XVII, litulk.
V Gorici, 14. januvarja 190!)
2. številka.
mmMJLK
'V
b' o vVnsKo i.lj
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt t Gorici.	T\ski	»Naroda*	Tiskarni1'	(oIgor. L. Likeiij)
Uhaja vaaklatfUk tHcil papclina. lefcsplad M m-Isja. Mefrsnfcovaua plana M *a «pi»-,«aa)o.
Cim lista bdbIb u aala Uto A brona, p*l Uta I kiou. la ataaj pranoina n tal« Uta • bone, aa pat Uta K l'(0. Za Kaatijs Ja aaua liata I K, u iiu|a 4tlaU Utm Avitrlja 6 I.
ftakspUaapiajaaaa
„Ifasošna Klikama1' v •oriei, uliaa Tat* M. I.
Velika misel.
Pravosodno niiuistcrslvo je predložilo dne 11. nov. m. I. državnemu zboru načrt zakona o javni skrbi za vzgojo mladine. Ta načrt je prav tako velike važnosti kakor načrt o socialnem zavarovanju za onemoglost in starost. Naloga javne skrbi za vzgojo mladine bo, skrbeti za nravno versko vzgojo in zadosten poduk ter napeljevati n e d o r a s 11 e in mladostne na t o. d a s c p o p r i-m e j o kakega zmožnostim in stanu primernega opravila ali rokodelstva, ki bi jih v bodočnosti usposobilo za samostojno življenje. Na tisoče je otrok, ki se popolnoma zanemarjajo, ki preživljajo večji del časa na ulicah, se udajajo beračenju, tatvinam, prostituciji ter sčasoma vedno bolj propadajo napolnujoč zapore in ječe v sramoto in v čim dalje večje obreme našim občinam.
Po načrtu nove postave bodo var stvene in kazenske sodnije razsojale, ali se imajo nedorastli in mladostni oddajati javili skrbi za vzgojo in poboljšanje. Deželna komisija, ki bo obstojala iz uradnika političnega deželnega ob-lastva kot predsednika, iz ednega nadaijnega uradnika deželnega oblastva, iz sodnega uradnika, ki ga določi pred-sedništvo višje deželne sodnije in iz dveh
LISTEK.
Slika svetogorske
M. B.
Naroinino in ra-inanila 8 pr ej ema upravniStvo, Gorica S»meniška ulica 9t. 16. Posamezne Številke ae prodajajo t tobakarnah v Šoluki ulici, Nunaki ulici, na Joaip Verdijevem te-kaliiču nasproti me-atnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl t Korenjaki ulici in na Korenjaki'ni bregu (Rita Corno) it. 14. po 8 vin.
Oglasi in poalanice •e računijo po petit itah in sicer: čo ae tiska enkrat 14 T., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
Gorici.
(Dalje.)
T«ko „Ga«eUino*. — K sklepu resno pozira, da nij se ta stvar že enkrat pojasni, in to z n r a v n e g a, ve r-akega in z g o do v i ns k ega ataliiča.
Poskusimo torej ustreči želji „Gsz-zeltina". Najprej pa cenjeni list vprašamo : čemu naj bi Be ta atvar pojasnjevala z nravnega in verskega ■tališča? Ali morda za to, ker sp, ako podoba M. B. na Sr. Gori ni prava, ni avtentična, ampak podtaknjena, vernike vara, za nos vodi, ergo i fedeli sono tnr-Inpinati ? — No, to poboino skrb naj Ijabesnivi „Gazzettino“ prepasti le cerkvenim oblastim. Koga za noi voditi res ni kdove kako lepo, a vernike bi se ne vodilo za noa, ko bi tndi slika sveto-gorike M., B. res ne bila ona, katero je patriarh Marko Grimmi svetišča podaril pred 364 leti. Saj se boija pot na Sr. Gori ni začela saradi Grimanijeve elike, ampak saradi prikazovanja Matere Boije. Kaj pa, ko bi bila prvotno sliko bri iz-prva kaka nesreča zadela, ko bi jo bila
o.	pr. strela uničila ? Ali bi se bila boija
zastopnikov deželnega odbora, bo morala v dveh tednih izvršiti sklep varstvene ali kazenske sodnije. Nastavljalo se bo otroke večinoma v vzgojevalne in poboljševalne zavode. Stroške bo deloma nosila država, deloma dežela oziroma gojenci saini ali občine. Dežela bo morala skrbeti za ustanovitev potrebnih zavodov. Kjer že obstojajo zasebni zavodi, porabljali se bodo v ta namen ti, ako jih deželna komisija pripozna kot sposobne za javno skrb za vzgojo.
Razume se samo ob sebi da sc bodo v naši deželi pripoznali že obstoječi vzgojevalni zavodi oziroma sirotišča. In kaka sirotišča imamo? Imamo štiri ital. sirotišča in sedaj se snuje še peto. Slovenci nimamo še nobenega, ki bi že vršilo svojo nalogo. Naši otroci bi sc brez dvojbe nastavljali po ital. sirotiščih, kakor se dogaja že sedaj. Ker pa misli pravosodno ministerstvo resno skrbeti za vzgojo zanemarjenih in zapuščenih otrok in je gotovo, da je v slovenskem delu naše dežele na stotine takih otrok, je jasno, da bi se nam v narodnem oziru izgubil cel rod, ako si ne preskrbimo slovenskega sirotišča in drugih potrebnih zavodov. Čas za to je sedaj skrajen, potreba nujna. Misel, ki jo izraža zakonski načrt pravosodnega inini-sterstva, je d a 1 ek o s ežna. Na tisoče otrok bo v zmislu te postave dobivalo nravno - versko vzgojo in se usposabljalo za samostojnost v bodočnosti.
j	—	-
: pot zato ustavila ? Ne I ampak napravili bi bili drogo podobo, in romanje na Sr. j Goro bi zato ne bilo prenehalo.
Morebiti pa „Gazzettino“ misli, da 1 se vernike vara zaradi tega, ker imajo > 8vetogorsko sliko za Grimanijtvo, ki pa kakor trdi g. Gyra, ni? No, ljudstvo se
* pač male meni za to, je li slika Petrova ali Pavlova, in ne bi nehtlo romati na Sv. Goro, ko bi tndi zvedelo, da sedanja ! slika M. B. ni prvotna, kakor trdi g.
1 Gyra. — „Gazzettinou nij pa prijazno tndi nam odgovori na vprašanje : Kaj pa, ko bi imel kdo sliko, ki Bam dobro ve, da ni original, ampak le kopija, bolje ali manj dobro zadeta po izvirnika, in bi jo koma za visoko ceno vsiljeval za original, bi bilo li to polteno, nravno ? Fiat applicatio I
Obširneje bo pa treba odgovoriti „Gazzettinu“, oziroma g. Gyri i b zgodovinskega italiiča. Ta moramo pa že glo-bokeje pogledat1. — Pod a'iko, ki jo je bil g. Gyra na ogled izpostavil, je bilo pisano: »La vera ed antentica (ffgie della B. V. di Monte Santo, donata dal patriarca Mirco Grimani nel 1641 alla chiesa di Monte Santo e di I k poi fatta sparireu, t. j. prava in avtsntična alika M. B. na Sr. Gori, katero je patriarh Marko Grimani I. 1544 podaril cerkvi
Goriški Slovenci, ki bijemo trd boj za narodni obstanek, ne smemo zamuditi te prilike. Ta postava postane la ko za naš narodni obstoj v Gorici odločilna, ako nas najde pripravljene. Na tisoče mladeničev in deklet si lahko na ta način vzgojimo in narodu ohranimo. Misel »Slovenskega sirotišča" je torej v tem pogledu velika in vredna, da se zanjo ogrejejo vsi in pred vsem naša županstva. »Slovensko si rotišče" postane lahko sčasoma središče naše mladinske organizacije v Gorici in sploh na Goriškem ter krepka trdnjava zoper vse napadena našo narodnost. Poleg »Šolskega in Malega Doma“ ter »Simon Gregorčičevega Doma" bo pomagalo tudi fSlovensko sirotišče*. ki bo stalo tik ob Soči, odbijati vihar, o katerem poje v proreškem duhu Simon Gregorčič : »Vihar grozan, vihar strašan prihrumel z gorskega bo juga-.
Deželni zbor goriški
je imel v pekek 8. januarja svojo 8. sejo, katere so te udeležili ve i poslanci z nadškofom dr. Sedejem in cerarskim namestnikom princem Hohenlohe, katerega je spremljal dvorni Bvetnik grof A t te m r.
Kmalu po peti ari otvori deželni glavar dr. Pajer sejo ter pozdravi
zbornico in cob. namestnika. Na to p o prime besedo princ Ilo h en lo h e ter pozdravi zborovalce v ital. in slov. jezika tako-Ie:
nVisoki deželni zbor 1
Naj mi bode dovoljeno, da Vas, častiti gospodje, o priliki daneB začenjajočega se zasedanja v imena vlade I najvljudneje pozdravim. — Vlada upa J trdno, da bode mogoče premagati težave, katere to ovirale konštitniranje deželnega zbora v zadnjem zasedanja. Dolgo tega že pogreša dežela blagonoBnega dela svojega deželnega zbora, in živo želi in hrepeni ljudstvo po rešitvi mnogoka-terih važnih in nnjnih del od strani tega zastopa. — Zatorej pa bode tudi vlada podpirala z vsemi svojimi močmi vsako prizadevanje, da se pride do složnega in mirnega dela na gospodarskem polju. V tem smislu usojam se voščiti Vašim posvetovanjem prav srčno najboljših uspehov.
Pcčažčujem se slednjič predstaviti visoki zbornici gospoda svetnika grefa Attems kot zastopnika vlade".
Vsled dogovora med vseui strankami deželnega zbora dvigne se deželni glavar in ž njim vred vsa zbornica, ki stoje poslaša besede sočutja in sožalja radi velike nesreče, ki je zadela prebivalce v Siciliji in Kalabriji po velikanskem potresa zadnjih dnij. Kjer so stala cretoča mesta s sto tisuui ljudij, obko-
svetogorski, in ki je potem c d tam izginila. Podčrtali smo zgoraj besedici: di 1<\. Te dve besedici bo menda pač nanašata na Monte Santo. S tem g. Gyratrdi, da je podoba Grimanijeva izginila s Svete Gorel — Nekoliko uižje pa pravi „Gazzettinou : II qaadro della Ma-donna spati dalla chiesa di Sal-ca n o, slika je izginila iz solkanske cerkve! G. Gyra: hic hoeret »qaa! Tu Be je nekaj pokazilo: Grt f Oerindar erk iirt mir d:esen Zw!espall der Natur 1 Ta imamo očividno protislovje. To se ne vjema.
In ko bi bila svetogorska milestna podoba res kdaj „izginilau, kdaj naj bi ae bilo to zgodilo, pred kronanjem, ali po kronanja I. 1717?
Kakor smo videli prej, trdi „Gaz-zettino“ oz. g. Gyra, da je slika izginila iz solkanske cerkve, torej po kronanja, mej 1786—1793 ker le 7 let je bila slika svetogorske M. B. v Solkana. Zdaj pa vprašamo g. Gyro: kako je to, da ae na vaši sliki prav nič ne poana, kje sta bili kroni M. B. in Je-zuščka pritrjeni? Tehtali sta pa kroni celih 6 unč. in ju je bilo že treba dobro pritrditi. Hic Rhodus, hic salta!
in vzemimo tndi, da bi bila slika res izginila iz solkanske cerkve, bi li mo-
goče bilo, da bi ljudstvo pozneje nikdar ne bilo o tem gororilo, da bi se prav nič ne bilo ohranilo v ustnem izročila? To bi bil tako pomenljiv dogodek, da bi se gotovo še zdaj o tem govorilo, saj je od takrat sem šele dobrih 100 let! Cre-dat Jadoeus Apells, da bi o tem nihče drag nič ne vedel, ko sam g. Gyra I To naj veruje kak glupec.
»Gazzettinou prinaša potem kratek zgodovinski posnetek o tej sliki, ki pa zanj ne prevzame nobene odgovornosti. Jako modro! Ta posnetek pravi, se opira na dokumente, listine g. Gyra. Podobo, tako začenja, je svetišča podaril pa -triarh Marko Grimani I. 1514, slikal jo je na cedrovino, kakor menijo nekateri, sam Tizian, bolj verjetno pa kateri njegovih učencev. — Kako imenitno, jelite !
—	Dne 12. okt. 1644 je patriarh pred to podobo prvi maševal na oltarja, ki ga je tudi on sam svetiičn podaril. — Pokojni Červ, ki je spisal zgodovino svetogorske božje poti, navaja vse vire, iz katerih je zajemal, o tem nič ne pove. Podčrtajmo zdaj debelo besede: na oltarju, ki ga tndi on — Grimani — svetišču podaril. Pomnimo dobro te besede I
„Gazzettino“ trdi dalje, da je bil avetogorski aamosta zatrt I. 1784. cerkev
Ijena z gostimi vasmi in bogato zemljo, leže zdaj razvaline in podrtine, ki krijejo nritelih človeških žrtev. Od vaeh stranij sveta prihajajo izrazi sočutja in sožalja z nesrečnimi kraji ter podpore ▼ blaga in denarn za preostalo reveže, ki ao zgubili ‘vse, kar so imeli, veliko njih todi zdravje. Sklene svoj nagovor z besedami (v ital. in bIot. jezika):
nUjojam se predlagati, da se me pooblasti odposlati kraljevskemu mini-sterstiu t R:mu v roke ministerskega predsednika avoto 6000 K, ki se iiplača iz deželnega zaloga t pomoč poškodovancem po potreta v Kalabriji in Siciliji44.
Poslanci so molče pritrdili predloga in seja se je zaključila r znamenje sožalja.
Drago sejo je imel imeti goriiki deželni zbor ▼ pond. dnell. januarja. Ob 5. uri popoludne je bila galerija (prostor, namenjen za poslušalce) natlačeno polna; mnogi ao stali celo zunaj nje na hodniku. Razuu občinstva iz mesta je bilo tudi mncgo poslušalcev z dežele iz vseh stanov. Vse je pričakovalo neatrpno na sejo, ki bi imela odločiti o bodočnosti deželnega zbora.
Ali kakšna prevara ! Ob določenem časa pridejo v dvorano poslanci slov. ljudske in ital. liberalne stranke z deželnim glavirjem in vladnim zastopnikom. Sedeži bIov. liberalcev in ital. ljudske stranke so bili prazni.
Predsednik naznani, da ital. ljudska stranka mu je ustmeno sporočila, da se seje ne ndeleži, in da slov. liberalci so mu poslali pismeno izjavo v istem zmislu, katero prečita deželni tajnik v slov. in ital. jeziku. Pravijo, da slov. klub je del v svoji spravljivosti tako daleč, da je privolil slov. klerikalcem enega odbor* nika, a vkljnb temu ni priilo (na ital, strani) do sporazumljenja. Ker nočejo, da bi se ponavljali prizori, kakorine smo videli v jeseni, in da bi ae denar tratil, se ne udeležijo deželnozborskih sej, dokler bodo trajale te razmere.
Ker itejeta izostala klaba 16 poslancev, ostali pa le 14, se seja ni mogla otvoriti in deželni glavar je samo naznanil, da morebitno drugo sejo dež. zbora naznani poslancem na dom. Poslanci so zapustili dvorano in za njimi raaočarana galerija.
pa zaprta do 1796. t. j. 12 let in 6 mesecev. Červ pa pifie, da je povelje, da se ima božja pot na Sv. Gori ustaviti, cerkev in samostan pa zapreti, izšlo z Dunaja 30. apr. 1785. izvršilo pa 1!8. jan. 1786. Po Črva je ostala cerkev zaprta do 15. fjbr. 1793 torej le 7 let in nekaj mesecev. — Po „Gizzet-tina“ j* bila pod Francoii na Sr. Gori vojainical — Radi bi vedeli, kam so vojake nastanili. Saj je bila zapadna p o-lovica samostana sezidana iele mej leti 1815—1817 I
Zpaj pridemo do tega, kar smo že gori rekli, da naj se debelo podčrta. Červ piie, da je I. 1786, ko je bila božja pot na Sr. Gori zatrta, veliki oltar dostal kanalski župnik Ant. Segala za cerkev v Marijinem Celja nad Kanalon. „Gazzet-tin“ pa trdi, da ga je za isto cerkev kupil grcf Rsbatta iz Gorice za 400 gtd. Pa do tega ni toliko, kdo je oltar v dc-stal, toda naravnost drzna je trditev „Gtzzettinov&u. Veliki oltar, ki ga je bil
1. 1544 svetišča podaril patriarh Grimani, je kupil itd. 1 Ta je pa že predebela 1 Obstupetc.te omnes, intenti-qae ora teneto. Čojte in strmite. Po „Gazzettiniju“ je oltar, ki je zdaj v Marijinem Celja, svetogorskema svetišču podaril patriarh Grimnai I. 1544, gotovo pa je, da ga je 8. avgusta 1688 poavetil tržaški škof Jak. F. Goriizutti torej colih 144 let pozneje, ko je bila oerkev po-
Politični pregled.
Državni zbor.
Na dnevnem reJu prihodnje seje poslanske zbornice, ki bode v sredo 20. t. m. sta tudi te dre točki: razprava o v*eh doslej še ne agnosciranlh državnozborskih volitvah od moseca maja 1906 in poročila jubilejnega odseka glede zakonskega načrta o ustanovi sto milijonov kron za starostno in invalidno zavarovanje povodom cesarjevega jubileja.
Avstro-ogrska-turSka pogajanja.
»N. Fr. Pr.“ poroča iz Carigrada : Minister za unsnje stvari Terfik paša je pooblastil dopisnika „N. Fr. Pr.u, naj dementnje poročilo tarških listov, da je porta odklonila avstro-ogrsko ponudbo. Tevfik paia je izjavil, da ni ministerski svet v tem ie ničesar sklenil. Tevfik paša smatra sporazum z Avstro-Ogrsko kakor zagotovljen.
Turčija je vsprejela ponudbe Av-stro-Ogrske, ki bodo služile kot podlaga za nadaljna pogajanja. Ugoden vspeh teh pogajanj je zagotovljen, vsaj tako je rekel turški minister za zunanje zadeve, Kiemil paša, v turškem parlamentu.
—	V Srbiji je ta vest jako razburila duhove.
Ministerski predsednik baron Bicnerth bolan.
Z Dunaja poročajo, da je mini-sterski predsednik baron Bienerth še precej opasno obolel.
g. učitelju Kašča v Tolminu.
Duhovnik na Kanalskem išče kuharice. Ako bi se kuhar oglasil, 1 bi ga še rajše vsprejel. — Plača po dogovoru. Po vrhu bi imel kuhar tudi upanje do tisočakov, ki bodo baje duhovniku ostali. Ponudbe vsprejema uredništvo .Prim. lista“. Toraj g. učitelj Kašča po-žurite se.
avečena I Iniqaitas mentita est sibi I To se res pravi samega aebe po zobeh biti.
—	Kako naj bi bili tudi oltar, ki je zdaj v Marijinem Celju, stisnili v tako ozek in nizek prezbiterij, kakor je bil izprva svetogorski ? Saj ni bil nič višji od sedanjih dveh kapelic sv. Jožefa in sv. Ane. Milostno kapelo, oziroma prezbiterij so za seženj zvišali že proti konca XVII.ga stoletja, da so mogli tolik oltar noter spraviti.
Zdaj pa še nekaj lepega. G. Gyva trdi, da j9 bil patriarh, kolikor se da razvideti iz starih letopisov (?), sliko M. B. naročil v nekoliko večjih merah, kakor je bil okvir, ki jo je imel obsegati, tako da jo je bilo treba obžagati-se-gare, in da se na njegovi — Gvrovi — sliki reB pozna, kot bi bila obžagana I — Risam teneatia I Ugovor je dober, pravijo, četudi je iz trte izvit. Nekdo, ki ma je svetogorska mil. podoba tudi od bliža dodobra znana, je g. Gyro opozoril na to rszliko mej obema podobams, in g. Gyra se zvija in si pomaga, kakor že more. Patriarh naj bi bil pastil obžigati tako dragoceno sliko, ki je kakor trdi „Gazzettinou, če že no Tizianova, pa vsaj enega najboljših njegovih učencev I To naj veruje, kdor more! Toliko estetičnega čota je patriarh gotovo imel, in je bil todi tako darežljiv, da bi bil dal raji okvir prenarediti, ne pa podobo ob-sigati 1	(Konec	prihodnjič.)
Novice.
Zasedanje deželnega zbora gori-škega je zopet odloženo. Po izjavi, katero sta dala Faidutti-Gabršček, da njijuni pristaši se ue udeležijo sej, dokler trajajo sedanje razmere, je sklicevanje sej brez pomena. Ker so se pa stranke od jeseni do zdaj nekoliko zb i-žale, ni izključeno, da se popolnoma pogodijo, ako jim vlada da še neko iko časa, da bodo hladno in brez strasti razmišljevale nalogo, katero so prevzele od volilcev s tem, da so sprejele izvo litev. Zato jim vlada ni pretrgala niti življenja, ampak jim hoče dati priliko, da premislijo še enkrat svoj položaj in ravnajo po tem. Zdi se, da vlada hoče za nekaj časa zopet poskusiti, ali je mogoče, da bi strankarji krenili na drugo pot, kjer bi se srečali in si prijazno roko podali, v kolikor je to sploh mogoče.
Volitve v trgovsko in obrtno zbornico, ki so se vršile v torek in v sredo, so izpadle za Slovence neugodno. Kjer smo upali, da zmagamo z lepo večino, smo propadli z znatnim številom glasov. Na zmago smo npali v obrtnem oddelku v kategoriji b) in c) s petimi kandidati. Slovenski kandidati so dobili v kategoriji b) 43 glasov, laiki pa 87, v kategoriji c) so dobili slovenski kandidati 426 glasov, laiki pa 548. Ta itevila so nas iznenadila. Ali je postopala volilna komisija pravilno iu nepristransko, ne vemo, a dognalo se bo 2e. Komisija je bila laika. — Slovenci smo ie potisnjeni za zdaj iz tega važnega zaroda. A čas pride, da dobimo tadi v tem zavoda svoje pravice. Pa tudi razmere na slovenski strani se morajo premeniti. Posebno se mora paziti za časa, ko komisija odmerja davek trgovcem in obrtnikom. Tu je prilika za to, da ai pridobi mnogo Slovencev, trgovcev in obrtnikov volilno pravico v tej velevažni zbornici.
LaSki denarni zavodi in slovensko ljudstvo. — Slovenci na Goriikem imamo mnogo svojih posojilnic, skoraj v vsaki večji občini imamo svojo posojilnico in hranilnico, zraven teh imamo v mesta „C*ntralno Posojilnico", ki dovoljuje, prevzema in dela večje denarne operacije. Prilike imamo torej dovolj, da se strežemo pri domačih denarnih zavodih. Uže delj časa opazujemo, da naie ljudstvo z dežele ima ie mnog) opravka z laikimi bankami, ki dovoljujejo svoj dobiček za razna velelaika društva, ki imajo poitalijančevalen namen. Na kratko rečeno: Tisti Slovenci, ki imajo le količ-kar opravka z laikim denarnim zavodom, pomagajo Lahom kopati grob za Slovence. Dobroznaaa laika „Cioperati-va“ ima a S ovenci mnogo posla. Ule mnogo posestev, hii, kmetij in drugega ima v slovenskem deln naie dežele. V mnogih občinah ima ta velelaika banka volilno pravico v stareiinstva. Pred kratkem je padla v njene roke spet neka hiša v goriški okolici. L? mal pogled v zemljiško knjigo zadostuje, in prepričamo se, koliko posla ima ta banka b Slovenci. Nam Slovencem tega treba ni. Inamo Bvoje denarne zavode. Mi BCooperativiu sicer ne rečemo nič, ona postreže, kdor pride. A slovenska nezavedaost j« še velika 1 Na nosu imajo svoje domače poštene, aolidne in trdne denarne zavode, a gredo raje v mesto k drngorodcem, kjer je denar morebiti dražji, čas potratijo, ie marsikaj zraven zapravijo in zraven tega slovenstro tlačijo. Tako znajo delati le Slovenci 1 Noben drag narod ne bi trga delal I
—	Miloščina za po potresa ponesrečene Italijane se je nabirala po odredbi goriikega knesonadikofijskega ordinar. po vaeh cerkvah naie ikofije v nedeljo pri av. maši in po poldne pri blagoslov a.
Za po potresn ponesrečene se je nabralo po cerkvah v slovenskem dela
dežele in sicer : V Šmarjah 12 K, v Ajdovščini 7 K, v Kobaridn 10 K, v Mirnu
35	02 K, pri Sr. Luciji 25 24 K, v Škrbini 11'45 K, v Renčah 4050 K, v Šempasu
4	K, v Volčah 25 K, v Lokvah 10 K, v Levpi 16 K, v Št. Ferjana 2290 K, na Srpenici 46 K, v Ročinja 2213 K, v Medani 25 K, v Kozani 20 K, v Cerovem 20 K, v Ohlokah 12‘30 K, v Št. Tomaža 10 K, v Lokavca 21 K, v Doberdoba 10 88 K, v Avčah 30 K, v Podsabotinu8 K, v Stržišču 10 K.
— Telefonsko progo Trst-Pazin -Pulj so 11. t. m. izročili prometu. Pristojbina za pogovor 3 minute iz Gorice v Pulj stane K 1'60.
— Osebna vest. -- Gospod Ignacij Bajt, učitelj v kaznilnici v Gradišču, je.pomaknjen v X. činovni razred.
— Izpred sodišča. — 17-letni Ciril Bavčar iz Sela, ki si je prilastil kakih 50 glav kuretine, v okolici Sela-Batuj itd., katere je prodal v Trstu, je bil od tuk. okrožnega sodišča obsojen na 2 mesečno težko ječo.
— Potres. — V noči od torka na sredo okolo 1 ure 50 min. popolunoči smo imeli tudi v Gorici potres. Čutila sta se dva še precej močna sunka trajajoča kakih 6 sekund.
Z ozirom na grozno potresno nesrečo v Kalabriji in Siciliji so se ljudje, ki so čutili potres, jako prestrašili. — Mnogo njih je poskakalo iz postelje in nekateri zapustili so celo hiše. Škode ni napravil potres nikake. Ob istem času je bil potres tudi v Trstu, Pulju, Benetkah, v Milanu, Genovi, Bolonji, južnem Tirolskem in po vsej Furlaniji.
Močan potres so čutili tudi v Pizi, Lucci, Pistoji, Raven’, Perugiji, Ferrari, Veroni, Reggio d'Etnilia, Ballunu, Rimini in drugih krajih.
Ravnatelj observatorija v Kataniji (Sicilija) je brzojavil „Agenciji Stefani", da je konstatoval, da se je znižalo blizu pristanišča tolik obrežja kolikor tudi zgradbe.
— Novice iz Aleksandrije. 9. jan.
—	V ned. 3. januvarja je bila ob 10. uri v cerkvi sr. Kttarine pontif kalna črna sv. maia za ponesrečence po potresu v Siciliji in Kalabriji. Navzoči so bili vsi konzuli in ogromna množica občinstva. Mej sv. maio se je nabralo 2500 frankov za ostale ponesrečence. — Avstrijska kolonija je darovala v isti namen 5000 frankov. Do sedaj se je nabralo v Aleks, do 100,000 frankov ter mnogo obleke, zdravil in živil. — Avstrijska bolnica v Moharrembergn pri Aleks, je bila otvor-jona 2. jan. — Die 7. jan. je nmrla v evropski bolniinici Marija Costa iz Vrtojbe, previdena b bv. zakramenti in bila danes slovesno pokopana. N. p. v miru!
— Velik inanifestacijski shod za slovensko vseučilišče so je vriil minolo nedeljo v Ljubljani v veliki „Uaionovi“ dvorani, katerega se je udeležilo 3000 Slovencev. Sboi sta priredili združeni slovenski stranki. Na Bhodu, na katerem so govorili govorniki, obeh strank, bo bile sprejete reBolacije za ustanovitev alov. vseučilišča v Ljubljani in proti ustanovitvi ital. vseučilišča v Trstu. Zi ta dan je bilo pripravljenih mnogo orožnikov v Ljubljani, ki bo bili poskriti po raznih hitah o okolici hotela .Union*, a niso imeli kaj delati. S takimi policijskimi odredbami se le ie bolj razburja sicer mirne Slovence. Viada takim potom dosež ravno nasprotno, kar namerava.
— Napadalec Semolič, o katerem smo svoj ča« poročali, da mu je bila kasen zriiana na 10-letno ječo, je bil priveden v gradiiki zapor dne 8. t. m., s ksterim dnem je nastopil 10 letno, kasen.
Sleparja išč« goriško sodišča in sicer nekega JožeTa 13rkljačiča, agenta tvrdke Salenc na Dunaju. Oileparil je več oseb posebno v Gorici in v goriiki okolici h tem, da jim je obljubil, da jim bo oskrbel razne nabožne podobe. Naprej si je storil dati nekaj denarja na račan, potem pa slik nič poslal. Občinstvo naj koj naznani sodišču ali policiji človeka, ki bi se asiljeral s tako prodajo nabožnih alik.
Listnica uredništva. — Gosp. dopisniku iz B.: Ostanemo pri tem, kar smo rekli. Nimamo nič, proti temo, da se obrnete drugam; ako pa želite, da se Vaš dopis objavi, dajte Bvoj podpis pod dopiB. Zdrav ! Gorenjepolje: Prihodnjič !
Hi
m
Svetujemo vsaki nevesti
(novici)
kadar bode kupovala balo, naj se
—	posluži le v —
»Krojaški zadrugi"
tam vdobi
najboljše platno in bombažev i n o za perilo, krasne odeje iz volne, šivane koverte, zavese, preproge, cvilh, žimo, volno v dlaki za postelje. =
Prte ni n e, namizni prti, serviete, žepni robci, krasne obleke za po-el^.3 roko iz volne in svile.
Pravo švicarsko vezenje v v e 1 i-a\ av av kanski izberi. ay av av =-■■■ —Cene so stalne.
$
v
v
$
Mesine novice.
m Konsorcij pekov v Gorici. —
Konsorcij goriških pekov je dal tiskati ■cenik kruha, katerega imajo pribitega vsi goriški peki v svojih prodajalnah. Cena kruha je od novega leta naprej sledeča: Kruh bel, fin po 4-1 vin. kg, kruh bel po 40 vin. kg, kruh sirkov po
36	vin. kg, rogeljčki veliki 4 kosi 16 vin., rogeljčki mali 4 kosi 12 vin., ki-feljni in iunčke 4 kosi 12 vin., kruh ržen po 40 vin kg.
Cena krulu je torej poskočila za
4	vin. pri kilogramu. Ni nam treba posebej povedati, da je ta povišek vzbudil splošno nevoljo pri goriškem meščanstvu. Slišali smo mnogo pritožb in mrmranja. Noben povišek živil ne tako hudo zadene ljudstvo, kakor ravno povišek cene kruha. V koliko je bil povišek cene kruha upravičen, ne bomo preiskovali. Pekovski mojstri pravijo, da je cena moke poskočila, da pekovski pomočniki zahtevajo povišek plače itd. Ali res je tudi, da pekovski mojstri imajo v razmerju z drugimi obrtniki večje odstotke dobička. Sicer mi pekovskim mojstrom privoščimo dober zaslužek, po sebno pa še, Ker je skoraj polovica goriških pekovskih mojstrov slovenske narodnosti, a ceno so imeli zvišati le ■finejšemu kruhu, kifeljčkom, kruhu iz mleka itd. Navadnemu kruhu pa bi imela ostati sedanja cena. To smo napisali na željo nekaterih slojev iz nižjega stanu, ki so s povišanjem cene kruha najbolj prizadeti.
m Kinematograf v „Centralu".
—	Po velikem trada se mi je posrečilo
dobiti zanimive slike o strašnem potresa v Kalabriji. Slike so originalne. Predstave bodo samo 4 dni in sicer dne 17., 18., 19. in 20. t. m. Slike so zanimive. Nikdo naj ne zamadi ogledati si te predstave. Več so izve iz oglasa. Tach6rne.
m Prognancl. — Iz Gorice so bile
I.	1908 prognane 302 osebi. Med pro-gnanci je bi'o seveda največ laikih podanikov.
m Električni tramvaj t Gorici, se odda javnemu prometa 1. fibrurarja — Tako se namreč govori po mesta. Pj-nkainje s tramvajem se nadaljejo. Cena vožnji bo baje Bledeča: Z južnega kolodvora na državni 20 vin., po mesta pa 10 vin. Pred osmo uro zjutraj bo Btala vožnja po mestu samo 6 vinarjev, in to zaradi delavcev in učencev.
Iz goriške okolice.
g Iz Podgore. — V sobotni številki .Primorca** nas neko {loveče, ki ima menda slamo v glavi, napada a čuki in čukinjami, posebno pa ie gospoda kurata, to pa baje zaradi tega, ker mu je naie druftvo trn v peti, in ker vidi, da gremo vedno naprej. No, mi povemo njemu in vsem njegovim pristalem, da nas ne bo nikdar s tem prestraiil, ampak le pogum nam daje, da se bomo ie bolj oklenili druitva in delali v zmislu naših načel.
—	Smejali smo se, ko amo slilali, da razliva svoj žolč posebno nad tem, ker je pevcem ob priliki serenade gospod karat podaril 20 K in njim, dagiravno jih je 26 (seveda po Številu) aamo 6 E. In pa naie veselice. — Mi amo zadovoljni, ker dvorana je bila pri obeh na-lih veselicah natlačeno polna. Da imamo ljudstvo za seboj, to primate sami. Da pa gotovih gospodov ni k naiim veselicam, nas tudi ne atraii; se vsaj poznamo, in vemo, po čem diiijo. — Brez teh gospodov vi nikamor ne pridete, ako Vaa ne podpirajo. Upamo, da ae bodo tudi ti apametovali. Vi se le takrat oii-žite, kadar dobite kronce. Tako se je izrazil tudi sam Vai pristal. Dobite baje podporo za ljudsko knjižnico od občine. Kje je pa le draga, ki jo dobite od gotove strani I Zakaj pa knjižnioa ne posluje že skoro eno leto? Tako tudi pevski in tamburalki zbor zamore nastopiti le s tajimi močmi.
Vaia narodna zaveBt bo vzbudi le pri kozarcu „bricau. Nam očitate, da pijani na oder hodimo. Saveda ate po sebi posneli, kar nam očitate. Ali hočete, da Vam pokličemo v spcjjiu izlet na Vo-gersko, ko je bil nekaterim cestni jarek za posteljo?
Naiega gospoda kurata bi radi utopili v kozarca vode, kakor tadi gospoda učiteljna Justina.
To je menda prva točka v vaših pravilih. Naie člane in telovadce kakor tudi Marijine hčere na cesti javno napadate in zasramujete, ker se ne sramujejo javno pokazati, da so sinovi in hčere sv. katoliške cerkve in bojevniki slovenskega naroda. To znate I Toda apamo, da bo tadi tega enkrat konec, ia bomo veseli enkrat zaklicali: Podgoraki liberalizem je po dolgi, a mučni bolezni v plesu in pijančevanja mirno zaspal, ter se preselil iz solzne doline podgorsko v pozabnost in brezpomembnost. Mi pa se ob teh napadih ie bolj tesno združimo. Pridobivajmo društvu novih članov, katero edino nas more privesti do prave krščanske Izobrazbe ter delajmo po načela: Vse za vero sveto in domovino drago!
g Novo društvo za zavarovanje goveje živine temeljem vzajemnosti se je ustanovilo minolo nedeljo v Sovodnjab. Delokrog draitva se razteza na Savodnje, Robije, Gabrije in Boikini. Udeležba na uitanovnem občnem zbora je bila velika.
g Lokovec. — Predragi „Prim. Liat** I /e dolgo ni bilo nobenega dopisa od nas. Mislil mogoče, da bo se razmere v naši občini poboljšale? Kaj še ! Še vedno so iste ia še slabše. Nai g. župan je silno mogočen; kar on ukažs, mora se izvršiti. Da je liberale’c, to vemo, da u-ailjaje tadi dragim liberalna načela, to tudi vemo in še celo naiih gg. sta-raiinov ne more pustiti pri miru. Tadi naš obč. tajnik, ki se imenuje naprednjak, je mož „učenjak“ od pete do vrha, mogočen je, da se mu morajo vsi Ij udje pokoriti. Posebno na našega preč. g. karata so se spravili vsi liberalc*. Hujskajo ljudi proti njema in nabirajo podpise in tekajo v ikofijo, da mora proč. Kaj ne, »mogočni* so naši liberalci njim na čelu župan in obč. tajnik. Ii čajte, zakaj uprizarjajo tako gonjo zoper njeg»l Zato, kar ljudi odvrača od krčme, od plesa, od ponočevanja itd., ia jih uči, posebno mladeniče, da bodo enkrat dobri gospodarji. Toda županovih in tajnikovih slavnih dni ho kmalu konec, ker pripravlja se polom. O tem, ako dovolite gosp. urednik, bomo poročali pravočasno. (Prosimo! Ur.)
g Lokovec. — Odbor „Slov. kat. izobraž. druitva" v Lokovca izreka tem potom naiemn prečastitama gosp. karatu Fr. Klanjščeku iskreno zahvalo za novoletni dar v denarja v zneska 22 K 10 vin. Bog ga ie mnogo let ohrani med nami zdravega.
g Umrl je v torek 12. t. m. v Lokah pri Kronbergu starček Mohor Hvalič, v 91 letu svoje starosti. — Skoraj 4 leta je preživel na postelji. V svoji bolezni je bil 24. previden. Naj v miru počiva!
Iz ajdovskega okraja.
a Redni občni zbor „Kmetske zvcze“ za sodni okraj Ajdovššina bo ▼ nedeljo 17. t. m. ob 3. in pol popolu-dne pri Rabku na Goričici. Dnevni red po pravilih. — K obilni ndeležbl vabi odbor. —
a Umrl je 8. t. m. r bolnišnici usmiljanih bratov v Gorici g. Žiga Far-lani, vpok. davčni kontrolor. V nedeljo so ga pripeljali v Rihenberg. — Služboval je na Kranjskem, zlasti več let ▼
II.	Bistrici. — Bil je blagega značaja, zato na sploh priljubljen. — Žilujoči obitelji naie iskreno sožalje I
a Vel. Žiblje, 10. jan. Dne G. t. m. umrla je tu po dolgi mačni bolezni Marija Trohe roj. Čermelj, soproga našega g. župana v itirosti 31 let. Pokojnica zapustila je 6 nedoraslih otrok. — Kako je bila pokojna v občini spoštovana, pričal je sijajen pogreb, kojega se je udeležilo občinstvo v obiiem števila. Blaga pokojnica je bila poznana kot vzorna gospodinja, ljubljena soproga in skrbna mati svojih otrok. — Marsikatero oko je bilo solzno spremljevaje jo k večnemu počitka. — Blagej pokojnici večno IuJ, OBtalim pa naša sožalje I
Iz kanalskega okraja.
ki Iz Avč. — Dne 13. t. m. čutil ne je zjatraj ob 2. orali močan potres, dvakrat zaporedoma.
Iz cerkljanskega okraja.
c Cerkno. — Na sv. treh kraljev dan je sklicala tukajšnja „Kmečka iveza“ javen shod v dvorani „Gospod. doma*. Predsedoval je Fr. T a v ča ^zapisnikar pa je bil g. J os. K o a. Predsednik otvori shod in govori o potrebi ustanovitve slov. vseučilišča v Ljubljani.
Nato povzame besedo visokošolec iurist Ciril Sedej, ki je v lepem govora utemeljil že znane in po časopisih prijav- '
Ijene resolucije, ki so bile soglasno sprejete. Privzeli sta se še naslednji dve resoluciji : .Kmečka zvezau za cerkljanski sodni okraj zahteva premeščenje slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico, in sicer še v tekočem letu. Kiako zahtevajo vsi cerkljanski kmetje, da se ustanovi v najkrajšem času v Cerknem toli potrebna obrtna šola.
c Novaki. — Z veseljem smo brali, da nam .Km. društvo v Cerknem" zadnji čas tako lepo vspeva. Je res, da amo se Novačani dostej le časih posla žili istega druitva; a temu je bil kriv odbor, ki do zadnjega časa ni zadostno skrbel za zalogo vseh gospodarskih in gospodinjskih potrebščin. Promet se je dvignil, ko ste začeli prodajati tudi usnje, lončeno robo, ikafe in jestvine tudi na drobno I A ie sedaj moramo hoditi na dva kraja, kedar nam je knpiti n. p. železnine, koje društvo še ni nabavilo. Imejte vse in potem nam ne bo treba hoditi s kosem k »pri-jateljem**. Reči pa moram, da smo doslej posebno podpirali g. Pavleta v Strani. Imeli smo ga za strogo krščanskega moži. O njem je šel po Novakih glas, da gre vsaki dan k sv. maii. Malo čadno m nam je sicer zdelo, ko je ob zadnjih volitvah prav k nam poslal svojega svaka agitirat za liberalce; ie bolj smo se čudili, ko smo zvedeli, da je Pavletova hiia nekaka podružnica nove liberalne posojilnice ; a naia sodba je bila doloSena ie-le dne 4. okt., ko smo čuli, kako je naie ljudi sam stari Pavle zmerjal s čuki in njegovega sina moral držati drug liberalec, da nas ni dejanski nahrulil, ko smo ili v obhoda po Carknom. A sodbe ie nismo izrekli, tadi takrat ne, ko smo zaznali iz verodostojnega vira, da je ■tari Pavle obljubil 500 K Sokolom, če bi napravili tako veselico, kakor bo naii mladeniči-telovadci t C. Z laj pa, ko smo ■em čez Bevkov vrh nad Čeplesom izvedeli, da je stari Pavle lel v Planino agitirat za liberalno druitvo, kojemu naj bi bila srediiče krčma, cilj pa liter in plea; ko Be nam je zatrdilo, da je molčal k predloga znanih brezvercev ir. Cerkna, da naj se naroče kot glavni listi „Slov. narod", „Soča“ in „Primorec“ ; da se je celo aam s sinom vred vpisal v nameravano draitvo, smo se za trdno odločili in sobdu izrekli, kakor jo tokaj priobčujemo :KPavluamo radihodili, k Savla pa nam ne dopuiča naša kat. vesti Brez zamere!
c Planina. — Liberalci so zborovali na sv. treh kraljev dan v Jeramovi krčmi. Njih namen je bil, ustanoviti „Gosp. bralno“ (reci: liberalno) draitvo. Nova reč vleče, za to ae jih je tudi vpisalo krog 30; med temi vsi navzoči cerkljanski liberalci, kakor „Avgaitinov“ in „Firbarjevu itadent, oba „Pavleta“, mlajii in starejii. V odbor so volili tudi dve ženski, eno plesalko in eno častilko. Dne 10. t. m. v nedeljo pa bo napravili vrli telovadci izlet v Pianino, kjer so se udeležili shoda, sklicanega od „b1ov. kat. izobraz. druitva* v C trknem. Govorili bo kaplan Kos, trgovec g. Berk in iarist C. Sedej. Pri tem shoda bi sc jih bilo vpisalo gotovo okoli 60 ; a za takrat ae je izvolil le pripravljalni odbor. — Lahko rečemo, da amo liberalcem zmešali štreno.
Pravzaprav so sami društvo obiti. Po njih pravilih je glavna točka ples in zbirališče, središče v krčmi; torej nič drugega kot vzgojevalno druitvo za pivca in pijance. Takega druitva pa pošteni kmetje ne marajo ne za se ne za svoje otroke. Čeplez in Planina pomilujeta cerkljanska akademika in ostalo jaro gospodo, da so delali na dan sv. Janeza v planinski krčmi družbo novooaeliškim abecedarjem, ki so v Cerknem že itak t pregovorn.
Častitamo akademikoma k taki »glihi I-
c Hukovaka okolica. V časnikih čitamo, kako se ta in tam ustanavljajo razna bralna društva in knjižnice, v katerih najdejo ukaželjni Ijadje marsikaj poučnega, zanimivega in zabavnega. Vse hrepeni po izobrazbi, po vedi in napredku. Žal, da o takem napredka ia hrepenjenja po izobrazbi v naiem kraja ne morem poročati. Ako nagovorimo kakrga kmeti, naj ae naroči na ta ali oni dobri časopis, dobii odgovor: za kmeta je dovolj, ako zna kopati in orali. To je napačno mre* nje, zastarelo, ki ne spada več v sedanji »prosvetljeni* vek. Kaet mora tudi čitati in se zanimati za javno življenje. Vedeti mora, kaj delajo tisti, ki sklepajo postave za kmeta in delavca, katere je kmet in delavec poslal t razne državne in deželne zastopp, vedeti mora, zakaj plačuje denarni in krvni davek, nadalje mora vedeti, kako izčrpati iz zemlje večji pridelek, znati mora umno gospodariti in se baviti s tem, kako bi spravil Bvoje pridelke v denar po boljSi ceni. Vse to in marsikaj drugega mora znati kmet, ne pa samo orati in kopati. Vse( to pa ae čila v časnikih. Zato je neobhodno potrebno, da ai vsak kmet naroči vsaj en časopis, kateri ga bo seznanjal a temi stvarmi. Nai „Prim. List" je najbolj priljubljen pri ljudstvu. Tega bi ai moral vsaki posestnik naročiti. Korakati moramo naprej z dahom časa. Ne smemo za-oitati za dragimi narodi, da ne postanemo aužnji raznih napredujočih narodov. Pa tadi zaradi domačih razmer v deželi je potrebno, da ima posestnik Bvoj liet v hiii, da spozna, kateri možje, katera atranka je prava kmečka stranka, ki po avojih močeh Bkrbi za bltgor de-želanov. Ne verjeti vsakema kričača, ki pride med vas, da je kmetov prijatelj. Pravi možje, ki imajo srce za kmeta, sc možje, ki stojijo na čelu S ovenske Ljudske Stranke. Teh te oklenite in ne bodete zgrešili!
c Preklic. — Podpisani preklicujem, kar sem dne 13. decembra 1908 v Makučevi gostilni žaljivega govoril o g. Tomažn Štrukelj iz Csrkna. — Martin Štucin.
Iz folminkega okraja.
t Olepševalno in pogozdovalno društvo za Sv. Lucijo in bližnjo okolico, bo imelo dne 18. t. m. pri Sv. Lnciji koj po Zdravamariji zvečer v prostorih gosp. Josipa Muniha, gostilničarja, svcj prvi občni zbor, na katerem se izvoli prvi odbor.
K obilni udeležbi vabi najuljudneje župnik Jož. Fabijan.
t Volarje. — Odbor kal. alov. izo-braž. društva »Planinska* na Volarjih izreka dražbi av. Mohorja in „Dijaiki zvezi* svojo iskreno zahvalo za darovane knjige. Bog povrni.	Odbor.
t Bača pri Sv. Luciji. — Umrla je tokaj dne 6. t. m. kmetica Marija Kovačič v 87. leta svoje dobe. Pokojna je bila jako pobožna in bogoljabna žena ter akrba in vzgledna mati, pridna in veatna gospodinja, ki je natančno izpoi-novala svoje dolžnosti do svoje viaoke starosti. Pokojna je bila tadi poštena in pravična žena, zato ao jo Ijadje b šaljivim priimkom imenovali »Stati poštenjaki. Kljub avoji viioki starosti je bila zmožna opravljati gospodinjsko delo. — Dne 7. t. m. smo jo spremili k večnemu počitku tja gori na prijazni giiček sr. Mavra. — Blaga pokojnica uživa, kakor ■parno, za avoje vzgledno in krščanako življenje večno plačilo tam gori, kjer ni trpljenja, Bkrbi in žalosti.
t „Kat slov. izob. društvo* Podbrdo bode imelo dne 17. L m. po maši t druitveni Jobi tvoj dragi redni občni zbar. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega ohčnego zbora. 2. Po-
trditev računskega zaključka za i. l«08. 3. Volitev odbora. 4. Slučajnosti. K obilni udeležbi se vabijo člani.	Odbor.
    •
Iz bovškega okraja.
b V Bovcu, dne 6. I. 1909. — Slavno uredništvo „Primorskega lista* v Gorici. Z ozirom na § 19. tiskovnega zakona prosi podp. županstvo, da se sprejme v prihodnjo številko .Primorskega lista*, glede na dopis iz Bovca v št. 52 z dne 24. decembra 1908 sledeči popravek:
Ni res, da bi došel od c. kr. okrajnega glavarstva odlok, s katerim bi se bili dovolili občini Bovec živinski trgi.
Res pa je, da je c. kr. okrajno glavarstvo v Tolminu z cdlokcm z dne 24. 10.* 1908 81.12392 naznanilo podpiBanema županstva, da je c. kr. namestništvo v Trsta pripravljeno podeliti občini Boveo dva letna živinska trga, pa le tedaj če se poprej izvršijo gotovi pr goji.
Ni res, da ne mara bovško atare-šinstvo postaviti javne tehtnice.
Res pa je, da je boviko starešinstvo enoglasno sklenilo v avoji seji dne 24. novembra 1908 tako postaviti v prvih treh letih po izdaji koncesije za živinske trge. — Županstvo v Bovcu.
Župan: Mleku8.
Dostavek uredništva. — Ta „popravek" nič ne popravlja dopisa, katerega smo priobčili dne 24. dec. m. I. Popravek pravi, da je nsmestništvo pripravljeno podeliti občini Bovec dva letna živinska sejma ako se izpolnijo gotovi pogoji. Mislimo, da s tem bo sejmi občini Bovec zagotovljeni. Saj vendar ne bo županstvo nasprotovalo izpoljenja gotovih prgojev, kakor niso drage občine to Btorile. Dopisi ik je torej imel prav, ko je pisal, da se bodo v Bovca obdržali živinski sejmi. Le nekoliko nejasen je bil dopis, ki pravi, da so sejmi dovc-ljeni, med tem ko bi moralo stati, da so dovoljeni pod gotovimi pogoji, katere mora županstvo izpolnit'. — Kar se tehtnice tiče, pa le tiho. Vemo, da nekateri mogočni Bovčani niso za novo tehtnico. Starešinstvo je sklenilo šele 24. dec., da zgradi tehtnico, med tem ko smo mi dopiB prejeli uže 15. dec. Rajši naj povejo, kako so v prejšnji seji starešinstva razpravljali o tehtnici ... Da so ae zemljiške doklade v Bovca povišale od 85 od sto na 100 od sto, in da je b tem prizadet revni kmet, tega županstvo ni hotelo popraviti.
b Nesreča. — 17-letni učiteljščnik Fran Žagar, sin župana na Žagi, je šel v pondeljek na lov s hlapcem. V hribu nad vasjo Žaga je padel v 3 metre globok prepad ter se smrtno poškodoval. Klical je sicer na pomoč, a hlapec ga ni slišal. Ko je hlapcc videl, da sina županovega od nikoder ni, podal se je ga iskati. Po dolgem iskanju ga je našel v prepadu sicer še živega, a med potjo, ko ga je nesel domov, je umrl.
Iz komenskega okraja.
km Volčjigrad pri Komnu. — V itev. 101, dne 19/12 m. I. je prinesla »Gorica* povsem pravičen in resničen dopia
o	šol. vprašanju na Volčjemgrada in Ma-lidol-Tomaževici pri Komna. K dopisa je treba povedat’, da je odbil okr. šo'. svet— in aicer pomnoženi—našo prošnjo zadnjič dne 19 novembra 1908. ter utemeljil tako—le : C. kr.okr. šol. svet ni načeloma proti ustanovitvi enorazredne ljudske šole v Volčjigrada in Tomaževici, a . . . to je vendar ena reanična beaeda I Toda v onem delu atavka bi moralo biti pisano, nameato onega jalovega izgovora, da je protiven iz gotovih osebnih razlogov. Tako je goapoda!—O čemur amo bili u-verjeni, potrdil nam je namestniitveni
'veidik g. glavar, ki se je na dan volitve v komisijo za pogozdovanje Kras« pred podžupanoma občin: Tomalev:ca—Mali-dol in Volčjigrad izgovarjal, da je on nedolžen, da se ga po krivici napada v časopis h i. t. d. —
G. glavarju bodi porodano, da nismo na njega, kot predsednika okr. šol. sv. niti mislili, ker vemo, da bi on za vojo osebo vendarle ngodil naši prošaji, kirti se rad rešil našega nadli govanja I Nam se zdi, da ima pri tako važni seji glavno besedo nam iz načelnih in osebnih raztrgov nasprotujoči ud c. k. okr. šol. aveta, ki je bo. 6 rekel o neki priliki, kakor se govori, da nam bodete se zidali šolo iz »sirčja."
Sedaj nam je zgornji „načeIoma“ mamljiv. Zato pa upamo, da bode ravno isti„naČeloma* zjasnil malodolBka, to-tnaževska in volčjegrajska—čelat! Rižarne te, gospoda?
km Iz Gsbrovica. — Še nimamo svojega dušnega pastirja. Uže lep čas je potekel, odkar nas je zupusti naš ljubljeni in nepozabljeni preč. gosp, Nemec. Čutimo se osamljene, zapuščene. Pusto je pri nas ob nedeljah, kajti popoludanske službe božje nimamo. Prečastiti knezonadškofijski ordinarijat prosimo, da bi nam kmalu poslal dušnega pastirja po izgledu blagega g. N e me c a. — Polnoč starega in novega leta smo čakali v bralnem društvu, kjer smo igrali tombolo. Dobitki so bili: sladkor, kava, žganje in en hektoliter vina. Opolnoči so se v sobi ugasnile luči, potem pa spet prižgale. Učitelj g. Medic je imel nato govor in voščilo. Bila je lepa zabava. Pravijo, da se ustanovi pri nas liberalno društvo, ki bo mladino okužalo z liberalnimi in brezverskimi časniki. Še tega nam manjka. Saj mladina je uže tako vedno bolj nagnjena k slabemu kot k dobremu. In skušnja uči, da v liberalnih društvih se mladina ne poboljša. Nasprotno, surova postane, mrzla do Boga, cerkve in sv. zakramentov. Uda se pijančevanju, plesu, nato lenobi in brezdelju. Tu je cilj liberalnih društev. Taka društva ne moremo priporočati, marveč mladino odvračati od njih. — Da pa to dosežemo, držimo se zlatih naukov in lepih izgledov, katere nam je zapustil preč. g. N e m e c. Po njih se ravnajmo in zgrešili ne bomo.
Iz sežanskega okraja.
a Neredi na poštnem uradu v Dutovljah. — Poštni komisar, ki je pregledoval minule dni poštni urad v Dutovljah, je prišel na primankljaj 2000 K. Poštna upraviteljica Počkaj, žena umi-rovljenega orožnika, ki je krčmar v Dutovljah, je bila vsled tega za sedaj odstranjena in na nje mesto je prišla gospodična Gabrijela Lenasi.
Drobtine.
— Prebivalstvo aveta. Prebivalstva na vsem sveta je 1 miljarda in 450 milijonov, ki je porazdeljeno tako: v Aziji 800 milijonov, v Evropi 320, v Afriki 210, v Ameriki 110, v Avstraliji 10. 01 teh jih nosi obleko le 500 milijonov, 250 milijonov jih je sploh brez obleke, 700 milijonov je deloma pokritih, 500 milijonov prebiva v hišah, 700 milijonov v luknjah in jamah, 250 kar pod milim nebom,
— Roparji v Istri. Dne 3. t. m. so roparji Gregi Paulet'č-u iz Kringe po dnevu ca paši s silo ukradli vse ovce
—	26 glav. Orca je pasel sam Grgo, prvi junak v župniji. Ko so ae ovce nekaj od njega oddaljile, ao roparji planili na nje, a drugi roparji ao začeli streljati proti gospodarju ovac. Tako dolgo ao proti ujema streljali, da so bile ovce odpeljane na varno mesto. Istega dne so tudi po dnevu na paši a silo vzeli vae
ovce, 8 glav, Ivana Prem larčevu. Orce jo pasel gospodar. Ako pojde tako naprej, kmalu ne bo nobene ovce več v župniji.
—	Kako bo konec »veta? — To vpraianje je ntavil neki angleški list znamenitim učenjakom. Oliver Lodge je odgovoril kratko, a m?nda edino pametno da mu ni znano, L:z Avenbury je mnenja, da pade zemljn v solnce. Prof. Gir-\vood je mnenja, da je mogoč vesoljni potop, ki ga opisuje sledeče: Razvoj zemeljske skorje je odvisen od dveh čini-teljev: eden je potres, ki zemljo vznemirja ter dela na nji višine, drugi faktor pa je, da se zemlja shladeva. Kadar se bo zemelj -ska skorja zaradi ohlajenja tako ntrdila in skrčila, da ne bo mogla več voda prodirati v zemljo, ne bodo se delali več griči in gora in tadi potresov ne bo več. Zemlja se bo zaradi tega zn žala do pod morske nižine, nakar jo bodo morja poplavila. Fizik Rimviy ne vidi konca sve-ta v kakem prirodnem pojava, temveč je, mnenja, da bodo ljudje zaradi razmnoževanja pomrli glada. William Hougins, sloveči astronom, zastopa mnenje, da more propasti zemlja istotako zaradi velikega mraza. Posebno verjetno se ma zdi, da trči solnce akupaj s katero zvezdo.
VIKTOR T0FF0LI
= (SORICA =
Velika zaloga oljldnega olja iz naj-
  ugodnejših krajev ____________________
Jedilno olje po 96 v. liter
Jedilno fino	K	104	iMarsigli.i . .	. K	1-2»
istrsko „	II	1-20	Uombay . . .	• II	1-2»
Corfu „	II	1-20	liari . . . .	• M	1-40
PLiglie „	II	1-28	Lucca . . . .	• II	1-60
Jesih vinski			najfinejšo . ,	• l>	2'—
			Milo in luči.		
Priporočam čč. duhovščini in cerkvenim oskrbnišlvom.
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro 20 in via Se-minario 10.
Ktantunf v Ivorai ..CENTRAL"
Veliki električni
■*; BIOSKOP ■**
I nternacijonalno gledišče, živečih, govorečih, po-j očih in igrajočih podob. Umetniško in tehnično vodstvo: Arhitekt n. Tscherne.
Samo 4 dni vidno I (17; 18; 19. in 20. januvarja.
Grozen potres v Kalabriji in Siciliji.
Messina, Reggio, Palmi, Miletto, Bagerivo, Peiaro, Scilla, San Eufemia
i.	t. d.) in druge krasne slike.
Na ve d n e cene.
Predstave ob delavnikih ob 57s, 7 in 8 uri zvečer. V nedeljo predpoldne ob 1211 uri predp., popoldne ob 2., 3.*
4.,	5., 6., 7. in 8. uri.
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raitela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovalše nirnberškega In drobnega bagater tkanin, preje ln nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
NajboljSe Šivanke in Šivalne stroje.
Potrebščine
sa krojače in čevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hilna obuvala za vse letne iase.
Posebnost: semena za zelenjave, trave In detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kra-
Imarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
Priloga „Prim. lislu“ šl. 2. z dne 14. januvarja 1909.
Darovi.
Jubilejni darovi „S I ot e n. S i ro t ii fio“:
P. d. goapodanki svet t Sorodnjuh rsled sejnega sklepa 20 K; Ivan l^ben, karat na Libalnjem, 10 K; Josip Hinj, karat na Binjilcih, 4 K; Nekdo necaala-ženo nagrado 5 R ; Ant. Sok, žapni n-pravitelj t Dol. Tribaii, 2 K; Neimenovan 40 t; i n p a n > t t o t Srpenici T«Ied staraiinskegi sklepa z dne 9. sept. m. 1. pristopilo kot podporni od z letnim zneskom 10 K ; občina Iderako dragi obrok ostanoTnine 100 K; sosedje t Kamnjah zložili o reaeli priliki, ko se je Vodanfiek preselil iz stare bajte v noro hišo, 6 E 12 t; Nemeo Joaip, Gor. Vrtojba, 1 K; dr. Josip Gabrijeld č, prelat, 5 K; Anton Komarc, Volarje, 20 r ; Nikolaj Sedej, kaplan v Podmelco, 3 R ; Jakob Pirih, rikar, 5 K ; Maraž Leopold, Št Ferjan, 1 E; dr. I. Criatofoletti, lekarnar t Gorici, 1 K; Frano Špacapan, Sr. Irao pri Trita, 1 E; L. Š., firkosta-veo, 50 v; Makuc Cecilija, 40 r; Košata Anton, Vitovlje, 40 t; Bičaj Iran, Pod-sabotin, 20 r ; Rijavec Frano, Vitovlje, 40 v; Ozana Helena, kuharica v Gorici, 10 K; Loviiček Josip, Ajba, 40 v ; J alka Abram, vrtnarica, 2 K; Dr. Ignacij Kobil, kaplan, 3 K; Alojzij Galin, Vrtojba, 60 r.
Bog poplačaj stotero I Vse v bolj-io bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Fran a Jožefa I.
Za »Alojzijevisfie“ so darovali: „Centralna posojilnica'' v Gorici 60 K; preč. g. dr. Andrej Pavlici, 10 E; Dr. Štefan Kumar, vikar, 20 K; Ivan Eranjec, župnik, 10 K; Iran Leben, karat, 10 K; Ivan Štolfi, žap. apr. 4 E; Ivan Eodre, župnik, 10 K; Andrej Elo* bnčar, kaplan, 3 E; A. M. v Kotn, 20 E; velesp. g. Ivan Fonzari, Št. Maver, 5 E; Josip ToroS, posestnik, 1 K; dimnikarski mojster 1 E; Eat. Špaoapan. Miren 3 E; Kat. Valentinčič, 1 E; Jikob Pirih, vikar, 10 E; dahovnija Vipolže 10 K; dr. Ig. Kobal, kaplan, 3 K ; Matija Ivančič, karat, 10 K.
Za ^Gregorčičev Dom*: Alojzij Ga-in, 40 v.
Iz kobariškega okraja.
kd Sv, misijon v Kobaridu. — Od 2,—10. t. m. se je vršil sv. misijon v Kobarida, katerega so vodili čč. očetje jezaitje iz Ljubljane. Ljadje so se udeleževali pridig v velikem itevilo in poznalo se je poslušalcem, da so jim govorniki govorili iz srca. Bili ao zares lepi ti dnevi milosti božje za kobariiko ljudstvo, Da bi le prehitro ne izginili iz spomina I — Nekateri tikozvani svobodomiselni inteligenti bo pa pokazali a svojo odsotnostjo, da jim ni nič za misijon, nič za božjo besedo in nič za sv. vero. Misijon so imeli oni le od tojcev okoličanov, kateri so jim znosili v teh dneh mnogo svitlih kronio v žep. la če takega potiplješ za njegovo liberalno žilo in ma poveš v brk, kaj da je, imaš precej ogenj v štrebi : „Kaj, jaz sem proti veri, kaj še, Bog varaj I Jiz sem dober kristijan*, kljub ktemu, da gi ni v nedeljo v cerkev, ne k ar. zikramenldm, ko zvoni ang. češčenjenje, ne mame klobuka z glave. Lep kriitjan to. To je modernizem po „Sočinemu recepta. Kdor še misli se svojo glavo, mora spoznati to ostudno liberalno hinavščino.
kd Drežnica. — Hranilnica in posojilnica v Drežnici je tačela posloviti pred prazniki. Posluje vsako nedeljo po blagoalovu. Začetek je prav dober, ker gospodarji poznajo važnost samopomoči.
kd Izpod velikana Krna. Starina Krn je bel. Bel plaič gi pokriva. Pa tadi dolina je bela. V Krna je zapadlo snega do 10. t. m. 30 cm, kar je za nas malenkost. Esj bi rekli Vi meščani, ako bi
n. pr. v Gorici zapadol nneg 30 cm na viBckol Upali bi li no iz hiše. Mi pa ga korajžno kliBtamo. — Opomnili moramo, da ni lopo, da so drsajo otroci po cest1, ki poljo v libnicnjsko corkov. S tem se dela led in ntari Ijudjo bo v yodni nevarnosti, da si kako nogo no izpahnejo. Pozor torej I — Dekleta naj bo no ustavljajo na cerkvonih vratih pod korom.
S	tem zastavljajo pot dragim, da ne morejo naprej. Le naprej naj se pomaknejo. Škodilo jim no bo niči Ozadje v cerkyi je za molke, ženske naprej I — Vrsence prosimo, naj ne vosijo drv noma tako, da so drsajo po tleh. S tem vso krnsko costo pokvarijo in kamenje izrujejo tako, da moramo Ernčani hoditi po sami groblji. Prosimo torej I Mi no moremo ce&te vedno popravljati. — Dragič kaj dragega.
Ernčani. kd Smatt pri Kobaridu. „Sloven-ako izobraževalno druitvo smo ustanovili na novega leta dan. Ustanovni občni zbor, ki je bil na Libalnjem, je bil jako dobro oblskao. Govorita sta na ustanovnem občnem zboru preč. g. kurat Leben In g. dr Jos. Dermastia iz Gorice. V odbor so bili soglasno izvoljeni in sicer : predsednikom: Anton Sokol iz Smasti f>, podpredsednikom Iran Sokol iz Libuienj f), tajnikom Ignac Sokol in Smasti 20, njegovim namestnikom Anton Sivec s Libuienj 14, blagajnikom Ivan Faletič iz Smasti 34, njegovim namestnikom Anton Sokol 32, knjižničarjem pa Franc Volarič. Noremu odboru želimo, da bo delovanje, katerega naj se loti med člaai s Sirjenjem časopisja, s omike in napredka> plodonosno in da se bodo potomci s hvaležnostjo spominjali onih, ki so ustanovili in vodili izobraževalno društvo, ognjišče, okoli katerega naj se zbirajo vsi dobroinisleči in polteni Smaičani, Libušenjoi in drugi
kd KobarAka okolica. — Dr. Tuma je priiel na Kobariiko oznanjat so-cialdemokraški evangelij. Dne 3. januarja je govoril v neki krčmi v Smaateh; govoril je o planinskih zadrugah ter rekel, da se ne prepira ne z liberalci, ne s klerikalci. Ne vemo sioer, kaj ga je prineslo v Smaat. Saj nima tam kaj iskati I Pričakujemo, da skliito dr. Tuma en javen shod v Kobarida, najhnjžem gnjezda hribovskega liberalizma, kjer ima njegov aedaj jezni pobratim močno zaslombo. Kaj bi rekli Kobaridci, ko bi čuli iz ait bivšega njih poslanca, katerega 10 visoko čislali, kako ostro besedo proti njih liberalnemu „bogu“ Gabričeku. Ta IpaB bi hoteli vidoti I
Iz fržiškega okraja.
tr Iz Devina. — Zahrala vsem do-brobrotnikom, ki bo v denarja ali blagu darovali devinski slovenski šol. mladini. — „U]žičnioau jo bila na sv. tri Kralje, pri kateri bo bili obdarovani vb'i Sel ki otroci. — V imena obdarovan-cev se vnem dobrodninikoin najprisrčneje zahvaljuje pripravljava! odsek in bo tadi še nadalje priporoča njihovi naklonjenosti. —
Ukaz dobrotnikov:
Po 60 K sta darovala Ciril-Meto-dova dražka v Ljubljani in Njega Sret-lost knez Tharn-Tixls v Devinu. — Po
5	K: Dr. A. Pavlica ; I. Peternel, dekan, Kobarid; Josip Skočir, dekan v Davinn; Ciril M. Vuga, stolni vikar v Gorici; Vinko Buda, kurat v Otaležu ; Ivan Sardoč v Štivanu. — Po 1 E : V Zega, karat, Gabrije. — Po 3 K : I N. Komar, karat, Pevma; Iva Smrdii, c. kr. poštarka v Devinn; Jošto Stanta, Medjavas; Ivan Draiček, kaplan v Mirnu; Fr. Švara, kaplan v Devina. — l’j li K: Dr. Fr. S. Knavs, dekan, Cerkno ; Iga. Valentinčič, dekan v Komna; Sim. Kos, karat v Opatjemselu ; Ivaa Hoje, žapnik v Mirnu ;
Obitelj Drufovka v Mirnu ; Anton Legiia, Štivan ; Lcgiii Josip, Davin; Josip Le-giSa (Brodjor); Andrej Pecikar, Devin; Katarina Legiia, Devin; Anton Legiia,
’ Devin; Josip Urdih, Devin; Ferd. Herkov, Devin ; Josip Kompare, mlinar, Štivan ; Svitodav Premrou, vodja »Goriške zveze*.
—	Po 1 E: N. N. 1 E; Julija Rojc, mlinarjeva, Štivan; Pahor Jožefa, Štivau; Peric Iranka, Štivan; Jožefa Peric, Štivan ; Ivan Vodopivec, Štivan ; Ivan Pahor, Štivan ; Devin : Josip Colja, Josip Pecikar, Katarina Legiša, Franc Švar«, Franc Or-zon, Andrej Pahor, Vinko Semolič, Ivan Orzon, Rudolf Eocmar, Anton Pahor, Katarina Perše, Pahor Jožef, žapan, Fr. Radetič, Medjavas, Ivan Legiša, Ivan Novak, Mihael Mervič, Matko Nikolič, Štef. Pernarčič, Josip Švigelj, Anton Peric, Josip Gruden, Filomena Rea, Weisshiintel Edvard, Ivan Peciker, Josip Bevčič, Josip Bronžin, Jakob Podgornik, gospa Gašperin, L. Lnkežič, Gorica ; N. N., Miren ; M. Volarič, 1-20 K, Anton Legiia, 140 K, Fabris Alojzij. — Josip Kocman, 80 v, N. N., 10 v, Iran Kocman 80 v, Anton Legiša, 10 v, Kjučič Jožef, 20 v, Josip Legiia, 20 v, Frančiška Pernarčič, 48 v, vesela dražba 40 v, Anton Šnc, 20 v, Anton Legiša, 40 v, Ivanka Legiša, 40 v, A. Legiša, 30 v, Josipina Mervič, 50 v, Antonija Colja, 80 v, Možina Fr. 50 v, A. Fabris, 20 v, JoBip Bianchini, 20 v. — G. Josip Kopač, v Gorici, svečo za »Božičnico*. —
V imenu odaeka :
Franc P ecikar, Mi r osla v C o lj a.
Glasnik „Gforiške zveze“.
Napredovanje „Goriškeu zveze" v I. 1908. — Začetkom 1. 1908 je bilo včlanjenih 28 zadrug, koncem leta pa 58. Mej temi je 39 raiffeiaenovk, 3 posojilnice Schalze-Delitsch, 4 mlekarske, 1 živinorejska, 5 kmetijskih, 3 obrtne, 1 kletarska, 1 vrtnarska in 1 trgovinska zadruga.
Blagovni promet t „Go-r iški zvezi". — „Goriška zveza* je vpeljala blagovni promet 1. 1904. — To leto je nakupilo 15 zadrug ll/s vagona kmot. potrebščin, I. 1905 pa 17 zadrag 14 vagonov, 1. 1906 pa 20 zadrag 18 vagonov, I. 1907 pa 17 zadrag 20 vagonov, lansko leto pa 31 zadrag 41 vagonov. Omeniti je, da je blagovni promet omejen izključno le za člane pridruženih zadrug.
Predavanj je priredila „Goriika zveza" v minulem letu 80.
Denarni promet. — V I. 1907 je bilo denarnega prometa nad 1,700.000 K, v 1. 1908 pa že okolu 4,000.000 K. Dnevni promet vseh pridruženih zadrug „Goriške zveze1* je znašal yL 1908 okrog
20,000.000 K.
Razpis natečaja.
Odda se delo popravila strehe in podstrešja zvonika župne cerkve sv. Ane v Cerknem, katero je pro-računjeno na 2.1)00 kron.
Ponudbe vložiti je pismeno ali ustmeno pri cerkveno-stavbenem odboru v C e r k n e m najkasneje do konec februarja 1909, kjer zve tudi natančneje pogoje.
Prevzemnik položiti mora 10"|o varščine..
Cerkveno-stavbeni odbor
v Cerknem (Goriško), 10. jan. 1909.
Predsednik:
Tavčar F rane.
91-JO
Odda sc služba
organista
z mesečno plačo 25 K združena s sobo, ki bi bila za stanovanje. Oglasi se naj pošljejo na župni urad Repentabor pošta : O p č i n a.
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Gosposka ulica 1 Raštej 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje v prid družbe sv. Cirila in Metoda.
fltifl ilKHR
naslednica G. Lftar.
T GORICI - Sušita ulita štev. 10.
V c 1 i k n zalog’ a
pisarniških in šolskih potrebščin. Raznovrsten papir in papirnati izdelki
Knjige : molitvene, šolske, vpisovalne itd.
Svete podobe.
Tiskovine za duhovnije in županije.
Tiskanje zasebnih tiskovin: računov, napisov itd.
Pergamentni papirja zavijanje maslo.
Svilen papir in peresa za umetne cvetlice
Svetilke in okraski za veselice. Velika izbera razgednic.
Albumi za razglednice, poezije in slike (fotografije.)
Preskrbuje se vezanje knjig ceno dobro in lepo.
Dobra postreibn, vse po nizki ceni
Delavnica cerhvenili posod in cerkvenega orodja
Fr. Leban
Gorica, Magistratna ulica štev. S.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov Itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
Blago se razpošilja Mo.
Priporočamo
sl. občinstvu v mestu in dežel   posluževati se tvrdke
J. Medved
v Gorici Corso Verdi
pri nakupu izgotovljenih oblok, kožuhov, klobukov in črovljov tako za možke kakor žensko.
Izbera je velikanska.
Ustanovljena tvrdka I. 1866.
Edina največjo zalogo usnja ter vseh čevljarskih potrebščin.
Ustanovljena tvrdkk I. 1866.
J. DRUFOVKA Cl-orica.
Centrala: Gosposka ulica št. 3 (nasprotiMonta) — filijalkaRaštej št. 3. — Lastna strojarija v Črničah.
Odlikovana tvornica nadplatov gumas, pasov, jermenov za transmisije itd. SVOJI K SVOJIM! — Zalagatelj ličila v korist družbi Sv. Cirila in Metoda. — SVOJI K SVOJIM!
Anton Kuštrin,
trgovec v Gorici
Gosposka ulica št. 25
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfu, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1,2, 3, 4, 5. Več vrst riJa. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob */« kila in od enega lunta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in iz Joch-mann-ovegi v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
*
/	j!W
Gorica
Via
Prodaja tudi na mesečne ob- nnnmn roke. Ceniki franko.	™D
Stara dvokolesa se emaj 3—11. tirajo po ceni z ognjem.	zs
Zaloga.
Podpisani priporoča p. n. občinstvu v mestu in na deželi svojo
trgovino z lesom, cementom, peskom, drvmi in ogljem
na Volčjidragi pri postaji c. kr državne železnice.
Josip NARDIN, trgovec.
Poprava in komi-sijska za* 1 loga dvo- 1 koles in ; šivalnih i strojev i pri
Odlikovana pekarija in sladčičarna
K. Draščik
v Gorici na Kornu
(v lastni hlSl)
izvršuje naročila VNakovrutnega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina in likerjev na drobno ali v orig. buteljkah. Priporoča Ne «1. občinstvu, (lene jako nizke.
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
SEggggg35SEgggg
Svoji k svojim!
Staroznana narodna tvrdka:
BntonIv. Pečenko
GORICA, ulica Jos. Verdi 26
postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potem s pylzenj-skim pivom „prazdroj“ iz sloveče češke »Meščanske pivovarne in izbornim proti-vinskim pivom iz pivovarne kneza Schvvarzenberga v Protivinu na Češkem, in sicer v sodčekih in steklenicah ; z domačim pristnim tropinovcem I. vrste, lastnegra pridelka v steklenicah.
Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej franko goriška postaja.
Cene zmerne.
ssggagssgggsg
mmsmm
Prodajalna Katoliškega tisk. Milna ===== v Trstu =
pri velihi pošti — ulica delle Poste št. 9.
se priporoča za nakup raznih molitvenikov, kipov, križev-rožnih vencev, podob malih in velikih, svetinj, cerkvene obleke, voščenih sveč, pisarniških potrebščin i. t. d. i. t. d. i. t. d.
Za časa sv. misijona lepe misijonske podobice z slovenskim besedilom. Ob 50-Ietnici maSniStva sv. Očeta: podobe pija x. na platno z lepim okvirjem.
Zaloga tishooin za častite župne upade.
Za obilo naročil in obiska od čč. gg. duhovnikov kakor p. n. občinstva se priporoča z velespoštovanjem
„Katol. tisk. društvo" TRST.
VI
Srki) Ul w?š%
Lekarna
tfistofolctli y Gorici!
I
%
Prave In edine žel. kapljice
f mamko sv. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekoEljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (V»r.tTcn» mamka) pcpij8t_ Okrepi
ielodec, storč, da Bgitte v kratkem času omotica in H-volna linott (mrtrost). Te kap. Ijice tudi »tor6, da človek raje ji
^ Cena steklenici 60 vin. _
C
c
c
t
c
t
Prosiva sahtevati listke I
P
©
Tj
«3
&
rt
0
O
d
o
5
«
u
o
M
O
h
k
Največja trgovina z železjem
KONJEDIC & ZAJEC
Gorica v hši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ler vsakovrstna orodja.
Cene nizke, solidna postrežba!
Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokai« b potrdili najino nove aserikuske blagajne, da je kupil pri naja za 100 kron blaga.
a
9
i
f j	p4T	Froiiva	*ahtevati	1	i	■	t	k	e	1
I
(S
„Dobcr dan Ana“! „Bog daj Marija"!
„Kani pa greš Ana"! „Grem v Gorico*!
„Čuješ Marija, Ti si vsaki dan v Gorici, ali veš, kje se dobi dobro oblačilno blago ?“ PJa, veš Ana, tako Ti povem, da bodeš najbolje postrežena svežim dobrim blagom v
IVI
Raštelj št. 16
tamkaj vedno prihaja novo blago za novice.
„Hvala, Marija, da si mi povedala za to novo trgovino. Še danes grem nakupiti potrebnega blaga. „Z Bogom, Alarija"!