Neunter
ftcriAt
Der
k. k frilfpiM$ct Hvtrrrftlftyftk
tn
-0^0-
am
JjdjfMff« &e$ <gjdjutjaljr<s>
1861.
- -
15)	o)
© e b r u cf t Iici 3 o f c f 331acsnit.
r
Glasoslovje slovenskega jezika.
(Posneto po dr. Fr. Miklošič-evi „Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen'1, I. Band. Wien 1852.J
ovje slovenskega jezika nas uči spoznavati, kakošni so glasovi njegovi, in po kterih ^pravilih jih slovenski narod veže in strinja, da
Y	so zlogi in besede lahko izrekljivi in ušesom prijetni, t. j. da so lepo- ali blagoglasni.
I.
A.	Ktere glasove slovenski jezik ima in s kterimi čerkami ali pismeni jih zaznamnja?
Vsaki govor, tedej tudi slovenski je zložen iz stavkov, stavki se skladajo iz besedi, besede iz zlogov in zlogi iz čerk ali pismen.
Stavek je misel, ki jo komu z besedami razodevaš, kar storiš le z eno besedo, ali z večimi.
Beseda je zaumen, kterega komu z glasom ali z glasovi naznanuješ; beseda ima ali le en zlog, ali jih ima več.
Besede so ali korenike, rastlike ali sestavljenke. Korenike so, ki niso iz nobene besede zrastle; ktere se pa iz njih zraščajo, rastlike imenujemo: uk, učiti, učitelj, učnik, učenec, učenica, učenka, učenje, učenost i. t. d. Sestavljenke pa tistim pravimo, ki so zložene iz dveh besed: na-uk, pod-uk i. t. d.
Zlogi so deli besedi in se zlagajo iz čerk ali pismen, t. j. iz pisanih znaminj za posamesne glasove.
Vse čerke, ki jih ima kteri jezik koli, se imenujejo: abeceda, staroslovenski pa: azhuka.
Kolikor temeljitih glasov, toliko čerk slovenski jezik ima. Jezika, v kterem bi imel vsak nar na-tančniši glas svojo čerko, na svetu ni.
Slovenci imamo 24 glavnih glasov, tedej tudi 24 čerk, in sicer:
a,	b, c, č, d, e, g, h, i, j? k, 1, m, n, o, p, r, s, š, t, u, v, z, ž. — V naši abecedi sicer še eno
čerko nahajamo po slovnicah; toda ni slovenska, ker slovenec ne pozna njenega glasu. Treba nam je je pa v abecedi, ker se je v vsih ptujih besedah ne moremo ogniti; in ta je: f.
Ker se glasoslovje našega jezika ne dä popolnama in temeljito razumeti, ako se vedno ne stika in ne primerja s staroslovensko svojo materjo, bomo, kadar se nam bode potrebno zdelo, na staroslovenščino skli-covali se. Torej tukej tudi staroslovenska, ali prav za prav cirolova pismena pristavimo z njihovimi imeni in s pomenom, ki ga ima vsaka v naši latinski abecedi. So pa naslednja:
A	s	a>	az.	T	=	t,	tvrdo.
B	=	b,	buki.	oy	s	U>	uk.
K	-	v,	vede.	(D	s	f,	fert.
r	=	g;	glagol.	X	5	b	her.
A		d,	dobro.	m	=	st.	šta.
K		e,	est.	n		C,	ci.
Hi	=	ž,	živete.	M	=	Č,	črv.
S)			zelo.	III		s, o/e,	ša.
3)		z>	zemlja.	1»	*		jer.
H)			iže.	1,1			j eri.
• )			i.	b	-	e/i,	jerek.
K'	s	k,	kako.	I,	5	6 (ej)>	jet.
JI	=	1,	ljudi.	10	S	j®»	ju. .
n		m,	mislite.	A	s		es. '
n	=	n,	naš.	7(y	=	a,	as (bo
o	=	°>	on.	\A		je>	jes.
u		P>	pokoj.	17u		ja>	jas.
p	=	r,	rči.	»	=	tli,	thita.
€	=	8,	slovo.	y	*	j (y),	ižica.
B.	Kako glasove in cerke delimo?
Cerke po glasu, kterega pomenjajo, razpadajo» na glasnice in tihnice, ki jih navadniše seglasnice imenujemo. —
lasos.
Glasnice so: a, e, i, o, (r), u, in se tako imenujejo, ker se same za sc že glase; vse druge čerke se pa zložno in jasno le s pomočjo glasnic dajejo izgovarjati, od tod njihovo ime seglasnice; same za se se le zamolklo ali tilioma dajo izgovarjati, od tod drugo ime tihnice.
Staroslovenščina pa šteje naslednje glasnice:
A. E. H. O. A, I»; A. /K. I. M, I». Ii. 0\.
Med njimi najdemo torej dve, ki ste nam zdaj le tihnici, namreč .1 in 1*.
Nekteri slovani so si ji glasnici obderžali, torej ne pred njima, ne za njima ne pišejo glasnice e; p. srce, držati, rdeč, rž, rjav; vik, — pln, tlst, stlp. Mi slovenci pa pišemo: serce, deržati, erdeč, rež, erjaV; volk, poln, tolst, stolp; torej smo glasniso l v zlog ol, glasnico c pa v zlog er ali ru povzdignili ali stopnjali. Ne bi bilo napak, da se saj glasnice r zopet do dobrega poprimemo ; glasnice l pa menda ne bomo nikdar več obudili v življenje.
Glasnice delimo v ter de in mehke, ali: široke in ozke (tesne); široke so nam: a, u, r, o; tesne pa: e in i.
Glasnice ali čisto in polno, ali pa le zamolklo in na pol izgovarjamo ; od tod jih tudi delimo: vpolno-glasne in po/oglasne. Kjer glasnico le na pol izgovarjamo, namest nje navadno pišemo e, reje i.
V	staroslovenščini razpadajo pa na enojne in sestavljene, kterim dvoglasnice pravimo; tem prištevamo: ii in (IV; unim pa vse druge; — na terde: A, O, 7f\. rI>; in mehke: E, II. A , ’I», I»; — na čiste: A, E, II, O. JI, P; skaljene: A in ; kali jih pa to, da so jih skoz nos izgovarjali in jim torej n družili. — Enojne pa zopet na močne in oslabljene;—močne: A, E, II. O, .1, P. A, 7t\: oslabljene pa: T». I».
Dvoglasnic slovenci zdaj nimamo, ako nočemo tako imenovati glasnice e, lctero kakor ie ali ej izgovarjamo.
Glede staroslovenščine še ene verste glasnic omenjamo, namreč sestavljenih, ktere jotirane imenujemo, ker se s čerko j vežejo, ki se ali pred nje stavi ali aa njimi glasi; te so:
ja» je, ji,	jo,	ju,	j6,	je
a.)> ('j > ‘j,	oj,	uj,	—	čj.
Seglasnice pa v stari in novi slovenščini ali po udih, s kterimi jih zlasti izgovarjamo, ali po njih glasu delimo.
a)	Po udih razpadajo:
1. v jezične, 1, n, r, j, lj, nj, rj; — imenujemo jih
tudi: gibčine;
2.	v	zobne: d, t; —
3.	v	ustnične: b, m, p, v,	f;	—
4.	v	goltne: g, h, k; —
5.	siskajoče ali sikavce: c,	s,	z; —
6. šumeče:	č, š, ž ; —
ker	jih	zlasti ali s pomočjo	jezika, zob, ustnic,
golta, ali pa siskajoče in šumeče izrekujemo.
b)	Po glasu ločimo seglasnice:
1. v terde, ki se čversto, in
2. v mehke, ki se rahlo glas6;
tem prištevamo jezične 1, n, r, lj, nj, rj; unim vse druge.
C.	0 lepoglasji.
Le malo jezikov je menda, ki bi v lepoglasji prekosili slovenskega, zlasti kadar natanko izgovarjamo vse glasove, kolikor jih pišemo.
Besede naše so ali korenike, ali rastlike ali pa sestavljenke. Korenike same na sebi kakor so, so /.gol lepoglasne; rastlike, ki jih iz korenik izpeljujemo, in sestavljenke, ki jih iz dveh besedi skladamo, bi marskterekrat bile nekako okorne, terde, težko izrekljive , ako bi jih tako ohranili, kakor so zrastle ali sestavile se. — Kako si jih pa že vsak priprosti Slovenec prenaredi, oteše, kar je okornega, kar je terdega, zmehča, kar je predolgega, prikrati, da postane beseda ustom lahko izrekljiva in ušesom lepoglasna, naj nam naslednja splošna pravila povedo, ki so posneta iz jezika samega:
I. Za lepoglasja voljo se glasovi mnogotero spreminjajo.
1. Glasnice se v glasnice prelivajo, in sicer ali se zvikšujejo ali pa na svojem glasu oslabujejo. — Zvikšal ali povzdignil se je glas, kadar mesto mehkega terjega, mesto oskega širjega, za lahkega težjega govorimo : kriti, krov, — kujem, kovati,— nesti, nositi,— slišati, sluh;— oslabi pa glas takrat, kadar se nasproti terdi v mečje, široki v ožje, težki v mečje prelijejo: vzemi, vzamem, — dihati, duh.
2. Seglasnice se v seglasnice spreminjajo in sicer: zobne in goltne v sikavce ali šumeče, sikavce v šumeče: posvetiti, posvečen, — dolg, dolzega, doleta, — suh, suhega, suša, — pek, peci, pečem, — obraziti, obraben, — nositi, nošen, noša, — serce, serčen, — ptica, ptičje, mehek - mekek, lahek * lagek, noht, nohet - noget; — bramba (bran).
II. Za lepoglasja voljo Slovenec kaj nerad besedo z glasnico začenja; ptujkam, ki jih je v svoj jezik sprejel, in tudi domačim seglasnico rad predstavlja: abelko - jabelko, — agnje s jagnje, — apno = vapno, — eden = jeden, — avor = javor.
III. Za lepoglasja voljo dveh glasnic zapored nikdar ne stavimo; torej koreniki, ki se z glasnico končava, ne pridevamo končnic, ki se z glasnico pričenjajo, ako jih pa vender pristavimo, si za lepoglasje takole poskerbimo:
a)	da med odperte zloge, t. j. med glasnici, ki se zapored snidete, seglasnico vtaknemo; v ta namen nam služijo: j, v, d, n; in sicer j, v, d, kadar besede iz besed speljujemo, n pa, kadar besede z besedami sestavljamo s predlogama: s in v, ki so ji v stari slovenščini pisali: Cl in Bl> in sta torej zloga bila, kakor v pisavi slavnega Metelko-ta 3« in v». Naslednji zgledi naj
¥¥ O D
i.
Uff
iStfiad osemdeset milijonov Slovanov, kterim se prištevamo tudi ini Slovenci, menda le evropejske deržave štejejo; koliko jih pa še po deržavah azijskih živi, še preiskano ni.
Slavni Safarik Slovanom po posameznih njih rodovih
naslednje število prilastuje:
1. YTele-Rusum ....	35.314.000-
2. Male-Ilusom ....	13,144.000
3. Bele-Rusom ....	2,726.000
4. Poljakom...................... 9,365.000
5. Serboin in Ilircom .	.	5,294.000
6. Čehom in Mo ravan o m .	4,414.000
7. Bolgarom...................... 4,587.000
8. Slavoncem.................... 2,753	000
9. Slovencom......................1,151.000
10. Hervalom........................ 801.000
11. Zgornjim Lužičanom .	98.000
12. Doljnjim Lužičanom .	44.000
vsem skupaj tedaj 77,691.000.
Novejša štatistika pa njih število nad 80,000.000 stavi.
Pač lepo število, ki dokazuje, da so Slovani najštevil-niši narod v Evropi in za Arabljani celo na svetu.
Da Slovani pervotni prebivavci v Evropi niso, mi ni treba dokazovati; prišli so, kakor vsi zdanji evropejski narodi iz Azije, in sicer Slovani iz Indije; saj po jeziku smo z njimi enega debla. Kako in kdaj so iz Azije preselili se v Evropo, se ne ve; kdaj v te kraje, ki jih še zdaj imajo v lasti, zgodovinarji tudi še do terdega skazali niso; vendar pa po najuovejših preiskavah večidel terdijo, da je Panonija njih pervotna domovina v Evropi. Da jih toliko število ni prišlo, menda ni treba omenjevati. Nestor pervotne Slovane med Donavo in Tiso posaja. Od ondod so se selili in razširjali krog in krog, proti severju in jugu, proti zahodu, pa tudi še proti vzhodu; nekteri prej, nekteri pozneje.
Ktere kraje in dežele pa Slovani zdaj imajo v lasti, nam zemljopisi kažejo. Njih sedeži ee razprostirajo čez polovico Evrope med baltiškim, jadrauskim iu černim morjem;
—	čez tretjino Azije od severja tje do kitajskih zidin in elik kos severne Amerike.
Svetu pokažite lik domače navade in misli,
Biti slovenske kervi, bodi Slovencu ponos. Spomnite se imenitnosti del pokojnih očetov, Cenite vrednosti scer roda sedajnega tud;
Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti.
Jezik očistite peg, opilite gladko mn rujo,
Kar je najetega v njem, dajte sosedu nazaj; Kinčite ga iz lastne moči, iz lastnega vira,
Jasno ko struna bo pel, zvonu enako donel, Pričal vašo modrost na desno, na levo narodom.
J. Koseski.
Ponosno torej Slovan zamore s češkim pesuikom Kolarjem zaklicati: „Našemu narodu sonce nikdar ne zahaja.“
V	deržavnein obziru Slovanov živi: pod ruskim čarom 53,502.000, avstrijanskim cesarjem 18,000.000, pruskim kraljem 2,108.000, saksonskim kraljem 60.000, turškim sultanom pa 6,100.000.
Ali so Slovani o svojem prihodu v Evropo vsi le en jezik govorili, med jezikoslovci še pravda teče. Toliko pa je gotovo, da čem dalje nazaj sledimo slovanske jezike, tem bliže so si in manj razlik je med njimi.
Dandanašnji so pa med njimi tolike razlike, da jih jezikoslovci ne le v več narečij ločijo, ampak celo v več jezikov; in sicer mnogi mnogotero. Najnaravniša , terdnejša in zlasti za nas Slovence najvažnejša pa jc razredba Miklošičeva, ki loči deset slovanskih jeziKov in narodov, ter jih v naslednjem redu stavi: 1) staroslovenščina, 2) no-voslovenščina, 3) bulgarščina, 4) serbščina, 5) malorus-ščina, 6) velerusčina, 7) češčina, 8) poljščina, 9) gornje-serbščina, in 10) dolnje-serbščina.
Kot nekdaj Safari k tudi Miklošič nekdanji pisemski jezik, kterega staroslovenščino zove, na čelo stavi, ker ima, dasiravno tudi vsem sedanjim slovanskim jezikom ni vir ali mati, vendar najstarjo obliko in najterdnejše pravilo za vse, in se sme po pravici imenovati serce slovanskega jezikoslovstva.
Da se slavni dr. Miklošič derži ravno tega reda, mu je glavni vzrok sorodstvo in bližnja podobnost vsakega današnjega slovanskega jezika z nekdanjim cerkvenim ali staroslovenskim jezikom.
Da si tudi staroslovenščina ni mati vsem sedanjim slovanskim jezikom, je pa vendar mati dvema, in sicer našemu jeziku, ki ga Miklošič zove „novo-sloven-skega“ in bulgarščini.
Tega se boš prepričal, ako sedanji slovenski jezik primerjaš z najstarejšim spisnim spomenikom slovanskim, ki mu pravimo brizinski rokopis. — Pisali so ga misijonarji, ki so med letom 769 do leta 1000 keršansko vero oznauovali Slovencom karantanskim. — Dragoceni ti spomeniki so se nam ohranili v prepisih iz 11. in 12. veka.
—	Brizinski rokopisi se jim pravi, ker so bili hranjeni v mesta Brizinu (Freisingen) na Bavarskem in še le po-
zncje preneseni v Monakovo, kjer so bili najdeni v neki j bukvarnici leta 1807. — Ta rokopis obsega tri od dveh j različnih misijonarjev pisane odlomke, ki ima vsak svoj poseben pravopis: 1) očitno spoved5*), ki jo je srenja j molila za duhovnikom; 2) h o milijo o grehu in zveličanju; in 3”) eno spovedno molitev. — II o mi lij o j je neki sostavil Abraham Karantanski, brizinski škof od ' leta 957 do 994; uua dva spisa sta pa, ako se sodi po jeziku, še starejša. Naš slavni rojak Jernej Kopitar je preimenitni ta rokopis natisniti dal v svojem: „Glagolita Clozianus“ ter ga učeno razložil.
Se starejši ali saj toliko star je pa slovenski napis na vojvodskem stolu, ki stoji na Gosposvetskem polji blizo poldrugo uro od Celovca na desni strani ceste. Kakor sploh zgodovinarji terdijo, sta stol in napis iz dobe Ingua, poslednjega slovenskega vojvoda konec 8. stoletja. Se dandanašnji so brati sledeče besede:
VERI MA SVETI VERI TRAVDO BraNY VDOVE.
Novoslovenščina , govori Miklošič, ki se je nekdaj veliko dalje razprostirala, se še zdaj razteza tudi ne le po sedanjem Slovenskem (Kranjskem, Stajarskem, Koroškem, Goriškem, Primorskem, Teržaškem), ampak tudi po Herva-škem zlasti po treh županijah, varaždinski, zagrebški in križevski, in brez dvoma tudi po zahodnem Ogerskem, posebno po županiji zaladski. — Sicer jo je po Hervaškem, po mestih že celo, serbščina mnogo spremenila; pa vendar je še zdaj celo govorica meščanov po omenjenih županijah bliže slovenščini kot serbščini , torej Miklošič (zdaj tako imenovano) Ilorvaščino, ktero Habdelič v 17. stoletji še slovenščino zovo, v primerjavi z novoslovenščino razlaga. —
I,e kdor sedanjo slovenščino po tej širjavi dobro pozna, jo zna tudi prav primerjati z nekdanjo ali staroslovenščino in bode se prepričal, da je sedanja slovenščina v resnici prava in sicer perva, bulgarščina tudi sicer, pa še le druga hčerka preslavne stare slovenske matere , v kteri najdete svojo razlago.
Kdor Slovanov koli hočeš svojega jezika temeljito izučiti se in seči mu do jedra, vedi, da se to ne more zgoditi, ako v staroslovenščini ne iščeš jedra. In zares, ne najdemo slavnega jezikoslovca slovanskega, ki bi se ne bil napajal z zlato roso prestare matere Slave. Če pa vsakemu Slovanu velja, kolikanj bolj Slovencom nam pervim njenim sinom , ki se po nji imenujemo Slovenci.
Pač čudno, pa resnično je, da so bili nemili časi za nas Slovence; časi, kjer smo bili skorej zgubili to lepo svoje ime, za ktero, da se nam je rešilo, se je bilo veliko truditi in boriti nam. Čudno pa resnično je, da nam lepega našega starega imena še zdaj nekteri nočejo priznati ter nas še vedno Kranjce, Stajarce, Korošce, Goričane, Istri-jance kličejo in slovenski jezik kranjski, štajarski, koroški, istiijanski jezik imenujejo. Čudno pa resnično je, da je ime Slovenec nekterim ljudem tern v peti!! Zakaj? ne vem. Uerž ko ne zato, ker od našega naroda, od našega jezika še toliko ne vejo, kot od kitajskega, za kterega jim je tudi skoroda več mar bilo kakor za našega.
Ti pa, ljubi moj Slovenec! nikdar ne zabi, da si Slo- j venec; nikdar se ne sramuj lepega svojega imena. Kdor i sam sebe zaničuje, kdo ga zamore čislati in spoštovati? —
Pač važni spomeniki ne le v jezikovem, temuč tudi verskem
obziru Slovencom nam katoliškim.	Pis.
Spoštuj tudi svojo staro mater, ki je tvoje prednike rodila in dojila, in še moči dovelj ima , tudi tebi dajati tečue jezikoslovne hrane, tudi tebe še ogrevati z ljubeznijo do naroda tvojega. Spoštuj svojo staro mater, zakaj le ona te veže s tvojimi sorodovinci, s tvojimi brati, z deveterimi slovanskimi narodi, brati te z osemdesetimi milijoni Slovanov!
Dostojno spoštovanje ji boš pa skazal najbolj s tem, da se pridno in rad učiš staroslovenščine in hčerke njene no-voslovenščiue, pa tudi njene sestre še ktere.
II.
Prava ljubezen domovine in domorodnosti, slehernemu sveto dolžnost naklada, svojemu narodu po svoji moči koristiti, torej tudi, pravim jez, v svojem jeziku popolnoma izobraziti se. — Da je namreč jezik glavni del narodnosti, mi ni treba dokazovati. Grozno malo boš koristil v duševni in telesni blagostan svojemu narodu, ako nisi zmožen, svoje vednosti, umetnosti in učenosti priobčiti narodu svojemu. Perva skerb pa ti bodi, bratom svojim po kervi in jeziku pripomoči k izobraženju, liki in omiki na višo stopnjo, po kteri vsi narodi hrepene in tudi morajo hrepeneti, ker je to namen, kterega je imel Stvarnik nas, ko je človeškemu sercu vlagal in sadil blaga čutila in drage zmožnosti, ki se dajejo blažiti in izobraževati dan za dnevom.
Ne more se narodu našemu očitati, da ni imel in da tudi zdaj nima bistrih glav in blagih sere, ki so gorele in še gore bodi si za dušni, bodi si za telesni blagor naroda svojega. — Toda nemila osoda , ki je že zdavno narodnost našo tlačila, verige, ki so mili jezik naš vezale in vklepale, jim niso pripustile, narod svoj po njegovem duhu izobraževati. Učenosti, umetnosti in vednosti so imeli; jih priobčiti narodu, niso umeli, da ne rečem, niso smeli. — Slovenec, ki svojemu slovenskemu narodu dopoveduješ ali dopisuješ v kterem ptujem jeziku koli, podoben si očuhu, ki lačni deci svoji daje netečno jed, ktere ne more prekuhati in prebaviti njih želodec; vse drugač pa marljiva čbelica ravna, ki, kadar ji jame domače hrane primanjkovati, sicer tudi na ptuje polje, v ptuje gozde leta, nabirat sladkega soka; al ona ga potem na svojem domu sebi in družinici svoji prekuha v sladki med.
Vsled cesarskega diploma, ki ga nam je prinesel 20. dan oktobra 1860, vsled cesarskih pisem, ki so zagledale 26. svečana 1861 beli dan; vsled cesarskega nagovora, s kterim so presvitli Cesar nagovorili deržavni zbor 1. maj-nika in vsled že večkrat s cesarsko besedo ponavljane enakopravnosti vseh narodov avstrijanskih: vsled vsega tega I hoče in more enkrat tudi nam Slovencom milejša in vese-| lejša doba nastopiti. Kdo bo prezerl, da že mi imamo v tem obziru veselejše čase, kakor so jih imeli naši pomerli predniki? Vsaki narod naj se po svojem duhu naravno mika, s svojim mlekom pita. Kdor nam hoče dati ptujega boljšega, mu bomo iz celega serca hvaležni, ako nam ga ponudi v taki posodi, v ktero se zamore zajemati, to je , v domači besedi; le v nji sami se nam prekuha v tečni sok.
Ali da ob kratkem rečem: Narodu svojemu boš na veke le koristil, ako mu v njegovem jeziku dopoveduješ, kar ti blago serce tvoje navdihuje ; Slovenec s ptujim jezikom ozir omike boš koristil le nekterim, ki so se izučili ptujega jezika, svojemu slovenskemu narodu pa le ptujec ostaneš.
Omenjene resnice, akoravno jasne kot beli dan, se marsikomu sicer še temne zde kot černa noč in nočejo jih priznati zlasti slovenskemu narodu ne. Toda, enkrat si bodo
na postavni poti naravno pot prederle, naj se jim zdaj stavi se toliko zanjk. Torej Slovenec! ne čislaj le in samo ne spoštuj svojega jezika, ampak goji, širi, likaj, mikaj, množi in uči se ga rad in temeljito, da po njem postaneš zmožen, koristiti slovenskim svojim bratom.
III.
Ravno to dolžnost ti nakladajo ugovori, ki se jeziku našemu upirajo in obrekovanja in opravljanja, s kterimi se še vedno pita jezik naš.
Poprašajmo: kaj zoper naš mili jezik govore in kdo so, ki govore?
Zmed vseh ugovorov in obrekovanj zoper naš jezik, ki hočem jih nekoliko le pretresati, si naslednje odberem:
1. Slovenščina je še.revna in neugodna. — Da koj spoznamo krivico, ki nam jo dela ta ugovor, le poglejmo, od kod izvira? Pregovor slovenski pravi: Pes, kadar laja, miži. Ravno tako obrekovavec to govori, kar res ni. — Prašam torej, kdo si, ki tako govoriš? — Ali znaš slovenski jezik? Kdor ga popolnoma zna, v ta rog trobil ne bo, ker ve, da zamore v njem vse dopovedati, kar ve in misli. In za kaj več jezika treba ni! — Ako pa slovenski ne znaš, bo tvoja sodba li zamogla resnična in pravična biti? — Ali ni veliko bliže na jeziku, reči: Ne jezik, le ti si v jeziku revež in neugodnež? — Nauči se poprej slovenski, pa popolnoma in temeljito, potem še le sodi. Dokler tega ne storiš, le kakor slepec barve sodiš. — Kadar se ga pa izučiš, stavim sto na eno, da bo ta tvoja sodba drugačna od prejšne.
2. „Slovenska mati meje rodila, od mladih nog slovenski govorim, in vendar ne urnem postav slovenski danih, ki se mi donašajo“.
Taka pritožba zoper naš jezik je bila že tolikrat brati; pisati so jo mogli le protivniki narodskih pravic, ker pristavljajo, da tako govori slovenski kmet in celo župani. — Al prašajmo kmeta kterega druzega naroda, kaj postava govori. Javalne vam bode vedil več povedati od slovenskega; in če bo tudi vedil več ali vse povedati, kar postava govori, od kod to izvira? — Ali ne ravno le od tod, ker seje učil svojega jezika v šoli, in ne le poslušal, kako sta govorila njegov ded in oče. — Ako bi se bil slovenski kmet slovenski učil v šoli, bi postavo slovenski dano tudi razumel. Memo grede omenim pa, da postave niso ravno najbolj razumljive ; sicer bi ne teklo toliko pravd ravno med postavo-učenimi in sodniki.
3. Tudi sicer učeni malo razumejo, kar se jim (nekako novo--) slovensko dopoveduje; — mi zopet na uho zadoni. — Prav ste djali, sicer učeni, to je, v vseh ali suj v veliko druzih rečeh učeni, le v jeziku slovenskem ne. Dobro vemo , da ima narod naš, kakor smo že rekli, marsiktero bistro glavo in blago serce, in vendar slovenskega jezika ni učen; ali ne toliko njemu, nemili osodi gre graja.
Napak in krivično pa je sklepati, da je slovenščina, kakor jo praviloma govorimo in pišemo, nov jezik, ker je tisti ne razumejo, ki se je nikdar učili niso. Da mešance, ki se je zlasti po ljubljanskih ulicah, skorej bi rekel, ukoreninila, ne pišemo, je resnica; ali nam pa more to pameten človek za zlo vzeti ? Bi li ta mešanca ne bila celo nov jezik, kteremu bi ne vedili še imena dati ?
In ali je to nov jezik, od kterega smo skazali, da je skoz jezer let tako malo se spremenil, kakor morebiti nobeden na svetu? —
Ako zdanji knjižni jezik nemški hočemo primerjati z njegovo staro materjo, se pač veče premembe kažejo. Kteri prost nemec bo razumel vsakdanjo molitev „o če naš“, ako mu ga nagovarjaš, kakor so ga molili za časa Karola velikega.
Kolikega razlagovanja je treba, preden se razume najstarejši nemški spomenik?
Ali je to nov jezik, ki ga govori prosti kmet in razume prosti kmet, da le ima potrebne zaumke ?
Ako slovenščino po nemilih časih vrinjene ptujščine **") in napake čistimo, se nam li more očitati, da nov jezik slovensk govorimo ali učimo?
4.	Saj tega nam ne boste tajili, „da vedno nove besede kujete*1, se zopet drugi protivniki našega jezika glase!
Zgodovina vseh narodov nam skazuje, da z narodovo omiko štric omikuje se tudi njegov jezik; zakaj nove reči, ki jih poznavamo, nova opravila, ki jih delamo, novi za-umki, ki jih dobivamo , tudi novih besed zahtevajo. Kakor vede rastejo in se širijo, tako raste in širja se tudi jezik. Gotovo na svetu ni jezika, ki ga je govoril neomikan narod in bi zadostil bil narodu tudi potem,	ko	se je na višo
stopnjo povzdignil v omiki ; nasproti pa tudi ni omikanega naroda, čigar jezik ni omikan. Narodova in jezikova omika ste si vedno za petami.
To resnico , ki mi je menda pameten človek ne more ovreči, si dobro zapomnite, ki nam očitaje pravite, da vedno nove besede kujemo.
Pač čudno: na eni strani nam revšino očitate, na eni nam pa nočete dopustiti, iz revšine si pomagati!
Da smo si že	marsiktero novo besedo	izkovali	in jo
bomo še, kar nič	ne tajimo in nam	tudi	treba ni	tajiti ;
toda vprašam vas:	kteri omikan narod	jih	ni koval	in jih
vedno še ne kuje? Da jih le v narodovem duhu kuje! Ako pa noče kovati novih, si pa ptujih izposojuje. Pošteni nam sosedje Nemci, ki menda čez 30.000 dovzetih ptujk v svojem jeziku štejejo, nam jo bodo gotovo poterdili.
Kakor vsi narodi, ravnamo tudi mi Slovenci. Za novo reč, za nov zaumek ali nove besede iščemo ali si jo pri kom izposojujemo.
Novo skovana slovenska beseda mora biti taka , da je ali koj ali pa kmalo in lahko razumljiva celemu narodu, ker sine izpeljana biti le iz ktere že znane slovenske korenine. Ptujci, kterih jezik ni gibčen kakor naš slovenski, sicer tega ne morejo razumeti, Slovenec pa se tega vsak lahko prepriča, da le eno skovano besedo premišljuje in opazuje.
Da marsiktero novo besedo skujemo, je tedaj res; ali kaj izhaja iz te opravičene resnice? — Edino to, kar sem že večkrat djal: Slovenec, rad in temeljito se uči' svojega maternega jezika, da prešineš njegovo jedro in se ne dotikaš le lupine, da bodeš znal v slovenskem duhu kovati besed slovenskemu jeziku in zamogel nove reči in nove zaumke priobčiti bratom svojim.
Zastran izposoj e vanja pa se deržimo naslednjega pravila: Bodimo enaki marljivi in razumni čbelici, ki najprej cvetlicam in rastlinam sploh na domačem vertu sebi potrebni sok poserka, potem si ga gre še le iskat na ptuje; ali da naravnost rečem, še le kadar si drugač ne moremo preskerbeti besed potrebnih, si ptujk izposojujmo in še le takrat ptujke jemljimo med domače.
Nemščine ali italijanščine, ki so se ju navzeli dotični mejaši in zlasti mestjani.
Ha to pravico tudi mi imamo , in ne le drugi narodi, mi bo očital le tisti, kteremu ni nič po volji, karkoli Slovenci mi počnemo. Edino to bi jim bilo morebiti všeč, da bi se mi odpovedali narodnosti svoji! To pa mi bo mogel slehern, ki dobro slovenski zna, poterditi, da se poredkoma znajdemo v taki sili.
5. „Oho, ravno t o j e , k a r m i i m a m o p r e d o č mi ali nam morete tajiti, da imate veliko bulvarskih, hervaških, serbskih, čeških, poljskih in celo rusovskih besed v jeziku svojem?“
Tako slišim ugovarjati nam. Da imamo veliko veliko besed, ki jih imajo tudi druffi slovanski narodi, kar nič ne tajimo, se le še s tem ponašamo. To tajiti bi zamogel, kdor sorodstva med Slovani ne pozna. Al ravno s tem pa kaže, da slovenščini še do lupine ni prišel; pa vendar hoče viši sodnik biti in pravico imeti, k smerti obsoditi revno mlado hčer stare slovenske matere.
Tukaj je pa še naslednje omeniti: Marsikaj jih je med { nami, ki slovenski govore in vendar ojstro sodijo o ptuj-stvu naših slovenskih besed. Po ljubljanskem slovenskem govoru slovenščina ni soditi. Ljubljančanom sicer hvala in slava gre, da imajo lepo izreko, da besed ne pretegujejo in ne zategujejo in zlogov ne požirajo. Ali da popolnoma čisto slovenščino govore, še niso bili nikjer pohvaljeni. Dobe se Slovenci, kteriin je koj vsaka serbska , češka ali celo rusovska, ki se govori u n k raj Šiške ali Lavrice, unkraj Udmata ali Viča. — Slovenci, nikar tako!	Bodi nam	ljuba
in draga beseda,	ljub in drag pregovor,	naj si	že	raste
kjerkoli, da le na slovenski zemlji poganja iz slavenske korenine; bodi si pod Triglavom ali Snežnikom, pod Korenom ali Gorjanci, pod Mangartom (Babjem zobom) ali Grintov-coin, pod Blegašem ali Nanosom, pod Krimom ali Kumom ali Učko; tukraj Ljubelja ali unkraj; — ob Savi, Savini, Dravi ali Muri, ob Idrici, Soči. Ileki ali Kopi, ob Bistricah, Kokri, Sori, Kerki ali Pivki; na hribih ali dolinah, na višinah ali nižavah, na gričih ali planjavah, na suhem ali bo morji, na kamninah (Krasu) ali melinah; — na Kranjskem, Štajarskem, Koroškem, Goriškem, Teržaškem ali Primorskem, po mestih, tergih ali vaseh.
6. Se enega očitanja morem omeniti, ki nam ga delajo sosedje naši Lahi ali Nemci. Očitajo nam, ki se omiki na ptuji podlagi upiramo, da smo nehvaležni, ker smo le po njih in od njih prejeli omiko, kolikor je imamo. — Koliko resnice je v očitanji tem, ne bom preiskava!. Rečem le	naslednje:
Da smo vam	blaženi sosedje Lahi in	Nemci	za	mar-
sikaj hvaležnosti dolžni, ne bom preziral. Saj vem, da so vaši misijonarji Slovencom nam po zahodnih in severnih krajih najdražji dar — sveti evangeli *) prinesli, ki smo ga do zdaj vedno nepopačenega ohranili in ga vedno hočemo hraniti. Za ta dar severnim bratom našim prinesen vam vsi Slovenci večno hvalo dajemo. — Tudi za omiko, ki nam je po vas došla, vam hvalo vemo. Toda vprašani vas : Ali ste vi sami iz sebe dosegli stopnjo omike in izobraženja, na kteri stojite dan današnji? Ali je niste pili in serkali pri ptujih narodih? — Ali vam je gerška, rimska, francozka ali omika kterega naroda koli celo neznana ostala ? — Nikar ne mislite, da vam to očitamo! Nikakor ne, saj nam je znan naravni zakon, da vsaka vednost, umetnost in učenost, ki jo znajde človeški duh, je lastina vseh duhov človeških, ki si jo vedo in znajo pri- j
občiti enako marljivi čbelici, ki sok, kterega je nabrala na ptujem polji, travniku in gojzdu in ptujim cvetličicam in rastlinam izserkala , v domačo jed prebavi in prekuha, v presladki med na svojem domu. Mislim pa tudi, da spol-nujeta laški in nemški narod le dolžnost, ktero jima ravno hvaležnost za marsiktero ptujo vedo in umetnost naklada, kadar s svojo omiko napajata ali hranita kteri ptuj narod koli.
Se eno vprašanje imam do teh, ki nam svojo omiko očitajo. Ali bi se bili vi v ptujem jeziku kdaj povzdignili do stopnje, na kteri zdaj stojite ? — ltavno tako mislimo tudi mi, da vas nikdar ne moremo doseči, ako se narodu našemu vedno dopovedujejo vede in umetnosti le v ptujem jeziku. Prederznemo se še celo izgovoriti, da bi gotovo tudi mi zdaj na viši stopnji omike in izobraženja stali, ako bi se bili že dozdaj po naravni poti, na narodni podlagi, kakor vi, mikali in izobraževali.
Kaj zopet iz teh očitanj izhaja ? — Ze v drugo in tretje izgovorjena dolžnost za vsacega Slovenca, ki hoče biti pravi domorodec: Slovenec! rad in temeljito se uči svojega maternega jezika , da zamoreš po svoji moči , po svojem stanu, po svojih zadevah pomagati na višo stopnjo omike in izobraženja svojemu slovenskemu narodu!
IV.
Iz vsega, kar sem dozdaj ob kratkem le govoril, — marsikaj bi se dalo tudi še povedati iz djanskega življenja , — res za vsacega Slovenca, ki hoče biti pravi domorodec in resničen djansk prijatel naroda svojega, očitna dolžnost izhaja, z vso močjo poprijeti se jezika maternega, ter se ga temeljito naučiti.
Nikdo pa nikar ne misli, da svoj jezik temeljito znaš, ako le rabiti veš oblike njegove. — Oblike vsakoršnega jezika, kakor so tudi govoru potrebne, nikakor niso najpo-•jlavitniši njegov del; zadostujejo le vsakdanjemu človeku. Jezikoznanci, ki si morejo prizadevati prešiniti jezikov duh, še po vse kaj druzem poprašujejo; oni temelje njegove preiskujejo in jedra njegovega iščejo. Jezikov temelj so glasovi, ki se stikajo v besede, in besede, ki se vežejo v stavke ali izreke. Le on, ki popolnoma pozna glasove kakega jezika, si bo svest, zakaj te ali te oblike praviloma rabi, kako so se današnje oblike izrazile v jeziku. Učenim jezikoslovcom skorej vse nepravilnosti zginujejo, ki tem, ki so le oblikarji, glavo belijo.
Le on, ki pozna naravne pravila, po kteri h si narod sklada in vverstuje misli, bo zamogel spoznati, kako se naj tudi besede vežejo v stavke ali izreke, in izreke v cele govore, da so po in v duhu narodskem.
Kdor nimaš tega znanja, se še ne prištevaj jezikoslovcom , akoravno oblike jezikove popolnoma poznaš in rabiti veš.
In ravno z namenom, k temeljitejeinu izučenju milega našega slovenskega jezika trohico po svoji moči pripomoči zlasti slovenski šolski mladeži, in k upu veselejše prihodnosti našemu slovenskemu narodu, je spisan nauk, ki ime nosi: „o glasoslovji s lo ve n s k e ga j e z i k a.“
Posnet je ta nauk večidel po izverstni: „Vergleichende Grammatik aller slavischen Sprachen. L Band. Wien 1852“, ktero je spisal domorodec naš dr. Fr. Miklošič, ki mu bodo čast in slava na veke peli hvaležni Slovenci in gotovo tudi drugi Slovani vsi za vsa njegova slavna dela slovanskemu slovstvu v prid.
*) Se ve da v slovenskem jeziku, in ne v svojem.
to bolj zjasnijo: da-ati - dajati, — pi-ati = pi- ] jati, — bi-ti = bijati, — ve-em = vejem, — po-em - J pojem, — ku-em - kujem; — pozna-ati - poznavati, — spa-ati = spavati, — sta-iti = staviti, — de-ati = devati, — pe-ati =	pevati,	— li-ati -	li-
vati, — bi-ti - bivati, —	obu-ati	= obuvati;	—
i-ern - idem,— bo-em ‘bodem; — vh-iti = vniti, — j s'h-iti - sniti, — vlt,eti = vneti, — st-em = snem. i
Pri zaimenu tretje osebe možkega spola se je j velika napaka vrinila v naš jezik. Komur zdaj on j pravimo, so mu naši dedje i rekli: To besedo so tako j le pregibovali: i, jega, jemu, jih, jim i. t. d. zdaj pa: i on, njega, njemu, njih, njim,	zadnje	dve tudi	še:	!
jih, jim: pristavljamo torej te	besedi	seglasnico	n,	j
kar se ne da z ničesom opravičiti ali zagovarjati, j kakor le z navado, ki se je pa že tako splošno vko-reninila, da je menda ne bomo več odpravili.
Misliti, da n izhaja od besede on, je napak. V to napako je pisatelje morebiti zapeljalo pravilo staroslovensko, ki se ga še dandanašnji deržimo, namreč, da se zaimenu i vselej takrat n pristavlja, kadar pred-nj stopi predlog le enega zloga: od njega, k njemu, va-nj pred-nj, pri njem i. t. d. namesto: od jega, k jemu, va-i, pred-i(pred-i se še sliši po nekterih krajih dolenskih), pri jem i. t. d.
Tudi besedama: noter, nedra je m predstavljen; glasili ste se: ,'t;TI*!». IA/|PO.
b) da korenično glasnico razvežemo, in sicer u = ov, | ki so jo stari vselej z dvema čerkama pisali Oy: kupu-ati - kupov-ati,— ku-ati = kov-ati, — rju = rjov-em, — slu-eti = slov-eti, — zu-em - zov-em, — snu-ati - snov-ati.
c) V ptuiih besedah, kadar jih vdomačimo, dvoglasnika: au, ai skerčimo, t. j. u v v in i v j prelijemo : august - avgust, laurentius - lavrenc; Mainz -Majne. Glasnica i se skerči v j tudi v domačih besedah, kadar bi imeli pisati: ai, ei, ii, ui: naide = najde, preide - prejde, podertii = podertij, uide = ujde.
V	vseh sestavljenkah, zlasti z predlogi do, za, po in nikavnico ne, se dveh glasnic zapored pa vender ne moremo ogniti: zaime, pooblastiti, neumen i. t. d.
IV. Za le}) oglas j a voljo besedi z dvema terdima sef/lasnicama ne začenjamo, pa tudi ne zadergujemo; kadar bi se imeli ali pri speljevanji ali skladanji ali sklanjanji dve seglasnici, ali še več se jih sniti, med nje glasnico vtaknemo, in sicer večidel e, včasih e ali a (kakor hočemo), reje o: sznaniti = seznaniti = soznaniti,— lohk = lohek = lahak, — težk - težek - težak, — boln - bolen - bolan, — sercn = sercen - serčan; — svedr = sveder, — vetr = veter, — kamn = kamen, — okn = oken, — sestr = sester, — komr ~ komor.
V. Za lepoglasja voljo besede kratimo, da ali le glas-
nice, ali le seglasnice izpahujemo; ali pa spah-njena glasnica še seglasnico seboj potegne: dober, dobra, kamen - kamna, zlo = zelo; že - vže = uže, d jati - dejati, razmem = razumem; — kaniti t kapniti, stisniti - stiskniti; — bati = boj ati, stati-stojati, pas = poj as, zec - zajec, bom = bodem, pal = padel, mel - metel, cvel = cvetel, zajterk =
zajuterk, čem = hočem, gospa = gospoja, nograd = vinograd, zdenec - studenec, ros - rovaš.
Opomin: beseda hoj an, se po Dolenjskem še v I naslednjih lastnih imenih nahaja: bojanja vas, bojanji \ verh.
VI. Za lepoglasja voljo	seglasnice	vtikamo	v	besede,
da terdo izreko zmehčamo:	gibljem	=	gibam,
spremljen = spremien, lovljen - lovien; — skubsti-skubti, zebsti = zebti.
VII. Za lepoglasja voljo seglasnice prestavljamo : smej n = semen, žlica = lžica, čebela = čela - črnela-bečela, repetnica = perotnica, kropiva = kopriva, žmim - mežim, gomila = mogila, puška - pukŠa.
VIII. Za lepoglasja voljo se clo še besede besedam uklanjajo in sicer:
a) predloga s in k: s stricom, z dedom, s perstom,
2	bratom, z vervjo,	s hriba, z	griča, s	konja; —
h konju, h kolesu,	h griču,	k vozu,	k	lini, k
meni; —
b) predlog vz pogostoma v zgublja: zrok = vzrok, zdigniti, vzdigniti, zhajati - vzhajati (shajati);
c) latinska beseda sanct se naslednji vklanja in se glasi ali: šent ali le š: sanktMichael - Sent mihel - Šmihel; — sankta Maria - Šmarij a; — sankt Vid - Šent-vid.
D.	0 glasničnem stopnjanji.
a) sploh.
Le tisto drevo na visoko in na široko čversto raste, ki ima zdrave in čverste korenine. Kolikor bolj na globoko in široko, vertnarji pravijo, se rasprosti-rajo korenine, toliko višje in širje drevo zraste. Kolikor težjo pezo nosijo, toliko močneje se morejo vkoreniniti. Drevesna rast je besednemu razraščanju podobna. V ta namen je tudi slovenskim besednim korenikam lastno, da se, kadar iz njih besede izpeljujemo, njeni glasovi širijo in globoče, t. j. namesto ozkih in lahkih se širje in pezneje glasnice vstavljajo, kar glasnično stopnjanje v slovnici imenujemo. Glasnice namreč niso vse enake peze. Pravili, kar tiče tehtnost glasnic, ste sploh naslednji:
1) Glasnice, kijih zategujemo, so tehtniše in peznejše od glasnic, ktere predtegujemo, t. j. urno izgovarjamo.
2) Sirje glasnice so peznejše od ožjih.
Vsled teh pravil, začenši pri nar peznejši, glasnice stavimo v naslednjo versto: a, o;— o, u, e,
e,	i, 1, r.
f>) posamesiiM.
1)	Glasnici a in o ste nar peznejši, torej se ne daste stopnjati.
2. Glasnica o svoj glas v glasnico a povzdiguje: stvar, kraj, pomakati, pohajati, naslanjati, naganjati, ponavljati, napajati i. t. d.
3. Glasnico u stopnjamo v zlog av ali ov: slava, slaviti, plavati, plaviti, trava; — kov i. t. d.
4. Glasnica e svoj glas zvišuje :
a) v o: grob, plot, brod, tok, osoba (oseba), i. t. d.
b) ve: pretepati ogrebati, pometati, opekati i. t. d.
5. Glasnica i se stopnjaje zvikšuje:
a) v oj: loj, boj, gnoj, roj,pokoj, napoj,povoji, t. d.
b) v e ali e: venec, posevati i. t. d.
c) v av, va, o v: kadar za 'F>I stoji: zabaviti; kvas (kis); — krov, rov i. t. d.
6. Glasnici l in r stopnjamo:
a) v al, la; — ar, ra: politi, malen, tlaka, oblak;
—	parati, žar, žarek, smrad, mraz, mrak
i.	t. d.
b) v olj — or, ro: molj, stol, pol, koljem, poljem; — boriti se, zbor, podpora, zor, mor; grom i.t. d.
c) v el, le; — er, re: • postelja, meljem, plezati, mleste, vleči; — pero, berem, perem, merjeni; Sreda, kres i. t. d.
d) v il, li; ir ri: postiljati,pošiljati; preklinjati; — tir, vir, bir, pezdir, požirati, umirati; pogrinjati, zgrinjati i. t. d.
7. Glasnica e (A) se stopnja v 6 (S\): trositi, tožiti
(teg), jok (jek), moliti (met), moka (meh, mekek -
mehek), jastrob - jastreb i. t. d.
8. Glasnici T» in I> se stopnjate:
a) v o: zvon, spone,	III»	II;
b) v i: umikati, stikati, zažigati, opominjati, raz-pinjati;
c) ve: ožemati, meniti, razpenjati.
II.
Glasovi in njih znaminja, pismena ali (Trke v posamesno.
A.	0 glasnicah.
1.	Glasnica a. A.
1. Vsled II. lepoglasjega pravila z glasnico a neradi besedo začenjamo, naslednje besede le so še s čistim a v navadi: ako, ali, ampak; apno, alun, aklo ; toda tudi zadnjim trem sicer ne sploh, pa vender v veliko krajih seglasnico v ali j predstavljajo ter v apno, jelun, jeklo govore.
2. Kjer so stari slovenci A imeli, smo večidel tudi mi ohranili a; — sicer pa a še govorimo:
a)	za 1>. I»: mah, sanja, lan; — ogerski slovenci še: meh, srnja, len govore. — Sploh pa je v navadi govoriti: bolen ali bolan, lohek ali loliali, sladek ali sladak, tenek ali tenak, močen ali močan, strašen ali str a san i. t. d. — V besedi: čast se je glasnica a mesto e sploh vkoreninila, vender pa je terpivni priložaj glagola častiti svojo staro podobo ravno tako sploh ohranil, ker ČeSčen, češčenje govorimo ; — slovenci za-
hodnjih krajev govorimo ta, vshodnji pa pišejo in zrekajo te, kar so stari TTi pisali.
V nekterih besedah a rabimo za t: jačmen, pa tudi še: ječmen,Žalec, prijati = 1IPII1ATli. začeti = 3 AM ATU.
V ptujkah a, kadar nima naglasa, sploh o izrekamo in pišemo: koleda = calendae, korizma -quadragesima, opat = abbas, omara = armarium, oltar - altare, pogan = paganus.
4. V nekterih besedah nam je na voljo dano, v korenikah izgovarjati a ali e: braŠno, breŠno; prase, preše; prasec, prešeČ; krabulica, krebu-lica; prača, prečka.
5. Včasi a na glasu oslabi in ga le na pol ali zamolklo izgovarjamo: dalj = delj.
2.	O glasnici e. E.
1.	Vsled II.	lepoglasjega	pravila glasnico	e iz	začetka le	v eni sami besedi nahajamo,	in	sicer
ravno v besedi: eden, en; da tudi v besedah, ki se iz nje izpeljujejo ali z njo sestavljajo, se ve da. — Kdor piše: er dec, er ja, erjav, erŽ, ali pa rudeČ, ruja, rujav, rež namesto: rdeč, rja, rjav, rž, kaže, da glasnici r več ne prizna glasnične veljave.
2.	Glasnica	e ima takšen	glas, kakoršnega je	imel
cirilov E	; p. pletem =	II.1ETF.M.
3. Ogerski slovenci e tudi govore za cirilov 1». I»: len, senja, meh.
4. Za cirilov JK zdaj e izrekujemo, ki se pa glasi, kakor bi se nekoliko glasnice i slišale pred njim: svet (CE^ T, heilig); le po tem glasu ločimo to besedo od besede: svet (CBfcTT», Welt), v kteri se hoče i za e slišati = svejt.
5. Za cirilovo dvoglasnico li govorimo e, za kterim se zlasti po južnem in vshodnem slovenskem j glasi: ven HT.M, beseda, kreg, vek, dleto i. t. d.
6. Glasnica e se pogostoma le na pol izrekuje, ali kakor pravimo, na svojem glasu oslabi; imenujemo jo takrat pologlasnico enako cirilovi T». Stavimo jo tudi tako v začetku, kakor konec besedi, kjer bi se imelo po dvoje, troje, ali več terdih seglasnic sniti; slovenske besede se namreč vsled IV. lepoglasjega pravila ne smejo z dvema terdima seglasnicama ne začenjati in ne končavati: dober, rekel, nesel, sveder; igel, sester, oken; — sešiti, seqnati, zežgati, segreti, seznaniti, sestaviti. — (Nekteri pisatelji pišejo: soŠiti, sognati, sožgati, sogreti, soznaniti, sostaviti, torej mesto e vtikajo o).
Pologlasnico e ranjki Metelko z lastno čerko za-znamljuje (a) ter jo pregibljivo imenuje, ker se v končnicah izpahuje, kadar se jim glasnica pri-dene: dobri, rekla, nesli, svedra, igla, sestra, okno. — Prepogosto jo je pa slavni mož stavil, zlasti jo clo treba ni pristavljati čerki r: srce, smrt, ne pa serce - serce, smert = smert. — V dokaz, da je tem in enačim besedam treba ni, ker je ne izrekujemo, pišejo nekteri: serce, smert, Cemu to? Boljše je pač, da e izpahnemo.
7.	Glasnica e nam je v nekterih besedah clo sploh odpadla, in sicer v zlogu re za staroslovenski 2KE: kar = KAHJE, kdor - KTOSKE. ter - TISKE,'
blagor = liJAPOJKE; vender se pa še sliši: vre -OVH4E, nikomre, torej - TOJKE.
3. O glasnici i, II, 1»I.
1. Tudi glasnici i, kadar besedo začenja, radi predstavljamo seglasnico, in sicer j, ktera se ji nar bolj prilega: jigla, jigra, jiskati, jin, toda pišemo le: igla, igra, iskati, in.
2. Glas i je, kar ste cirolovi: II, tl: piti = IIIIT1I, misel - MT»ICEJ. kri KI’TiI (kerv).
Cirkev - UPl.Kl.HI. je nemški besedi: „Kirche“ podobniši, kakor cerkev, kakor zdaj sploh pišemo.
3. Glasnico i lcterekrat spahujemo, kjer bi jo imeli prav za prav pisati: sjati = sijati, otmem - otimem.
4. O glasnici o, O, <i\-
Z glasnico o troje glasov strinjamo v govoru; ozkega, srednjega ali navadnega in pa širokega, in tudi v pisavi vsakega drugači zaznamljamo, namreč: za navadnjega pišemo o, za ozkega 6, za širocega 6. —
o	pa 5 sta = O, 6 pa = Si.
Da troji glas, ki ga glasnica o ima, natančniše ločimo, ga tudi natančniše popišem.
Glasnico , ktero kakor nemci sploh svoj o izgovarjamo , navadno ali srednjo imenujemo in zanjo pišemo o: potem, od; — zraven tega glasu imamo Slovenci glas o, ki se v izreki glasu u bliža, ki se torej višje v ustih izgovarja, od tod ga tudi imenujemo visocega; za ta glas pišemo 6: bodem (bom);— potem pa tudi še imamo glas o, kterega tako izrekamo, da v glasu a zatone, in da oa le en glas daste; za ta glas pišemo: o, Metelko pa: O: bodem, voda, kakor da bi pisali: boadem, voada, ali po francozki: boidem, void. Ta glas pa imenujemo tudi globocega, ker ga skorej na ustnem dnu izgovarjamo.
1. Pri glasnici o II. lepoglasje pravilo nar manj veljave zadobiva in z njo že več besedi začenjamo.
Po nekterih krajih ji pa tudi seglasnico in sicer v predstavljajo: vogenj, vögelj, vorati - ogenj, ogelj, orati; v pisanji ta izreka veljave zadobila ni nikjer.
2. Glasnico o kakor tudi glasnico e med terde se-glasnice vtikamo, da izreko zmehčamo: sozuti ali sezuti = szuti, soglasnica ali seglasnica = sglasnica, soznaniti ali seznaniti = sznaniti i. t. d.
3. Tudi glasnico o v zlogih, ki nimajo naglasa, le na pol izgovarjamo: kupovati, kamor, preroko-vdti i. t. d.
4. Glasnico o in o' od o v izreki le vselej dobro ločimo, zlasti pri glagolih, ker nam o kaže 3. osebo edinobroja sedanjega časa, o pa 2. osebo edino-broja v velivniku: prosi, prosi; govori, govori; möli, moli; hddi, hodi i. t. d.
5.	O glasnici u, Oy, BI». BI,.
1. Vsled II. lepoglasjega pravila tudi s to glasnico neradi besede začenjamo; predstavljamo ji večidel v, reje j: vuk, vuho, jutro - uk, uhö, utro; toda v se ne piše, j pa je tudi v pisavi veljavo zadobil.
2. Glasnico u izgovarjamo sploh za dvoglasnico oy, velikrat tudi za: Bl», BI»: uk - O.YK. zunaj -Blillh, duri 4BLPH, bruno BPT»BI»IIO, uš -
veš, idica - veiica; — nasproti pa mi za oy pišemo ve v besedi: žveplo = H£Oy 11.10.
3. Glasnico u v zlogih brez naglasa in v zlogih, ktere urno in ojstro izrekujemo, le na pol izgovarjamo : kožuh, trebuh; — kruh, hup, napiih, tu.
4. Glasnica u nam je v nekterih besedah odpadla: verjem = verujem, verval - veruval mrena = murena, zajtro = zajutro.
5. Po ogersko-slovenskem in po slovenskem jugu zategnjeno glasnico u izgovarjamo ii, in sicer vselej, kjer nam je u koreninjen: klobük, brüno, krüha, kiipiti;i. t. d.— Le v besedi: mu (njemu) ne, da jo ločimo od mi (meni). — V besedah pa, v kterih u za staroslov. glasnico Ä govorimo, se to nikdar ne zgodi: bluvati, dug, pun i. t. d.
V	te izreki je naš u francozkemu podoben, ki ga vselej ü izgovarjajo, zlog ol pa u neskaljeno iz-rekvajo: dü, mol (mou), col (cou).
6.	O pologlasnici.
1. V stari slovenščini dve pologlasnici nahajamo: 1» in I»; novoslovenščina le enega pozna, ki ga je slavni Metelko s čerko g zaznamnjal. — v današnji abecedi nimamo lastne čerke za glasove, ki jih izgovarjamo le na pol ali zamolklo, ampak pišemo tisto, Ki se nam prikaže, kadar glas zategnemo, t.j. z naglasom izgovorimo: dalj, pezdir, jezik, kamor, kožuh - dalje, pezdir a, jezika, kožuha.
2. Kadar pa pologlasnico stavimo med terde seglas-nice, da zlajšamo njih izreko, večidel e, pa tudi
o	pišemo: soden, oken, sester, seznaniti ali soznaniti.
3. Pologlasnico izgovarjamo in za njo e pišemo tudi v zlogih, ki jih urno pa ojstro izrekujemo: pekli, ven, pes, dež, ves.
Gledč stareslovenščine torej pologlasnico izgovarjamo :
a)	v zlogih brez naglasa; in sicer:
za 1» in I»: glušec, mutec, nemec, nejevoljen, pameten;
za oy: varuj, golufiv, kožuh, trebuh; za H: ali, v6di, vodi, leteti, mi, ti, si, nikoli; za "fe: človek (človeka), oreh (oreha), seno (po seno); za E: desnica, kamen; za A: dalj (dalje), päzdir ;
za O: kupovati, naznanovati: za lil: bik (bika), jezik (jezika) ;
b)	v zlogih, ki jih urno pa ojstro izrekamo; in sicer:
za 1> in I>: bezeg, kes, menj, pes, mezda, ves; za oy: jug, hip, napuh, tu; za II: nič, Skit;
za ’!»: sem, vsem, tem, tem\, teh; za E: ter;
za Til: dim, miš, sit, kij.
Opomin : Kadar zamolklo, ali pa urno ali ojstro glasnico zategujemo, njen glas čisto izgovarjamo: ddn, lan, vas; — golufa, kožuha; — hipa, napuha, tu-kej; — niča, Skita; — človeka, oreha, s temi; — kamenje;— dalje; — dima, jezika, miši, sitega, kija.
1. O glasnicah,
ki jih je cirilova azbuka imela, nima jih pa naša abeceda.
«) O glasnici P - r.
To glasnico v govorjenji tudi mi še dobro poznamo, v pisanji pa se je nam Slovencom skorej do dobrega pogubila; in sicer menda le po nevednosti ali zanikemosti slovničarjev, ki njenega bistva niso spoznali. .Se clo ranjki Metelko se je dal zapeljati, de je svojo pologlasnico pred r vtikal tudi tam, kjer je r sam že glasnica; morebiti ga je to motilo, ker
ie stara slovenščina T» za glasnico r pisala; toda il e tel ko je svoj g pred r stavil: smart za CTIPT»T.— Le ogerski Slovenci se še do današnjega dn6 terdo deržč starega. V novejših časih se je je nekaj pisateljev zopet poprijelo, in želeti je, da jo oživimo, torej pišemo: srce, smrt, rdeč, brv, brdo, hrkle, brleti
i.	t. d.
b~) O glasnici .1 = l.
Ta glasnica nam je pa šla popolnoma v zgubo v pisavi in govorjenji, in se ne. bo več dala obuditi. Namesto nje zdaj pišemo v začetku besedi la: .I1>}KA = laz; .Ibl ATII = lagati; sred zloga pa ul kar ou izgovarjamo : J.II.I I. = dolg. Il.n.ll l, poln; — ogerski in južni slovenci in horvatje pa izrekajo u: dug, pun, sunce, suza, put, puli (polh) i. t. d.
c) O glasnici A * e, a.
Glasnico^ nam sploh namestuje e: HA TI» - pet; pa tudi a v nekterih besedah po nekterih krajih:
1AMMKIl = ječmen - jačmen.
d) 0 glasnici: 7t\ * o.
Glej sgorej pri glasnici o.
Opomin 1.: Starislovenci so A in /K nosljaje izrekali, t. j. skoz nos izgovarjali, torej se je glasnici vselej tudi glas n ali m družil. Nam se je ta izreka sploh pozgubila, in sicer že zdavna. V naših nar
starejših spomenikih, ki jih Brižinske imenujemo in ki so iz 10. stoletja, so le naslednje besede glasnici nosljanci ohranile: sunt, poronso, mogoncka, vuensih. —
Toda tudi še dandanašnji imamo žive sledi nosljavne izreke; le nji je pripisati,
1. da sploh govorimo: Žvenk, brenk; na Koroškem pa tudi še: mesene (mesec), srenča, srenčati (sreča, srečati), vprenči (vpreči), venČ (več), ronka (roka), pont (pot);
2. da glagolom na A v sedajniku n ali m. pred končnico pridevamo: zapnem (zap Ati), žanjem ( ž A ti), verjamem (verj A ti), rnanem (mA ti), pričnem (pričAti).
3. da v 1. osebi sedajnikovi govorimo: am, em, im, med tem, ko so starislovenci le pisali: pletem (H.IKTiK), delam (^li.lAIM), hvalim (XBA.II Tis ) ?
Opomin 2.: Nasproti pa so Nemci v sprejetih slovenskih besedah, ki imajo A ali ^ v sebi, nos-Ijanec ohranili, čeravno smo ga Slovenci že zdavno zgubili: Kanker (Kokra, K/KKPA), Minkendorf (Mekine, MS K). — Tudi v ptujkah, ld imajo o ali a z n združen, smo večkrat noslanec odvergli in le o pišemo: S6ča (Sontius, CTftMA), korotan (XOPTftTAII. Karantanus), Skopjan (sanct Cancian); škodla (scan-dela).
e)	O dvoglasnici Til * i.
Za dvoglasnico T»I se v frižinskih spomenikih nahaja: e, u, ui, enkrat še clo: ugi - uji, pogostoma pa tudi le i, kakor tudi dandanašnji sploh govorimo in pišemo: in>lin>IIIII beusi, MlICJliTE = muslite mislite, Mlil mui - mi, BUTU = bniti - biti, MIUO-CTIIIJ’1»! milostivui milostivi.
B.	0 seglasnicah.
I. Jezične: I. n. r: l.j, n.j, rj JI, H- P-nii. pii.
1.	Seglasnico Ij vselej, l pa le takrat čisto izreku-jemo Slovenci, kadar besedo ali ziog pričenja ; — kadar pa besedo ali zlog končava ali pred seglasnico stoji, jo u ali v izgovarjamo: log, laž; dal, pel; jolša, poln, stolp. — Da se v tem z Francozi vjemamo, ki mol pišejo, mu pa govo-rijo, je bilo že povedano. —
V	nekterih slovenskih krajih, zlasti) pogornjem Kranjskem l tudi v začetku besed in zlogov -n ali v izgovarjajo: vuka - luka, stava = stala, dava - dala, Speva kobivo napojiva - Spela kobilo napojila. — S tem se na videz Poljakom bližajo: toda niso posnemati v izreki, še manj pa je pri-
pušeno, pisati po izreki, *) ker bi se z nar mečjimi seglasnicami nar terje spone vklepale jeziku.
2. Seglasnico 1 v besede vtikamo, akoravno je njih korenike nimajo, in sicer za ustnicami, kterim se končnice priklepajo, ki se z i pričenjajo: kaplja -kapia, lovlja - lovia, stavljati = staviati, lomljen -lomien, trebi j en = trebien i. t. d.
Le v besedah: življenje, terpljenje se nam je l sploh nepraviloma vrinil, kakor da bi njuni glagolski debli bili: živi —, terpi — , in ne žive —, terpe. — Napak je l vtikati, kakor se le po nekterih krajih govori, besedam: germljenje = germeti, lagleje - lagje - lažje - ložje, in enakim.
3. Jezičnic pred druge seglasnice v domačih besedah ne stavimo, in še v ptujkah tisti zlog tako prestavljamo, da korenična glasnica med nju stopi: marmor za mramor, raka za arka;— Temu pravilu je pripisati, da tudi tistih besed, ki jih iz korenik izpeljujemo, — in ki so nam in Nemcom in Latincom lastne, ne govorimo kakor Nemci in Latinci, ampak njih glasove prestavljamo: brada = hart, brod - furt, grad - gards, vrag = vargs, zlato - gidth; — vratiti = vertere, kratek - cur-tius - kurz, kriv - curvus, pr ase - porcus, tretji-tertius. —
Temu pravilu besede: volk, stolp in druge enake nasproti niso, ker je Z v njih glasnica, tukej pa je govorjenje le od seglasnice l.
4. Kdaj seglasnico n med odperte zloge vtikamo, glej pri III. lepoglasnem pravilu.
5. Seglasnica n pred seboj ne terpi seglasnic: p in k; — torej jih izpahujemo: kaniti - kapniti, stisniti = stiskniti.
6. Seglasnica r stoji enekrat za ž, in sicer v naslednjih besedah: morem - možem, porenem = ženem, ure -- vže, uboren - ubozen; — in pa za staroslovensko končnico : JKE, s ktero se vprašavna zaimena v oziravna spreminjajo: kdor = KTOJKE. nikdor = nikdože, nikdar = nikdaže, ter - teže; — potem pa tudi še za j: nar - naj; — za v: po-reslo - poveslo; — za l: kričati - klicati.
7. Končna seglasnica r nam je v besedi: brat -bratr - fratr odpadla; poverne se pa v besedah, ktere iz nje izpeljujemo: bratern, bratr an, bratranec, bratr ija.
II.	Zobne: «I, (=4- T-
1.	Zobne seglasnice se mnogo spreminjajo, in sicer:
a)	d v j in t v S skorej vselej, kadar k njim končnica pristopi, ktera se z glasnico i za-
*) Želeti je, da bi jeli l povsod čisto in neskaljeno izgovarjati in jugoslovcnskim bratom bližati se.
čenja, ki pa potem odpada: seja - sedia, prodaja - prodadia, meja = media, graja- gradia, vsajati = vsadiati, glajen = gladien, rojen - ro-dien, mlaj Si - mlaaiSi; — pica - pitja, plačati = platiati, aalačan = gcdatian, Icorinčan = korintian i. t. d. — Le v malo besedah ta spremen pa vender tudi i opuščamo: osramo-ten - osramotien, zmoten - zmotim, budenje -budienje, obogaten - obogatim.
Grlasnici st se pred i obe spreminjate in sicer s = š, t pa - č: goščava - gostiava, puščava-pustiava, tašča = tastia i. t. d. Po gorenjem Kranjskem pa večidel, toda nepraviloma 'č izpuščajo in za st le samo š govore: pušava
i.	t. d.
b)	d in t v s pred nedoločivno glagolsko končnico ti: jesti -jedti, plesti = pletti i. t. d. Ravno tako tudi v naslednjih besedah, kterim potem še vezivni e odpada: boste = bodete, jeste - jedete, gresta - gredeta, vesta - vedeta; — še clo pred
l	v nekterih besedah: gosli = godli, preslica = predlica, jasli - jadli.
O p o m i n: Po nekterih krajih namesto t izrekajo k, zlasti v neslednjih besedah: keden = teden, knalo = tnalo; — končni d pa s (angleški th): ras, hus, medves, gospos = rad, liud, medved, gospod; — d in t za h: likati - tkati, slahčica = sladčica. Teh izrek v pisanji ne porajtamo in praviloma pišemo d in t. — Napak je, govoriti in pisati: koželj namesto kodelj, pa se vender godi. Staroslovensko besedo: /JT»IIITH govorimo in pišemo: hči.
2. Zobni seglasnici d 'm t izpahujemo; in sicer:
a) pred n v končnici -niti - noti: veniti -- vedniti, ve/miti - v er t niti-, brezen = brezden, pozen - pozden, prazen - prazden.
b) pred m: vem = vedem, dam - dadem, jem -jedem.
c) pred končnicama ski, stvo: gosposka - gospod-ska, bogastvo - bogatstvo;
d) pred l, končnico preteklega priložaja, toda le
o	izhodnih in južnih krajih: plel-pletel, bol-odel, jela - jedla i. t. d. — pa tudi v besedah:
omelo - ometlo (metla), selo = sedlo. — Po Koroškem pa nasproti pred l še radi d stavijo in govore : kridlo » krilo, motovidlo - motovilo, sidlo -Šilo, plačidlo - plačilo, kresadlo - kresalo.
3. Seglasnico t in d vtikamo, kadar se kak sikavcec z r snide: stršen - sršen, mezdra =■ mezra, kakor v greščini: avd'QOg = uvQog.
III. Ustniine: b, n», p, v. f s •>■ W. II. II. «I».
1.	Vsled VI. lepoglasnega pravila za temi seglasnicami Z vtikamo: trebljen -- trebien, spremljen = sprenden, kopljem - kopiarn. — Glej tudi pri čerki l, i.
2. Ustnični seglasnici p in v izpahujemo, in sicer:
a) p pred končnico -niti = -noti: počeniti (čep), kaniti (kap), treniti (trep), vkleniti (klep), vščeniti (v ščep) ;
b) v pa:
1) pred l: lat - vlat, las - vlas, lakno * vlakno, lah = v Iah, last - vlast, nalašč = navlašč, razleČi = razvleči;
2) pred predlogom z, ki ga stavimo namest: vz: zbuditi - vzbuditi, zhajati (shajati) = vzhajati, zdihati - vzdihati. — Truber in Seli iin leb c n sta še pisala: vzdihati, vzhajati.
3) za predlogom ob: oblak = obvlak, obezati -obvezati, oblast - obvlast;
4) v naslednjih besedah: žet = vže, pleti-plevti (plevem), Sito - živto (živ, živeti), boštvo = vboštvo, storiti - stvoriti, hoja - vhoja, digniti -dvigniti.
3. Pred b namest n stavimo m za lepoglasja voljo: hramba (braniti), hramba (hraniti), prememba (pre-meniti).
4. m premenujemo z b v besedi: mravljinec - brav-Ijinec; v pa z r v besedi: poveslo = poreslo.
5. O čerki f:
a) Čerka / ni slovenska, ker njenega glasu ne pozna jezik naš, torej jo pišemo le v ptujkah, v kterih^ se je ne moremo ogniti: fant, fleten, Filip, Stefan; večidel se je lahko ognemo, ter namest nje pišemo in govorimo b ali p: basati, (fassen), baklja (Fackel), beršt (Frist), birma (Firmatio), pogača (menda iz laške: foccacia). Stepanja vas (Stefansdorf), pila (Feile). —
V	domačih besedah ta glas le takrat nahajamo , ko hočemo v njih posnemati glas, ki se nam zdi slišati ga, kadar kaj vidimo delati, ali kterega kaka reč dela : ferfoleti, frača.
b) Kakor si Slovenec glas f v ptujkah, bodi si v nemških, bodi si v latinskih ali greških z b nadomestuje, ravno tako tudi Nemci nasproti naš b s svojim f zaznainljajo, kadar si hočejo slovenske besede po svojem ustrojiti: Veldes (Feldes) = Bled, Feistriz = Bistrica, Safniz -Zabnica, Treffen = Trebno, Reif niz - Ribnica, Förlach - Borovlje, Friesah - v Brezah, Villach -Belak, Vellah - v Belah; — v časih, toda malo-kdej, za naš b svoj w pišejo: Werd = Berdo.
IV. Goltnice: g, h, k = r, X, K. j
V.	Sikavce: z, s, c = 3, C, 1). \ a) sploh.
VI.	Šumeče: ž, š, č = —. Il|. M.^
Te troje seglasnice so v te zvezi med seboj, da se goltne v sikavce in šumeče, sikavce pa v šumeče
pogostoma spreminjajo; in sicer, kadar besede iz korenik speljujemo vselej, kadar jih pa sklanjamo, le semtertje. — To je splon od njih pomniti, naslednje pa:
b)	posamesno.
IV.	O goltnicah.
1. Goltnice se v sikavce spreminjajo :
a) v imenih: k v c pred končnico i: otroci, otrocih (otrok), v rod (roka), v Loci (Loka);
b) v prilogih vse goltnice pred končnicami: i, ih, im, em, ega, emu: druži, druzih, družim, druzem, druzega, druzemu; ravno tako: gluh: glusi, glusih i. t. d. — tak : tacih, tacem, tacega i. t. d.
c) pri glagolih pervega reda v velivniku pred
i	goltnici g in k: strezi (streg-), seci (sek-), sezi (seg-), peci (pek-), strizi (strig-) i. t. d.
2. Goltnice se v šumeče spreminjajo; in sicer vsaka
v svojo sorodno :
a) v imenih, prilogih in glagolih, kadar jih iz korenik s končnico, ki jo i ali I» (e) odpira, izpeljujemo: meča (mekia), straža (stragia), seča (sekia), duša (duhia), stežaj (stegaj); — strežen (streg-) strašen (strah), ročen (roka); — učiti (uk), služiti (slug-) sušiti (suh-), močiti (mok), množiti (mnog) i. t. d.
b) v imenih, in glagolih pred končnico, ki jo e začenja: človek = človeče, oko - očesa, uho = ušesa; — rek-, rečen, strig-, strižen, p>ek-, pečen, seg-, sežen, gluh-, glušeti, dih-, dišeti.
c) V glagolih petega razreda v sedanjem času, in potem pišemo in govorimo namest a vselej e: pih - pišem (piham), skak = skačem (skakam).
d) Goltnici a in k, kadar se v glagolskem ne-določivniku s končnico ti snidete, in bi imeli govoriti in pisati: -gti, -kti, namesto gt in kt pišemo in govorimo č : reči (rekti), moči (mogti), peči (pekti), striči (strigti), seči (segti, sekti)
i.	t. d. — Le nevedneži pišejo ali govore: rečti, močti, pečti; —
e) pred glasnico I» v glagolski končnici IiTII, ki je nedoločivna končnica glagolov tretjega razreda; in takrat pišemo za 'IiTII = ati; za druzimi seglasnicami pa vselej le eti: kričati (krik-liti), mežati (meg-'l\ti), klečati (klek-'t»ti)
i.	t. d. — Le v gori omenjenih glagolih: glušeti, dišeti se še sliši: eti.
3. Goltnici g m k se v h spreminjate:
a)	pred končnico ek: gek, kek = h ek: mehek (mek-) lahek (lag-), noht (noget);— Rezijani, pa tudi Loški, Idrijski, Vipavski hribovci in Tominci pa tudi Korošci g tako izgovarjajo, da se glasu
h skoraj približuje; g se v h utopi: dolfi = dolg, gora = hora, hospod * gospod, Upeha = lepega i. t. d. — V pisanji te izreke ne smemo porajtati;
b) v predlogu k, kadar za njim nahaja beseda, ki se tudi s k začenja: h komu - k komu, Ji krati - k krati, laket - lahti.
c) Zapomni si še naslednje besede o goltničnem spremenu: plaši - plahta, srajca = srakica = sračica, Ščit - škit, nišče - nihče - nikto, što -kto.
, Čuditi se je, da se nam je beseda kaj nespremenjena ohranila, med tem, ko so si jo vsi naši bližnji bratje v ča ali Što prestrojili. Öd tod nekteri slovenščino v troja podnarecja dele in slovence imenujejo ali: kajkovce ali čakovce ali pa štokavce.
4.	Groltnico k izpahujemo :
pred končnico -niti (-noti): stisniti (stisk-), prasniti ('prask-), bersniti (bersk-), blisniti (blisk-).
V. O sikavcah.
1. Sikavce se spreminjajo v šumeče :
a) pred končnicami, ki jih i, j ali pologlasnica I» = e začenja: maža = mazia, griža = grizia, vozen = vozien, nosen - nosien; ptičji (ptica), oserčje (serce), solnčen (solnce), serčen (serce) i. t. d.
b) še clo v zlogih, v kterih sicer i ali j stoji, pa ne koj za sikavco, ampak jo ali l ali n loči: pošljem (poslati), premišljevati (misliti), vožnja (voziti), tako tudi: ž njim = z njim, čež-nj - Čez-nj - čez-i.
2. Sikavco s med bt in pt v glagolskem nedoločiv-niku 1. razreda vtikamo, da terdi seglasnici zmehčamo: zebsti (zebti), tepsti (tepti), skubsti (skubti) i. t. d.
3. Namest z pišemo s v naslednjih besedah : povesmo (vez-), poreslo (rez-), veslo (vez-), maslo (maz-), čreslo (črez).
4. Za sikavco c končnice om, orna, ov, ovati v nekterih krajih govorijo in nekteri pisatelji tudi
pišejo: em, ema, ev: koncem, loncema, stricev, klicevati i. t. d.
VI. O šum e čili.
1. V zlogih, v kterih se Čr ali žr sni dete, v nekterih krajih r izpahujejo: čeda (čreda), čevelj (črevelj), češnja (čreŠnja), Čez (črez), Žebe (žrebe).
2. Za šumečimi seglasnicami namest o pišemo e, in sicer:
a) v imenskih končnicah: o m, oma, ov: noŽemy možema, košev, gričev i. t. d.
b) v prilogih za srednji spol: rdeče, naše ;
c) v glagolski končnici: ovati: prenaŠevati, ma-deževati.
d) Za šumečimi seglasnicami v tretjem glagolskem razredu za stari i»TII vselej pišemo in govorimo ati, za druzimi seglasnicami pa vselej e ti: slišati, kričati, mežati;— leteti, sedeti, moleti i. t. d.
e) Za šumečimi seglasnicami v glagolih 5. razreda namest veznice a pišemo in govorimo e i
iŠČem (iskam), iščeš, išče ižčeva i. t. d.
O seglasnici j.
Nekteri jo ustničnim, nekteri pa in med temi tudi Miki o sich šumečim seglasnicam prištevajo.
1. To seglasnico glasnicam, ki bi imele besede pričenjati, radi predstavljamo : jabelko, jadro, javor, jelen, jeden, jigla, jutro.
2. Seglasnica j odperte zloge pogostoma maši: dajati, vejem, pojem, nalij ati, nabijati, kujem.
3. Glasnica i se nam v j skerči v domačih besedah kadar bi se imela za: a, e, i, u glasiti in tudi v ptujkah, ki imajo dvoglasnico ai (ei, eu): najdem (naidem), prejdem (preide), podertii (podertij), ujdem (uide) ; — Svajca (Schweiz), Majna (Main, reka).
4. Ravno tako se i preliva v j pred končnico en glagolskega terpivnega priložaja v zlogih li, ni,
Ti: voljen (volien), dvignjen (dvignien), vdarjen (vdarien).
5. S seglasnico ji tisti Z, ki ga za ustnicami b, p, m, radi vtikamo, mehčaje družimo in potem namest veznice a govorimo in pišemo e: gibljem (gibam), tipljem (tipam).
6. Seglasnico^' izpahujemo, zlasti kadar bi se jih imelo po dvoje sniti: glaji (gladji, glajji), gerji (gerdji, gerjji), raji (radji, rajji); — glajen (gladien, glajien glajjen), točen (točien, toČjen).
7. Za seglasnico j kakor za šumečimi namesto končnic: om, oma, ov; o; ovati — govorimo in pišemo: em ema, ev; ev; e; evati; — ravno tako v sedajniku 5. razreda za vtaknjenim Ij namest veznice a pišemo e: pastirjem, mesarjema, tesarjev; moje tvoje svoje; kraljevati, bojevati se; tipljem, giblješ, spremlje i- t. d.
8. Pred seglasnico j se: t, g, h, k, z, s, c v svoje sorodnice preminjajo :	telečje (teletje), okrožje (okrog), suŠje (stih), stročje (strok), višje (vis), nižje (niz), račje (raca), oserčje (serce).
Zdaj pa pojdi moj pervi jezikoslovni spis po svetu z edino serčno željo, s ktero sem te spisoval, da komu, zlasti šolski slov. mladeži, pripomoreš, temeljiteje zučiti se slovenskega jezika. Ako ta poglavitni svoj namen dosežeš in v kom vnameš ljubezen do milega in prelepega maternega jezika in naroda slovenskega, je tudi pisatelj svoj namen dosegel in bo
mu v serono veselje in edino plačilo za njegov trud; se ti je pa kakoršna pomota koli vrinila, mu bodo jezikoslovci veliko ljubav skazali, ako mu jo popravijo, pa tudi, da mu njega nepopolnosti naznanijo ter poved6, kako bi se dalo izverstneje govoriti o glasoslovji slovenskega jezika.
Z Bogom.
Anton Lesar,
uuitelj vero*nanstva in sIot. jeiika na c. k. nižji realki.
V	Ljubljani sv. Janeza Nepomučaua dan 1861.
her fatferlidjen fimtglidjen Unter= $ea(fcf)ule in MM)
für i>a$ 0cfyuljaf)r 1860 — 61.
@rfiöttet Don &em Sitcftor &e* Slnftalt
föubolf «S^ncbar.
I.	& $ t
jPurcfy bte SitSlebenrufung ber öfterreid^ifchen Siealfdjulen im -Safyre 1851 würbe einem aßgenteiit gefügten Sebürfniffe nach folgen öffenttid>eit Unt errichte anftalten Slbhilfe getroffen, in Vüelc&ett jener ££;eil ber 33e»ölfermtg, bem bte pflege unb bte 3lu«übmtg ber inbuftrießen ©ewerbe obliegt, bte nötige aßgemeine unb te^nifdye 23ilbung erlangen fann.
Sn gotge a. h- 33erorbnung com 2. SMrj 1851 ift t>ie Srriditung non Scealfdntlcn in ben ^jauptftäbten mehrerer Strontänber unter ber 33ebingnng bewilligt worben, baf; bie gofalitäten oon ben ©enteinben ^ergefteCCt, bie Soften für bie ßr'&altung ber 3Jeatfdjuten, für ben Slnfauf ber nötigen Lehr= mittet, für bie Sefolbmtg ber ©ienerfdjaft aus ©emeittbe» fonben unb au8 ben taufenben Sntereffen eine«, üon bem jährlich eintangenben fiatben ©cfjntgetbe unb ben StufnafymS» tayen, ju btlbenben LofalfonbeS beftritten werben. ®ie 33e= fotbuitg ber neu anjufteßenben Lehrfräfte würbe Oorläufig auž bettt ©tubienfonbe bewißiget.
®eit fpredjenbften 23eweiS für bie 2Bidj»tigfeit biefež ■3nftitute§ gewerblicher Unterricfytöanftalten feieret bie ÜOjat» fad^c, baß in ber fürjeften geit nidjt blož in ben ^roöinjial» hauptftäbten, fonbern aud? in »ielen Heineren ^ßrobinjftäbten Stealfchulen gegrünbet würben. 2J£it bem lobenswerteren ©fer, mit tteberwinbung gewaltiger §inberni$e, mit §intanfefcung anberer 3ntereffen unb ®arbringung bebeutenber ©elbopfer haben einzelne ©emehtben berartige ©c^uten errietet, fie in jWecfmäfjtgen ©ebäubett unterbrad)t, mit ben erforberlidfyen «Kitteln auSgeftattet, unb für beren Erweiterung geforgt. Seine biefer ©emeinben bürfte i^re SMühen unb 9tu8gaben ju bebauern haben, inbem bie fegeuSreitfyen 9Jefultate biefer ©d)nlen unb ba§ Sewufjtfein ein bauernbež Senfntal für bie geiftige SBohl= faljrt tf;rer Sugenb, ein t>ortrefflid)cS ÜWittel jur Seförberung inbuftrießer unb gewerblicher Silbmtg gefd)affen ju ^aben, ben fünften Lohn barbieten.
2lu<h bie Laibadjer breiftaffige Unterreatfdjule entftanb fcfyon im Sa^re 1852 aug ben ehemaligen feierten 9?onual= Raffen, unb ha* fI(^ bie ©emeinbe jur ©rfüßung ber obigen Sebingungen »erpflid^tet.
'Sie 9iealfd)ule würbe in bem ftänbifdjen ©d^ulgebäube, in welchem ftdj bereits baž »on mehr als 600 ©djülern befugte
0 II i f*
©hmnafium, bie noch ftarfer frequentirte 9čormalfchule, ba$ äftufeum, bie ©tubienbibliothef unb bte SJJuftffdjuIe befanben, nur mühfetig unterbracht. ®ie ihr jugeWiefenen ©d)ulräura= lichfeiten befielen: auž bret ©ihuljimment, jwei 3et<hnung8= jimmern, einem baranftoßenben 3immer unb Jtt>ei fleinen unheilbaren kabineten, an3 einem phhfifalifdjen ßabinete, einer ^anjtei unb einer nicht I^etjbaren ebenerbigen JRäumtichfett, wetdje a(§ Laboratorium benü^t Werben foßte, Worin aber, auf aužbrUdtidjež Verbot ber früheren traiitifcf>en ©tänbe, bie für bie §errid)tung ju einem Saboratorium nötigen Umbauten nicht fcorgenommen werben burften, fo ba§ bie ©chnte feit i£>rcS neunjährigen 33eftef)enž fein Laboratorium jur 33ettü^ung hat. §ür biefe 9Jäumfid)feiten, bie aflenfaflž nur biž ^ur lugmittlnng jwecfentfpredjenberer hätten benü^t werben foßen, entrichtet bie ©emetnbe feinen SKiethjinž ober eine fonftige Vergütung.
3lbgefehen baoon, ba| ba§ 3ufammenfein öerfc^iebencr Unterrichtžanftalten in einem ©ebäube feine ©chattenfeiten hat, fo finb bie ber 9?ealf<hule angehörigen 3iäumlic^>feiten in t>er= fchiebenen ©todwerfen gelegen, bie geidjenjimnter für bie <Sr= t^eilung eiiteS aßgemeinen Unterrichtet nicht geeignet, unb bie kabinete für bie Unterbringung ber Lehrmittet unpreichenb.
^ür bie erften Slnfchaffungen an @inrid)tungSftüden unb Lehrmitteln bewilligte bie ©enteinbe 2100 fl. oft. SB., unb für bie ®edung ber übrigen SBebürfniffe .bie jährliche ^aufchal» fumme fcon 630 fl. oft. SB. ®ie Senü^ung ber erfteren ©umme hätte jur frud)tbringenben Srtbeilung bež Unterrichtet aßfbgleic^ ftattftnben foßen, aßein bie SerWenbung berfelben 30g fidj in eine Stolze üon Sahren fort.
33ott ber jährlichen ^paufdjalfumme pr. 630 fl. waren ju beden: bie ©chulbienerlöhnuttg mit .	,	226	fl. 80 fr.
be§ ©d)ulbietter§ Ouartier=, Sic^t= unb §olg=
paufchale mit....................................  75	„ 60 „
ber ^otjbebarf im SJHttel mit......................147 „ 20 „
bie 3)rud[egung beS Programms im SKittel mit 126 „ — „ ber ?lnfauf non grämten im 9Kittel mit .	40	„ — „
©umme 615 fl. 60 fr., ferner aße 3)rudforten, aße Srforberniffe für bie Sanjlei, für UnterriihtgjWede, für bie Beleuchtung ber @<hulräumli(hfetten,
für Vertollftänbigung bcr Lehrmittelfammlungen u. bgl. m. Sie Summe her wenigen obigen ^ßoften geigt ju ©enüge bie Unsuläitglidjfcit ber feftgefe^t getoefenen $aufd)alfumme, unb eS ift begrciflidj, baß biefelbe jährlich bebeutenb überfdjritten »erben mußte, felbft wenn man auf bie weitere Vermehrung ber Lehrmittelfammlungen feine 3iüdfid)t nimmt, unb eine jWetfmäßige SXnlage berartige Sammlungen, Wie fie jur Er= tljeilung eine« gebciblid)en UuterricljteS au ÜRealfcfyuIeit tor= hanben fein rnüffen, war unter folcben Umftänben nid)t möglich; WoIjer cS benn aud) gcfdjal;, baß einjelne ©amntlungen nod) fe^r untoüftänbig finb, unb anberc bis tor JabreSfrift gar nicfyt angelegt waren.
?llS natürliche -Sotge fotdj halber 9)?aßrcgcln unb mehrerer anberer UngufbmmKdjfeiten mußte bcr Vcfud) ber Schule ab= nehmen, unb fonnten bie (Srfclge berfeiben mit benen anberer Slnftalten in feine parallelen gefteHt werben. Unb bod) würbe audt btefe 3lnftalt ihrem 3toede tollfommen entfprcdien unb fid) eine« würbigeit Vertrauens 31t erfreuen haben, Wenn fie in paffenbeit Siäumlidjfeiten unterbracht, entfpredienb auSge» rüftet unb ton anbereit Ucbelftänben befreit Worben wäre.
•3m -3ntereffe ber Sdjule fah fid) ber Veridjterftatter, bei ber Uel'crnaljme ber Leitung biefer Slnftalt mit bem 23e= ginne beS abgelaufenen ©djuljahreS, junädjji tcranlaßt, bie ©enteinbe auf bie Unjulänglidjfeit ber feftgefe(jten $aufdjal= fumme, auf bie UnsWedmäßtgfcit ber Sd)ulräumlichfeitcn unb bie barauS refultirenben nachteiligen folgen aufmerffam 3U madjen; er beantragte eine Vermehrung ber Sotation für bie Seifest aff nng ton Lehrmitteln unb anberer ©cbulerforberniffe, unb muß fid) anerfennenb über bie 99creitwiüigfeit auSfprcd)cn, mit Welker ber Icbl. ©emeinberath auf feine Slnträge einging. 3ur t^eilweifen ®edfung ber je^igen höheren SluSgaben ber ©enteinbe bewilligte bie h°he f- LanbeSrcgierung bie Ve= nüLuing ber laufenben 9?ealfdjulfcnbStntereffen, unb jur 33ei= fdjaffnng ber nothwenbigften Lehrmitteln Unb $abinetSeinrid)= tungSftücfe, bie feit ber ©rünbung beS {VonbeS angefammetten unb unbcnüfct gebliebenen Jntcreffen im Setrage ton 1216 fl. 20 % fr. oft. 2$. ®aburd) war bie ÜJfüglidjfeit geboten, burdf) allfogleid)e Vermehrung ber Lehrmittel ben Unterricht ju fräftigen, unb bttrd) nac^träglichc Wettere Slnfaufe bie Sammlungen ju tertollftänbigcn.
5ß?entger glütflid) waren bie Erfolge beS SeridjterftatterS in Setreff bcr WünfchenSWerten Steigerungen	bcr
©djullefalitäten, wcld)c ft<f> bei bcr Erweiterung ber brci= flaffigen llntcrrealfci^ule 31t einer fedjSflafftgen Oberrealfchitle mit bem geringftcu j?oftenaufwanbe hätten bewcrffteHigen laffen.
Schon mit bem Erlaßc bcr h°hen f- ^ LanbeSrcgierung tont 4. Steril 1856, 3- 5192, Würbe ber 2Ragiftrat aufge= forbert, bie Erridjtung ber ©berrealfdjule 3U teranlaffen. ®cr ©emeinberath l)a* ‘n ^cr SitJung com 27. SKat 1856 bie S'iothWcnbigfeit unb 3fretfntäßigfeit ber £)berrealfd)ule anerfannt, jugleid) aber bie Unvermögenheit ber mit einem ^affitftanbe ton 13000 fl. belasteten GEommunal=$affe jur ©erftcüung ber erforbertidhen Totalitäten, Einrichtungen unb Lehrmitteln auS= gcft>rod)cn, unb cS Würbe biefer SluSfprud) mittelft hoher ©tatt= halterci Serorbrtung com 6. Oftober 1856, 3- 17748, mit bent Veifügen 3111’ Senntniß genommen, baß man feiner 3£it einen befriebigenberen Bericht erwarte. Von jenem Slugenblidc an ruhte bie 9?ealfd)ulangelegenheit, bis ber ©emeinberath tu ber ©i(?itng »om 3. Sfuguft 1860 au§ eigenem Slntricbe unb in bcr Ucbergeugtmg, baß bie ^ortbauer bcr ©tagnation 3um giin^lidicit SBerberbcn führen müffe, ben Sefdhtuß faßte, baß bie £)berrealf<hulc für Ärain in Laibach, »om ©c^uljahre 1861/2 augefangen fucceffite toUftänbig inž Leben ju rufen, in ihrem
Sntftehen al« Lanbežanftalt 311 behanbeln unb bafür bie aHer= hö<hfte ©enehmigung 3U erbitten fei.
2Bährenb berfelben 3^ ftieg ber Sommunal=faffeftanb ton 13000 fl. ^Paffita auf ungefähr 26000 fl. Slctita.
■5n Anregung bež 23erid)terftatterg würbe unter feiner Seijiehung ein Somite ton mehreren ©emeinberäthen gebilbet, Weldjem bie Slufgabe oblag, bie für bie Dberrealfd^ule erfor^ berücken Lofalitäten, ober ein für bie Unterbringung ber 9ieal= fd)nte brauchbare« ©ebäitbe auSjumitteln, bie weiteren @rhe= bungen 3U pflegen, unb bei bem ©emeinberathe bie bicSbejüg* lieben 9tnträge 311 ftellcn.
üfachbem baž Semite fo glüdlidj War, ein ©ebäube aufjufinben, welches bur<h Slboptirung mit einem weit geringeren Soflenaufwanbe al§ ein Neubau heränftetlen fein wirb, jur jwedmäßigen Unterbringung ber gansen 9icalfu)ule ficb geeignet hätte, unb feine Einträge in bem ©emeinberathe tor= brachte, fiel ba« ^rojeft mit nur einer ©timmc iiberftimmt au« bem ©runbe burdj, weil fid) ber alte ©emeinberath in feiner lebten SerathungSfituing nidjt mehr für berechtigt hielt, einen fo wichtigen ©egenftanb 311m 31bfd)luß 3U bringen.
■3n bcr am britten -Suni b. •3'. abgehaltenen ©emeinbe* rathSfi^ung Würbe ein 9lntrag beS §errn Sürgermeifter« Wegen (Einführung beS 1. Jahrganges ber C-berrealfchule ber ©djul» feftion jur 33erid)terftattung überwiefen, unb btefelbe 3ugleich ermächtiget1, beliebige Vertrauensmänner bcr Serathung bei» 3U3iehcn.
31ud) ber 33ericbterftatter würbe eingelaben, bet ber am
7.	Juni b. -3. ftattgehabten domitefigung als Vertrauensmann mitjuwirfen, er fennt baher ben Vorgang ber gepflogenen Ver-haublungcn um fo genauer, als er eifrigft beftrebt war, bie ton ihm gewünfehten 51uff(ärungcn 3U geben, irrige Slnfichten über ben	Organifation unb bie auSgefprochenen
Befürchtungen h*n1^tlich beS §ortbeftanbeS ber ©chulc. 3U befeitigen, weShalb eS ihm fehr befremben mußte, in bem am 17. Juni b. J. bem ©emeinberathe torgelegten Referate, einen anberen Jbceugang auSgcfprodjen 3U finben.
33eflagcnSWert, unb für bie 9fealfd)ule mit feinen erfreu® liehen 31uSfid)tcn terfnüpft erfcheint ber Umftanb, baß ein ber= artiges 9icferat unb beffen fräftigfte Unterftü(jung ton 3Wei |)errn ©emeinberäthen auSging, bie felbft SWänner ber 2ßiffen= fdjaft finb; anberfeitS muß gur tollen Slnerfcnnung beS übrigen ©emcinbcratheS erwähnt werben, baß tiele 2)iitglieber beS-felben, ton ber 2Bicf>tigfeit beS ©egcnftanbeS burchbrungen, mit lobenswerten Sifer unb mit SluSbauer bie Errichtung ber Oberrealfdhule befürworteten.
Sluf ein Kriterium beS Referates unb ber weiteren Unter= ftü^ungSgrünbe beSfclben cin3ugehen, fann nicht ©egenftanb biefeS Sluffa^eS fein, unb wirb ftd) ber33erie^terfiatter einfach barauf befdjräitfcn weiter unten einige ^aralellen jtoifdjen ber Laibacher unb ben 9tcalfd;ulcn einiger anberer Drte 3U jtehen.
DbWohlbaS auSgejeidjnete 9?eferat, wie baSfelbe ton einem §errn ©emeinberath genannt Würbe, allein fdjon auSretchcnb War, baS ^rojeft netterbingS fallen 3U machen, fo trat beim bed) bie gawje Süngetegcnheit in ein anbereS ©tabium burch baS fbätere Eintreffen einer !)• ©taatSminifteriaI=6ntfchetbung, über baS Einfd)reiten beS früheren ©cmeinberatheS um Sr= flärung ber 3U aftitirenben Dberrcalfchule als LanbeSanfialt unb Seftrcitung ber Lehrergehalte aus bem ©taatsfdja^e.
®ie angefud)te ^lüffigmachung bcr Ve3Üge für bie neu anjufieHenben Lehrfräfte aus bem ©tubienfonbe würbe an bie 23cbingitngcn gefnüpft, baß erftlich genau nachgeWtefen werbe, bie bermalige Unterrcatfd)ule in Laibad) reiche in Verbinbung mit ben benachbarten Dberrealfdtulen in ©raj, Slagenfurt unb
@örj jur ©efriebigung ber gewerblid^en mtb inbuftrießen S3e= bürfttiffc nicfyt au§, um ber 3nbitftrie biefeS Sronlanbež, »te ež wünfdjenswert erflehte, einen f»B^ern 2tuffdjwung ju ber= leiden, unb baß ferner bie Vorfrage über bie üont Sanbe ju überne^menben heften abfolut ned) früher gelöft werben ntüffe.
^Darauf würbe einbettig ber SBefdjtuß gefaßt, an ben SanbeSauSfdjuß ein @efud) ju rieten, worin um bie fogteicfye Slfticirung ber OberreaIfd)uIe at§ Sanbežanftatt gebeten unb §ugteid? bie Suftdjerung für ^ ®rittel ber Soften üon ©eite ber ©emeinbe abgegeben loerben foü.
Ucbcrftdjtö = Tabelle
für bie S^ülerjaftt an »erfcfyiebenen Steatfdjuten.
Ort	©djuljahr	II 3Lll,n5.	traten ein 	!		Verblieben am ©d)Iuße	
		I.	122		98	
Saibadj	1853	n.	49		41	
		m. L	33 99	204	30 91	169
tt	1854	II.	68		62	
		m. i.	32 101	199	28 83	181
tt	1855	ii.	55		43	
		m.	40	196	36	162
		i.	89		83	
tt	1856	ii.	47		43	
		m.	31	167	29	155
		i.	87		75	
tt	1857	ii.	57		55	
		m.	26	170	26	156
		i.	81		72	
tt	1858	ii.	52		43	
		m.	36	169	26	141
		i.	68		65	
	1859	ii.	51		49	
		m.	34	153	22	136
		i.	85		74	
tt	1860	ii.	47		43	
		m.	34	166	30	147
		i.	70		63	
tt	1861	n.	43		35	
		m.	33	146	27	125
	•	i.	69		54	
Slgrant	1857	ii.	31		30	
		m. i.	19 53	110	19 53	103
tt	1858	ii.	41		35	
		m.	20	114	20	108
		i.			58	
@ö rj	1857	ii-	—		29	
		m.	—	i 		18	105
Ort	©djuljahr	§£	traten ein		Verblieben am ©chtuße	
		i.	82		72	
©örj	1858	ii.	43		36	
		m.	21	146	21	129
		i.	68		55	
■SnnSbrutf	1854	ii.	29		24	
		m.	21	118	18	97
		i.	73		64	
tt	1856	ii.	45		35	
		m.	19		18	
	l.£(.0.3t.	IV.	11	148	9	126
		i.			54	
f a f d) a n	1859	ii.	—		48	
		m.	—	—	25	127
		i.	69		60	
tt	1860	ii.	41		41	
		m.	33		33	
	i. et. o. 9t.	IV.	20	163	20	154
		i.	66		63	
		ii.	34		31	
9tafoni£	1856	m.	38	138	38	132
		IV.	36		33	
	Ob. 9t. \	v.	25		23	
	1	VI.	17	78	16	72
		i.	68		65	
		ii.	46		45	
tt	1857	m.	26	140	25	135
		IV.	45		54	
	Ob. 9t. '	V.	33		30	
	)	VI.	21	99	19	103
(Sine nähere .Seadjtung ber »orftefyenben Sabeüe, it>elrf>c nod; bebeutenb erweitert loerben tonnte, jeigt junädjft, lote aud) in Saibad) bie 3Bid)tig!eit ber 3teatfd)ute erfannt würbe, unb ju Wellen erfreulichen ©Wartungen ber urfprüJtglidje SBefurf? ber ©cfyute berechtigte. ®ie ßafyt ber im @rttffnungž= jal^re 1853 eingetretenen ©d^üter belief fiefy auf 204, Welche 3al)t »on ber ooüftänbigeit Ofcerrealfdjule ju Stafonig nur wenig überfdjritten wirb, unb oon mehreren anberen Ober» realfdjulen !aum erreicht loerben bürfte. 3)ie große Stnjaht oon 122 ©dutlern ber erften Htaffe berechtigte fdjon bamalei, biefe Älaffe in jwei $ara(eltabtf)eitungen ju jerlegen, unb e8 erfreuten fidj nur wenige öfterreid)ifd)e 9tealfc^ulen bei ihrer (Eröffnung eines fo ftarfen ober ftarferen 3ufprudjeS.
3u toeldjcr Sölüt^e müßte bie £aibacher S’Jeatfcfjule bis nun gelangt fein, loenn ihr Oon ©eite ber ©enteinbe eine loürbige Beachtung ju 23jeil geworben wäre, Wenn man für bie Veroollftänbigung berfelben geforgt unb bie ihr anhaftenden
©ebrcd)en befeitigt bitte. ®ic in ben Röteren -Sauren nafyqu regelmäßige Slbnahme ber ©thülerjahl, bie währenb ber ©cf)ul= jeit ftattgeljabten bebeutenben Slugtritte, finb bie fpredjcnbftcn 23eweife für bie mangelhafte Einrichtung ber beftehenben ©djule unb für bag 39ebürfnifj ber Dberrealfd)ule. ©o ntand)e ©tern ließen i^re ©öl;ne niefit an ber 9?ealfdjule einfdireifcen, weil fie in £aibadj feine 2lugjtd)t für tt)re weitere 3lugbilbuitg baben, unb ihnen feie Wittel abgehen ihre Kinber nad) abfoloirter Unterrealfd)ule, Wo biefetben ,511m eigenen ßrtoerbe nod) 3U jung finb, in bie §rembe ju fenbeit.
©n Weiterer Sergleidj ber ®ateit obiger Tabelle Weifet an ber Satbadjer Üiealfdmle nodj jeöt eine grequenj nad), wie fie an meuteren ber übrigen angeführten ©deuten faunt erreidjt wirb, unb bod) befinben fid) bereitg in allen ben genannten ©täbten Oberrealfdjulen. 311g bie ©emeinben jener Orte, felbft bei einem ungünftigern ©d)ülerftanbe, wie ber an ber Saibadjer 9Jealfd)ule ift, Oberrealfdjulen mit großem Koften= aufwanbe ing Seben riefen, batten fie iraljrfdieinlid) in anberer SEBeife calculirt, alg bieg ber §err Referent tt>at, inbem er fprad): ,,-3n bem britten 3al>rgange ber Unterrealf djule finb bermaten 27 Schüler, »ou benen l)öd)fteng bie §älfte in ben erften Jahrgang ber Oberrealfdjule auffteigen bfirfte, unb toenn bie 3^1 ^er ©djüler in ber Oberrealfdjule in bem 33erl)ältniffe abnel;nten follte, wie in ber Untcrreallduile, fo biirfte fid) bie 3al)l berfelben im testen S'abre auf ein ÜJlinimum ober gar auf 9htH rebujiren, roobei fid) bie großen für bie Oberreal» fdjule »erwenbeten Soften nid)t red)tfertigen ließen".
SEßäre man bei aßen 3?erl;aitblungeu über bie Errichtung »on ©djulen nad) biefent ©runbfatse oorgegangeit, fo würben gar feine ©d)uleit beftel)en. SBie ftnb bie ®aten obiger Sabette für 3iafonitj ertlärlid), wo im ©djuljaljre 1856 in ber britten Unterrealflaffe nur 38 unb int näd)ften ©dtuljal)re in ber erften Oberrealflaffe 45 ©d)üler waren?
II.	SN
a. ^crfonalftanb.
1. u b 01 f © d) n c b a r, ®ireftor ber f. f. Unterrealf d)ule, emer. orbentlid)er Seljrer ber Oberrealfdjule, lehrte bag geometrifdje ßeidjneit nad) ber 3Infd)auung in ber erften unb bag geometrifd)e 3eidjnen in ber gweiten Klaffe.
2. 31 n t o it £ e f a r, ÜÖJeltpriefler, orbentlid)er 9teligionglel)rer unb (Syljortator, lehrte bie 3icligioitSlel)re unb bie flo»e= nifdje S|'rad)e in allen brei Klaffen, unb War Klaffen= Borftanb ber britten Klaffe.
3. SDČidjael Peternel, 2Bcltpriefter, SRitglieb ber?anb= wirthfd)aft=©efeHfd)aft unb beg ÜDhtfeafoereing in Krain, Wirflid)er S'el>rer, lehrte bie frifif in ber erften unb jvoeiten, bie ©eometrie in ber jWeiten unb bie (il) entte in ber britten Klaffe.
4. Siaimttnb^irfer, wirflidjer £ef)rer, lehrte bie beutfdje Spradie in allen brei Klaffen unb bie Slritljmetif in ber ^Weiten unb britten Klaffe, war Klaffenoorftanb ber jluciten Klaffe.
5. -3oadjim O b I a f, SOtitglieb beg (vainifdien 2Rufeal= unb l)iftorifd)en Sereing, wirflidjer &hrer, lehrte bag $rahanbjeid)uen in ber sweiten unb britten unb bie 33au= funft in ber britten Klaffe.
6. 2Bill)elm Kufula, wirflid)er Seljrer, ÜDiitglieb ber
f.	f. geografife^en unb ber soologifd)=botanifd)en ®efeü=
©0 ließe fidj nod) eine 9^eil;e anberer $ergleid)e anfteüen, toel<he in aitgenfd)einlid)er SüBeife bartl)un würben, in toeld) mißlichen Serhältniffen bie Lehrmittel, bie 9Mumlid;feiten unb bie oon ber ©enteinbe ber ('aifcadier JKealfdjuIe jugefloffene Unterftütumg ju jenen anberer Orte ftehen, unb ber 33erid)t= erftatter fann eg nid)t unterlaffen ben SfBunfd) aug^ufpredjen, jene P. T. Herren ©emeinberäthe, toelc^en bie (Gelegenheit gebothen ift, öfter anbere ^romnjftäbte ju befudjen, mögen burd) eigene Slnfdjaitung bortiger 5Rcalfd)uten einen richtigen Eiitblicf in bag SBefen berfelben ju erlangen filmen.
®ag ©d)uljahr 1860/1 rourbe am 1. Oftober mit bem heiligen ©eiftamte eröffnet, am 3. begann ber Unterricht, unb ant 4. Dftober imtrbe bag j^famengfeft ©r. 2J?ajeftät mit einem Te Deum celebrirt.
Slußer ben ccrgefdiriebenen orbcntlidien ©egenftänben tourbe int laufenben ©d)uljahre bie italienifd)e ©pradje alg nicht obligater ©egenftanb gelehrt.
3lnt ©d)luße ber oerfloffenen Serien tourbe ber ©d)ule burd) ben Job beg allfeitig gead)teten 9?ormalfd)ullehrerg ,'perrn graitj 3cntrid) ihr £el)rer ber Kalligrafie endogen, unb ift beffen ©teile burd) ben mittelft h. 3Kinifterial=6rlaß <hlo. 27. Oftober 1860, 3-15793, bewilligten 3fi<l)nuuggafftfteiiten §errn (Smil 3iafowgfh befe^t toorben.
®er ©d)luß beg erften ©emefterg fanb am 9. unb ber beginn beg ^Weiten am 14. gebruar flatt. 31m 15. Ouli begannen bie 5Berfe^unggprüfungen unb bie @hrenprüfung »itrbe am 29. 3itli abgehalten.
SDJit bem am 31. {]uli gefeierten he^iöen ®anfamte, unb ber nachher in ben ©djullofatitäten »orgenommenen ^rämien^ t»ertl)eilung unb Klaffenoorlefung tourbe bag Sd)tttjal)r ge= fd)loffcn.
t i ft i f*
fd)aft in 2Bicn, beg hiftorifCben unb 9Wufeal=®ereing für Krain, lehrte bie ©eografie unb ©efdjidite in allen brei Klaffen, bie Slrithmeti! in ben erften unb bie 9?atur^ gefd)ithte in ber erften unb feiten Klaffe, unb war Klaffenoorftanb ber erften Klaffe.
3eid)nungg = 3lffiftent:
7.	<2 m i l 31 a f 0 W g f tj, lehrte gleichzeitig bie Kalligrafie in atten brei Klaffen.
©d)ulbiener: 3lnbreag Kofail.
b.	$tanb ber S^iilcr
int ©d)uljal)rc 1860—61.
Klaffe	Sm erflen ©emefter finb			-3m ^weiten ©emefter ftnb		
	eiuge= treten	augge» treten	ocr= blieben	einge= treten	augge= treten	»er» blieben
I.	70	I r 1 5	65		5	60
II.	43	1 2	41	—	7	34
III.	32	1 1 1	31	1	5	27
Summa	145	8 1	137	1	17	121
9?ad> ten untenftefyenben 9lu«to<tfefl refultirten in beiben Gemeftern folgenbe £otalfortgang«flaffen:
ßrfte ftlaffe:
6« erhielten ein Beugnif; ber I. ftloffe	mit »orjug
n	n	n	ii	ii I*	"	•
ii	ii	ii	ii	ii "•	"
n	n	n	I'	ii 1®^*	,r	*
) fretwtuta .
»er ber Prüfung traten au? ' au^etriefen
ungeprüft blieben.................................
3ufammen
1. ©em.		2. ©cm.
8	2	4
	34	38
	23	17
	5	1
	5	4
	1	0
	0	0
	70	64
3 to e i t e Klaffe:
1 .©cm. 2.©»m.
, I. , II-,111.
»or ber Prüfung traten au« \ S2 ungeprüft blieben .	.
) au«getoiefen 3ufammen
0 3	5
. 14	20
. 13	9
. 11	0
. 2	6
. 0	1
. 0	0
. 43	41
2)ritte klaffe:
@8	erhielten	ein	3cu9n'6	ber	I- klaffe	mit SSorjug
ii n	n	ii	ii	I*	n	•
n n	n	n	ii	II-	ii
«or	ber Prüfung	traten	au«	j
ungeprüft blieben ....
1. @em. 2. ©em.
3ufattimen
4
17
8
2
1
0
0
6
18
2
0
5
0
1
32	32
■3n S3eriicffid)tigung ber Nationalität, ber Religion, ber $#nfäfjigfeit ber (Eltern unb ber Befreiung oont Unterridjtžgelbe
gruppirten fidj bie <£d)üler in folgenber Drbnung:
6 e m e ft e r	JMaffe	2)er Nationalität			®erNeligion		®er §eimat		$>e«	©djulgelbe«	
		®tutf$e	@la#en	Staliener	Äatf)0: lifen	lifen	in Saibadj anfaßig	gremb	jafilenb	befreit	früher auegetr.
	1.	20	48	2	70		29	41	67		3
I.	2.	16	27		42	1	16	27	26	15	2
	3.	9	20	3	32		11	21	20	11	1
	Summa		145		1'	15	14	5		145	
	1.	20	42	2	64		; 18	46	55	7	2
II.	2.	15	26	—	40	1	13	28	30	7	4
	3.	10	19	3	32		13	19	21	9	2
S u
m m a
137
137
137
137
c.	SBcrjeidjnifj
berjenigen Sdjiiler, roeldje am ©djtuße be« ©djuljafyre« mit Prämien betfjeift würben:
■3n ber erften ffaffc:
$ece üofef au« ©ottfcfyee in Ärain.
Šle in Slboif au« SBeitenftein in Steiermarf. Baumgartner Slbolf au« Saibad).
O n ber jtreiten ft' l a f f e:
Jpaa« $arl au« Naab in Ungarn.
2R ü cf Oofef au« $ettau in Steiennarf.
®olinar 3 o Ij a n n au« Neumarftl in Srain.
On ber britten Älaffe:
Nafatti Slnton au« @örj in ftüftenlanb.
Sun šič Stnjenj au« Dbergörjadj in $rain.
£>arid) äBenbelin au« Satbacfy.
d.	l'etirmittclfammlungen.
£fyeil« turd) bie oon ber ©emeinbe mit Seginn be« abgelaufenen ©d)utjal)re« bewilligte jäfyrlicfye Dotation oon 600 fl. oft. 2B. jur Slnfc^affung oon Lehrmitteln, tf)eil« ba= turd), ba§ bie £)ol)e f. f. £anbe«regientng bie ®emenbung ber angefammelten Nealfcfyulfonbgintereffen im betrage oon 1216 fl. 20 y2 fr. oft. 2ß. für ben Slnfauf oon $Muneteinrid)tung«= ftüden unb Lehrmitteln genehmigte unb enbtid) burd) mel)r=
3
fettige Sdjenfungett fanb eine namhafte Vermehrung bet i'el;r= mittelfantmlungen ftatt.
3u ©nridjtungSftücfen für Sabincte mürben brei alte Säften in brauchbaren 3uftani? f evfe^t, unb fed)S neue Säften angefertigt.
®ie SSibliotljef mürbe burd) »erfdjtebene ÜBerfe in 50 Sänbett, alž ®efd)enf be§ .perrn Sd)ulratl)ež Dr. J r a n 3 SOi o č n i f, burd) einige anbere Sdjeitfungen unb turd) beit 2fetfattf mehrerer SBerte in 30 Sänbeit »erme^rt.
3)ie fififalifdje Sammlung ift burd) ben Slttfauf r>on mitunter f oft baren Šnftrumenten unb Separaten bebeuteitb per= mehrt morben. Unter ben ?lnfRaffungen für biefe Sammlung befittbeit fid) 5. 33. ein Scnnenntifroffop mit £>elioftat, eine Camera obscura, bie 9i e a l'fdje ^ßrcffe, § a l b a t’S Slpparat, ein §eron3bruntten, eilt intermittirenber ^Brunnen, eine l)ljbro= ftatifdje Sßagc, Sarart’8 Slangfigurenapparat, eine 2lcol3= harfe, eine Sirene mit 3äf)lreert, $ecf)itcr’3 Säuleneleftrcffrcp, eine 3ttbuction§rolle, SBarlom’g 9?äbdjen, ein DJeef’fdjer Jammer, eine 33 n it f e tt’fd)e 33attcric mit fed)8 unb eine S nt e e’fd)e mit ad)t (Elementen, o r f e e’S Sdjrcibtelegraf tt. a. nt.
3)ie naturl)iftorifd)e Sammlung ift in itjrer joologifdjeit 3lbtl)eiluug erft Ijetter nett angelegt morben, itttb fcefitjt terjeit 42 auSgeftopfte Vögel, worunter fid) aber einige fdjöne (Sjent= plare t>orfinbeix. Žic SOtineralienfammtung mürbe aus brei altern uncoHftäubigen Sammlungen gebilbet. Sämmtlidje 2Xfi= lteralien tourben gereinigt, in neuen Säften jtoecfmäfig georbnet, bttrd) ttette gef{f>enfte Syetttplare berme^rt, unb fo ber ©ruitb für eine brauchbare Sdjulfantmlung gelegt.
®urd) Slnfattf con 20 Sti’trf (Sppžmobellen, coit mehreren ,'oefteit 3eid)uung«oorlagen unb 16 Stücf großen geometrifdjen
Sörpermobetlen mürbe bie Sefyrmittelfantmlung für baž ^reil)anb= unb geontetrifdje 3eid)nen bereichert.
ßbenfo erhielt bie Sehrmittelfammlung für Geografie burd) Slnfauf ber geografifd)«t SWittljeilungen tton ‘peter mann unb burd) 4 Stüd ŠRelieffarten einen Steinen 3umad)ž.
Unbebeutenb ift bie Vermehrung ber Lehrmittel für ©jetrne, inbent ber Slbgang eine« SaboratoriumS eine $er= mef^rung ber für biefen fo mistigen ©egenftanb nötigen Apparate nid)t juliefj.
ü)Jit befonbereut Vergnügen ergreift ber 33erid)terftatter bie fid) il)ttt barbietenbe Gelegenheit, um mehreren ©önnern ber Sd)ule int kanten berfelbcn, für bie ihr jugpfloffenen @efd)ettfe, feinen tiefgefühlten ®anf aužjufpredjeit, unb führt hier namentlid) an: §errn Dr. g r a n 5 9Ji o č n i t, f. f. Sd)ul= ratl)e ju @raj, Ferrit Dr. Silo iS Valenta, Vrofeffor ber @eburtsl)ilfe, .£)errnDr. gferbinanb 3cPuber, Slffiftenten bei ber Sehrfanjel für ®ebnrt§hitfe unb Scfunbararjt, §ernt ©rafeu Slleyanber lueržperg, Sonjipiften bei ber f. !. Sanbeäregierung, Jperrtt Sari Sratodjmil, fjorftmeifter ju 3oß inSrain, §errn-3ol)ann 3anefd), 33ürger ju Satbad), £>errn Sari S a r i tt g e r ju Saibad), §errn 21 tt g u ft § e r b e n, @rubenDorftel)er 51t Sagor unb iperrn üftifolauS § off-matt n, SDiefferfdjntiebmeifter ju Saibad), welch legterer mit befottberer Vereitmilligfcit unb Sad)fenntnijj unb gegen eine geringe Vergütung bie ^räparation ber in betn joologifchen Sabiitete »orhantenen Ül)icre übernahm. . (Sbett in ben letjteit 'Jagen bc§ Sd)uljal)rež mürbe ber l>teftgen Sdjule cott ser ’,oologifd)=botanifd)en ©efeöfebaft in 2Bien eine Sammlung »on Naturalien alž @efd)ent jugefenbet.
fiir §aniiliicrfcr.
ji**it ber Sfealfdjule in Serbinbnng fte£;t bie ©onntagS= fdjule für $anbWerfer, an »eitler ber Unterricht bloS an ©orat= nnb geiertagen burdj bie Se^rer ber ^ealfd^ule unentgeltlich ert^cttt wirb.
Sfte in bent abgelaufenen ©dmljahre 6el;anbeltcn Unter= richtSgegenftänbe waren:
1. 3)aS greihanbjeichnen con 8—10 Ufyr 33ormittagž.
2. ®aš geometrifdje 3eid)nen ßott 8—10 Ul)r $orm.
3. 2)ie beutfdje Stwffa^lefjre nnb baS Sternen con 10
biS 11 lU;r Serm.
4. ®ie ©eografie con 11—12 Uljr SSernt.
5. ®te §ijtf nnb bie Sfyentie con 10—12 Ufyr Sornt. 3ln ber Erteilung bež Unterrichtes beteiligten fic£>:
^terr	Seigrer	O o a dj im DMaf im	^reihanbjeidjnen, ber
SBeridjtcrftatter tcäfyrenb ber erften brei SJionate unb bann §err Slffiftent Ömit 3iafowSfh im. £inear= jetdjnen.
„	Üefjrer	šftaintunb girier in	ber beutfdjen ©pradje
unb im 9ted)nen.
„ ?ef)rer Sßilljelm Äufula in ber ©eografie.
„	Sefyrer	3Kidjaet Peternel in	ber fjifif unb (Shemie.
®ie	ber für ben Sefud) ber	©omttagSfchule im ab=
gelaufenen @d£)ulja^re 'eutgefdjriefcenen ©djüler betrug: 17 @e= fetten nnb 142 Cefyrtinge, in Summe 159 ©chüler.
®acon befugten: baS Sreihanbjeicfjnen . .	102 Spüler
baS geom. 3eichnen . .	28	„
bie beutfd^e ©prad^e unb
baS Štedjnen ....	21	„
bie ©eografte .....	21	„
bie iJtftf unb bie Chemie	28	„
®ie £>anbwerferfdhule in ifyrer bermatigen Einrichtung famt ihrem eigentlichen 3werfe nitr Wenig genügen. ®enn ba bie gewerbliche ^Richtung eineS feben einzelnen ©chülerS auSge= fprodjen ift, fo wäre in biefer ©djule junadhft auf eine erttfpred/enbe ^adhauSbilbung ju wirfen, unb anftatt ben Schülern in ben angegebenen £ehrjWeigen ein allgemeineg für ihre gewerbliche 3čid;tung Wenig nfifclidjeS SBiffen beipbringen, feilte man ciel=
mefyr ©cfyüler gleicher unb cerWanbter ©eWerbe in Abteilungen gruppiren, in foeldjen fie wefentlidj einen ihre @eWerbe be= treffenben Unterrid)t ju erhalten Ratten. ®aS 33eftel?en folcher gad;abtl;eilungen fefct allerbingž eine ^inreidhenbe allgemeine unb gleichförmige Sßorbilbung aller ©dmler corauS, unb Würben biefe gadjfdjulen allein auSreidjenb fein, wenn bie @ewerbe= treibenben ihre Lehrlinge ber ^ealfdhule entnehmen fönnten; fo lange jebodh bem ©ewerbeftanbe eine $ugenb jugeffiljrt wirb, welcher häufig bie einfad)fte ©djulbilbung abgeht, fällt ber Jpanbwerferfdmle bie hoppelte Aufgabe ju, ihre ©chüler cor= jubilben, unb ihnen bann bie entfprechenbe ^aehbilbnng ju erteilen. ®ie §anbwerferfcfmle hätte bemnadj aus corbe® reitenben Abteilungen ju beftefyen, in Wellen bie 9tetigionö= lehre, Schreiben unb Sfedjneit in beiben JüanbeSfpradjen, baS £inear= unb gfreiljanbjeichnen, bie (Geometrie u. f. w. gelehrt wirb, unb- bann auS ^achabtheilnngen, wie fie burd) bie 8ofaI= cerhaltniffe bebingt werben.
Sine £>anbwerferfdjule biefer Einrichtung erfcrbert jeboch mehr Unterrichtszeit, weshalb außer ben ©onn= unb Feiertagen auch bie Slbenbftunben ber SBoc^entage ju benü^eit wären, fte erfcrbert ferner mehr ?efyrperfonate ober eine aužgebehntere 33etl;eilnng ber corhanbenen Sehrer.
®ie an ber 9Jeatfd)uIe angeftellten Sehrer finb jWar jur unentgeltlid;en Srtheilung be§ Unterrichtes an ber ^anbwerter» fchule cerbunben, allein bei ber großen UnterricfytSftunbenjahl, mit Weldjer fie an ber Sftealfcbule befchäftigt finb, fann ihnen feine bebeutenbere Setheiligung an ber £>anbwerferfchute auf= gebürbet werben. $er S3erid)terftatter glaubt jeboch bie £ehr= frafte ber ^tefigen Sfealftihute Würben fid) ebenfo, wie bieS an anberen Stnftalten ber ^all ift, bereit ftnben, gegen eine mäßige (Sntfdjäbigung con ©eite ber ©emeinbe, mehr 3eit unb 9JEühe für baS gebeihlidhe Aufblühen beS gewerblichen Unterrichtes gu opfern.
$er 33erid)terftatter gibt fic^ ber angenehmen Hoffnung hin, nach 2l6lauf beS nächfteu ©chuljahreS einen erfrenlidhereu 33ericf>t über ben 3uftanlD ber 9?eal= unb £)anbwerferfchule bringen ju fönnen.
% ♦
;
*
	
*	
	v
	
	
	
	
	
	
	
.btsH# : «S . *■	v	'
*# . '
.. ■*