264
Slovensko slovstvo.
*   Prestave najlepših himen  sv. cerkve.    Poslovenil J. Bile.
Slovensko cerkveno slovstvo se je zopet za lepo delo pomnožilo. Naš mnogocenjeni pesnik gosp. Janez Bile akoravno telesno boleha in le redkokrat maše-vati zamore, je vedno čilega duha in na literarnem polji neutrudljivo delaven. Dovršil je prestavo cerkvenih himen, kolikor jih ima brevir „proprium sanet.", ,,rituale" Labac. in ,,missale Rom." Med njimi — skupaj jih je 150 — so nekatere res krasne poezije. Držal se je prestavljavec pri vseh pesmih mere originala zato , da bi se po napevih, po katerih so se do zdaj v latinskem jeziku prepevale, tudi v slovenskem prepevati mogle. Čeravno sodbo o dovršenem prevodu posameznih pesem veščemu peresu prepuščamo, moramo vendar radostni to konstatirati, da je gosp. Bile obogatil cerkveno naše slovstvo z darom, na katerega smemo Slovenci ponosni biti. Zavoljo tega bi bila po naši misli ta prestava kaj pripravna, da bi jo bili naši
romarji o svečanosti sv. Cirila in Metoda sv. očetu poklonili. Da se to od slovenske strani ni zgodilo, je prestavljavec — naj nam ne zameri — nekoliko sam kriv, ker je v svoji ponižnosti uže zadovoljen, da je lepo delo dodelal. Kar pa nismo storili v tem oziru Slovenci, so storili čestitelji J. Bil cevi na Hrvatskem. Iz zanesljivega vira vemo, da je mnogospošto-vani O. Ludovik, gvardijan na Reki, 23. junija poslal tri iztise „prestavu v Modeneško bukvoveznico, od ko-dar so krasno vezani 28. junija došli v Rim. Ondi bivši romar, prečastn[ provincijal reški O. Avguštin jih je izročil monsign. Crnčiču, kanoniku pri sv. Jeronimu (Colleg. Illvrieum), ki je oddal en iztis sv. Očetu in enega vladiki S trossm a j erj u. Sv. Oče Leon so delo kaj radostno sprejeli. — Zato Vam, preč. slavni Rečani , srčna hvala, da ste se tako prijazno spomnili našega Janeza! Velecenjenemu prestavljavcu želimo pa, da bi svoj blagi namen, ki ga je vodil pri težavnem delu, v najobilnejši meri dosegel. V to svrho naj bi pridno segali po Bil če vi h ,,prestavah" slovenski skladatelji, ki najdejo v njih za vsak praznik v letu Božji službi primernih klasičnih poezij. Preberali naj bi jih pa tudi omikani Slovenci v svoje prepričanje, kako krasne cvetke je rodila sv. katoliška cerkev, ki je bila, je in ostane mati lepih umetnosti.                               S.