17.35 Poje zbor iz Brunnsuma v Holandijl 13.00 Poročila 18.15 »Top-Dops lU 10.50 S knjižnega trga 19.00 Lahko noč, otroci 1 19.10 Obvestila 19.15 Ansambl Maksa Kumra 19,25 EP 19.30 Poročila 20.00 Sobotni ve- čer — vmes ob 20.30 Radijska igra 22.00 Poročila 22.15 Oddaja za izseljence 23.00 Poročila 23.05 S pesmijo in plesom v novi te- den — vmes ob 24.00 Poročila 01.00 Poročila. TV SPORED Nedelja, 31. 8. — 9,25 Poročila. 9,30 Narodna glasba. 10.00 Kmclii- ska oddaja. 10.45 Propagandna od- daja. 10.?0 Disucycv svet. 11.40 TV kažipot. 15.00 Moto-kros iz Karlov- ca. 18.05 Gospa ministrica (ju^ioslov. film), 19.45 Cik cak. 20.00 IV dnev- nik. 20.30 Vijavaja. 20.35 Himiore- ska. 21.20 Videofon. 21.35 Športni pregled. 22.05 IV dnevnik. Ponedeljek, 1.9. — 9,35 TV v šoli. 14.45 TV v soli. 18.35 Tiktak: Dekli- ca z zlatimi stopali. 18.50 Človek ne jezi se! 19,20 Masni spcktomctcr Lcgoland. 19.45 Cikcak. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Vijavaja. 20.35 Voji- sJav Jo\anovič: NaSi sinovi (drama). 22.40 Chopin: Balada bt. 2. 23.00 Poročila. Torek, 2. 9. - 9.35 T V v šoli, 14.45 TV v šoli. 18,00 Orand Variete. 18.20 Plesni crkcsicr RTV Zagreb. 18.40 Risanke. 18.45 Po Sloveniji. 19.05 V deželi gora in smaragdno zelcaih vo- da. 19.50 CiUcik. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Vijavaja. 20.35 Muhasto polet- je. 21.45 Sla\o. 22.15 Poročila. Sreda, 3. 9. — 9..35 TV v SoU. 17.45 Rasiirao. 18.30 Velika puslo- lovSčina. 19.00 Pisani trak. 19.15 Po- pularna glasba. 19.45 Cikcak. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Vijavaja. 20.35 Sladko - skano — sladko. 21.35 Ekran na ekranu. 22.35 Poročila. Četrtek, 4. 9. — 9.35 TV v šoli. 14.45 TV v šoli, 17.45 Mesto zlata. 18.15 Naši zbori. 18.45 Zabavna od- daja. 19.45 Cikcak. 20.00 TV dnev- nik. 20,30 Vijavaja. 20.35 Vozniško d()\olienic, prosim! 21.15 Leonardo da Vinci. 21,55 Siviarl. 22.25 Poro- čila. Petek, 5. 9. — 9..\- TV v Soli. 1-1,45 TV v šoti. 18,30 La.ssie. 19.00 Po Slo- veniji. 19.20 Naš globus. 19.50 Cik- cak. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Vija- vaja. 20.35 Poljubi mc, Katka (ame- riški tlim). . . . poletni Quiz. . . . Poročila. Sobota, 6. 9. — 9.35 TV v šoli. 17.55 Po domače z ansamblom Ma- ksa Kumra. 18.25 Disnevcv svet. 19.15 Mahatma Ghandi. 19.45 Cikeak. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Vijaviija. 20.35 Deklica in klovn, 21.30 Rezer- virano za smeh. 21.50 Inšpektor Maigrel. 22.40 TV kažipot. 23.00 Po- ročila. Športni spored v Ptuju Nedelja 31. 8, 1969; rokomet, prvenstvena tekma II. slov. lige-vzhod DRAVA — LE-NDAVA ob 10. uri na stadionu Drave. Nogomet, prvenstvena tekma SCL DRAVA — ALUMINIJ ob 16.30 na stadionu Drave. PTUJSKA OSEBNA KRONIKA UODILE SO: Lojzka Kureš, Sikole 2G — Ma- tjaža; Marija Dobrajc. Kungota 52 — Ernesla; Ljudmila Rajh, Prešernova 23 — Edija: Marija Sibila, Nova vas 64 pri Markov- cih — Marijo; Matilda Bezjak, Spuhlja 115 — Vlaslo; Vilma Ko- ciper, Mihove! 57/a — Romana; Terezija Rogina, Šturmovec 8 — Stanislava; Alojzija Primožič, Kicar 13'a — deklico; Angela Veselko, Lahonei 3 — Jožefa; Jo- žica Teličkovič. Hrastovec 5 — Martina; Regina Horvat, 2nida- rJčevo nabrežje 3 — Aljoša; Šte- fanija Kovačič, Ločki vrli 34 — Janeza; Majda Mlakai', Prepelje n. h. — Branka; Marija Toš, Ga- bernik 45 — Darinko; Ida Pulko, 2etale 97 — Avgusta; Štefka Ca- fula, Drstelja 18 — Marijo; Eli_ zataeta Volgeraut, Nova vas 54 — Romana; Ana Hrga, MoSkanjci 45 — Mirana; Erna Janžekovič, Markovci 33 — Apolonijo; Roži- ka Anžel, Mestni vrh 30 — Ma- rijo; Marija PogorSek, Mlinska 14 — Mirana; Katica Rajh, Mota 30, Ljutomer — Saro; Marija Ke- lenc. Ob Dravi 2 — Marijo; Štef- ka Blškup, Levajnc! 19 a — Zden- ko; Štefka Kovačec, Smolinci 48 — Antona: Marija Amečič, Rož- na dolina 8 — dečka; Danica Go- ričan, Slovenska Bistrica, Cesta na polje 17 — Uroša; Danica Do- lenc, Pleterje 10 — Nado; Ljud- mila Cajnko, Savei 26 — Brigi- to; Ana Hentak, BelavSek 9 — Brigito; Marija Mlakar, Zlatolič- je 15 — Simona; Terezija Krajnc, Brczovci 9 — Marjana; Terezija Paveo, Sp. Hajdina 108 — Emila; Alojzija Grašič, Rotman 57 •— Stanislava; Milena Ranča, Krl- ževci 21 — dečka; Angela Krap- £a, Prešernova 33 — Janeza; Magda Turk, Partizanska 21, Slo- venska Bistrica — Molanijo; Vi- da Robin, Trubarjeva 5 d — Ma- tejo; Marjana Bombek, Budina 34 — Seleno; Dragica Zagoran- ski, Zg. Leskovec 11 — Vesno; Marija Cernel, Vitomarcl 56 — dečka; Alojzija Juršič, Vitan 13 — Liljano; Silva Krepak, Trnov- ski vrh 16 — Radko; Jožefa Ko- vač, Rogoznica 51 — AleSko; Marta BeloviC, Vinski vrh 9 — Jasno; Frančiška Kamerlin, Sta- ra cesta 71 — Dragico; Zdenka Cakmazovič. Ljutomerska 2 — Damira; Kristina Skofič. Formin 7 — Marjana: Marija Jus. Stano- šina 39 — deklico; Terezija Kup- čič, Senčak 4 — deklico; Tere- zija Paveo, Gerečja vas 40 b — Andreja; Marija Pišek, Lovrenc 78 — dečka; Josipa Fijan, Turški vrh 103 — Marijo: Hilda Arko, Rogozniška 2 — Lojzeta; Ljud- mila Rajh, Dobrava — deklico; Frančiška Mir, Za kolodvorom 10, Ormož — dečka; Marija Ko_ stanjcvec, Spuhlja 18 — Ireno; Matilda Serdoner. StarSe 76 — Romana: Marija Vrtič, Gorišniea 26 — Suzano; Rozalija Krajnc, Brezovec 91 a — Ido; Helena Ko- kot, Mihalovci 53 — Dragana; Marija Težak. Turšld Vi^h 5 .— Ireno; Olga Mlakar, Sp. Lesko- vec 13 a — dečka; Katica Smo- linger, Lovrenc n. h. — Simo- no; Frančiška Zdenko, Maribor- ska 17 — dečka; Ana Vauda, Zg. Ha^idina 83 — Jožeta; Helena Rajh, Strezetina 17 — Valerijo. POROKE: Martin EraerSič, Gori.šnica 87 in Ivana Janžekovič, Mezgovci 7; Joško Cimerman, Pobrežje 170 In Neža Turnšek, Gerečja vas 41; Jerko liičič. Vodnikova 3 In Marija Vidovlč, Vodnikova 3; Anton Steineker, Kidričevo 5 in Milka Gojčič, Kidričovo 5; Ja- nez Krapša, Krčevina pri Ptu- ju 1 in Ana Arnuš, cesta Olge Meglic 28; Jožef Hentak, Laneova vas 90 In Marija Vidovič, Haj- do5e 55; Vincene Golob, Pobrež- je 120 in Marija Ferk, Nova vas pri Ptuju 87, U.MKLl SO: Marija Pukšič, Slotni 89, Po- lenSak, roj. 1903, umrla 29. 7, 19G9; Vlado Horvat, Zagojiči 34, roj. 2. 1. 1968, umrl 2. 8. 1969; Ivan HriberSek, Rožnja 9, Starše, roj. 1960, umrl 5. 8. 1969; Vera Za- ložnik, Med vrti n. h., roj. 1888, umrla 5. 8. 1969; Klara Pinčar, Prešernova 38, roj. 1888, umrla 6. 8. 1969; Sonja Teo£ilovi<5, cesta dr, J. Potrča 20 a, roj. 5. 11. 1965, umrla 9. 8. 1969; Ana ZemljiC, Kidričevo blok 7, roj. 1894, umrla 10. 8. 1969; Ignac Lončarek. Sp. Hajdina 88. roj. 1924, umrl 21. 8. 1969. MALI OGLASI PROU.VM enoosno prikolico l per. Naslov v tipiavi. ' l'R01).\.M košnjo otave. 5 od Nove cerkve. Marija rl njak. Draženci. IIISO s sadovnjakom v Medvi cih pri MajšperUii prodam ugodni ceni. Naslov v upij PKOD.\M dobro ohranjeno hištvo za dnevno ali otn sobo in dve hrastovi on Cojzova pot 6. 2. nadstropji desno. UGODNO prodam hišo, z gra| nim materialom. Naslov | pravi. POSESTVO, arondirano, | kultur v izmeri 3,(>4 ha v ( radu pri Polenšaku pro4 Pojasnila osebno ali pisn pri Jožetu Mcšku, KidTi{| blok 7. PRODA.M 10 arov njive | hajdinske postaje ter na stanovanje zakoncema fe plaCno za pomoč pri delu. brežje 93. NOV pletilni stroj, Švica« znamke Passap prodam za J novih dinarjev. Naslov t pravi. PROD.VM dva gozda 4 ha in ! na zelo lepem položaju ob i bri cesti v Stoperce (od Mi šperka 3 km) tudi z Ictošt sečnjo. Plačljivo v dveh olii kih. V račun vzamem tudi | tisoč kilogramov krompii Stanko Leskovar, ZavrSe 11,1 Grobelno. Pojasnila dobite \ Martinu 2unkoviču, Stopete PROD.AM dodatno peč »gon nje«, šivalni stroj »singenl hladilnik »hhno«. V. -Andreji Ormoška 2. KUPl.M traktor »ferguson« s pti kolico in plugom v dobra stanju in malo rabljen oseU avto fiat 730. 83« ali 1180. M slov v upravi. KUPIIM rabljeno pohištvo, soU in kuhinjsko. Anton .Sirovnil Sedlašek 55, Podlehnik. PRODAM gradbeno parcelo M zu šole Hajdina. Intormacv dobite pri Tereziji Meglic, * dričevo 10. PROD.\M gumi V07, nosim«] 3 tone. Meglic, Na traUh i Ptuj. SOBO in kuhinjo na MuzejsIfC trgu lav pritličju menji] za večje, kjerkoli v Ptuju. N slov v upravi. PRODAM hišo na Maribor* cesti. Hiša je prostorna, PJ mcrna tudi za kakšno maiU' obrt ali gostilno. InforniaOj pri Francu Rižnarju. Mari** ska cesta 9. 3 KUB. METRE granitnega kjJ na prodani. Naslov v upravi VINSKE SODE, stiskalnice (P' še)) in mizarske stroje z el^ tromotorji prodam. Štefan ' dovlč, mizar, Pobrežje 74. Videm pri Ptuju. PROD.VM magnetofon »SfJ ding« in radio »riz«. Valeni' Ormoška 4, Ptuj. OSTREŠJE (ruSt) 13 x !5 prod*' Janez Janžekovič, Brezovci p. Polenšak. VEC VAJENCEV sprejme* uk. Cvetko Furman, avton" hanik, Ptuj. Rogaška H- ORMOŠKA »HIŠA PRAVICE« Občinsko sodišče v Ormo-/u, hiša pravice, zadoščenju in pokore... Tednik Izdaja časopi.?nl ?.avod Ptujski tednik, Ptuj, Heroja Lacka 2. Urejuje uredni.^k! odbon Anton Baumsn (glavni Ln odgovorni urednik) P''* limelina, Jože Blodnjak Ln ln?- Roman Zavec Izhaja v.>ak četrtek. Tekoči račun pH SOK Ptuj. §t 624-3-72. Tiska časopisno podjetje Mariborski ti^ Maribor. Svetozarevska 14. Rokopisov ne vračamo.