novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ul. B. De Rubeis 20 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predal / casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo I bis/70% • Tednik / settimanale • Cena 1000 lir št. 35 (442) • Čedad, četrtek, 29. septembra 1988 V SOBOTO 24.0KT0BRA V OBČINI PRAPOTNO POMEMBNA SVEČANOST V vasici Oborča odkrit deseti spomenik padlim za svobodo SPET NA DELU ŠPETRSKA GLASBENA ŠOLA Vedno več učencev prostorov pa žal ni Posnetek z lanskega zaključnega koncerta V lepi vasici Oborča, ki stoji na obronkih idrijske doline, med svetiščem Stare gore in reko Idrijco, je bila v soboto 24. septembra skromna, a hkrati važna in pomembna svečanost. Odkrit je bil zadnji spomenik padlim slovenskim in italijanskim partizanom na beneško-sloven-skem ozemlju. Če izvzamemo imponenten spomenik Rezistenci v Čedadu, se zadnji iz Oborč pridružuje drugim devetim spomenikom padlim partizanom, ki so bili postavljeni na našem ozemlju, od Kolovrata do Rezije, kar pomeni, da jih je vseh deset. Ob prisotnosti lepega števila domačega prebivalstva (čeprav je v teku trgatev) in bivših partizanov Furlanije, Benečije in sosednjih krajev v Sloveniji, cerkvenih, vojaških in civilnih oblasti, sta meniha iz Stare gore darovala, ob 10.30 uri, sveto mašo pred cerkvijo Sv. Antona nad Oborčami. Po opravljenim cerkvenim obredu, je bila odkrita spominska plošča, ob godbi znane garibaldinske pesmi: "Un vessillo in alto sventola", nakar so se dvignili partizanski in občinski prapori. Častno stražo je delala skupina vojakov iz Čedada. Spominska marmornata plošča je postavljena na zunanjem zidu, prav ob vhodu na pokopališče, pred cerkvijo Svetega Antona in je posvečena 21. padlim za svobodo. Takoj po odkritju spomenika, ki je delo bivšega partizana skulptorja Rena Coiz, kot tudi drugi spomeniki na Beneškem in v Furlaniji, je ubrano zapel dve pesmi kobariški oktet "Simon Gregorčič". Nato so sledili govori. Prvi je pozdravil vse prisotne župan Prapotnega cav. Bruno Bernardo. V imenu Združenja zveze borcev iz Tolmina je govoril predsednik Franc Rutar, ki je pozdravil tudi v imenu skupnosti in družbeno političnih organizacij tolminske občine. Zaključil je svečanost s pomembnim govorom pokrajinski in deželni predsednik VDZP-ANPI Federico Vincenti. Povedati moramo še, da je na svečanost prišlo večje število bivših partizanov s Kobariškega, Bovškega in Tolminskega ter iz sosednjih Brd. Svečanosti je prisostvoval tudi konzul SFRJ v Trstu Pogačnik. Na svečanosti je sodelovala tudi godba na pihala iz Orzana, ki jo vodi znani dirigent Pontoni. Odkritje tega spomenika v Oborčah sovpada s 40 letnico sprejetja listine o človekovih pravicah s strani OZN (Organizacije Združenih Narodov) in 41. obletnice odobritve italijanske republiške ustave, ki je nastala po zaslugi Rezistence. Vsa svečanost pa se je odvijala v duhu enotne protifašistične borbe. To so posebno poudarili vsi govorniki. Predsednik Anpi Vincenti se je v svojem govoru spomnil tudi vprašanja slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki še vedno čaka na zakonsko zaščito in torej na uresničitev 3. in 6. člena Ustave. Svečanost se je zaključila z ljudskim rajanjem, ob kioskih, ki so jih pripravli oborški fantje in dekleta ter ob prepevanju partizanskih in narodnih pesmi. Izidor Predan Kot vse ostale, je te dni odprla svoja vrata tudi Glasbena šola v Špetru, ki kot je znano je povezana s Glasbeno matico v Trstu in deluje na področju Nadiških dolin že več kot deset let. Glasbena šola v Špetru je pod vodstvom profesorja Nina Specogna stalno rasla v teh letih, toda ne le številčno, čeprav se tudi v številu gojencev odraža uspeh šole. Tudi letos jih je več kot sto. Glavna skrb šole je bila že od njenega nastanka kakovost pouka in glasbene vzgoje in prvi rezultati so že tu, čeprav je vedno delovala več ali manj pod težkimi pogoji, predvsem kar se tiče prostorov. V tem pogledu lahko rečemo, da res se ni šola rodila pod naklonjeno zvezdo. In letos, ko obiskuje dvojezično šolsko središče še več otrok kot lani, je prostorska stiska še večja. Pouk poteka v različnih koncih in krajih v Špetru. Seveda se je šolsko leto za Glasbeno šolo začelo tudi v Grmeku, na Lesah, kjer je od lani podružnica šole. Na šoli poučuje 11 profesorjev, od teh nekateri prihajajo celo iz Trsta ali Tolmina. Na izbiro imajo gojenci več instrumentov, od klavirja do violine. Kot reden del pouka, imajo gojenci več nastopov na leto. Seveda pridejo tu v poštev številni koncerti v Špetru , ki so že tradicionalni, kot božični ali pomladni koncert. Učenci pa sodelujeo tudi s sosednjimi glasbeni šolami in pri njih nastopajo. Prvo tako srečanje bo 15. decembra, ko bo Glasbena šola iz Špetra sodelovala na reviji glasbenih šol Primorske v Kopru. BRALCEM Zaradi tehničnih težav, ki nam niso omogočili normalnega delovanja je ta številka okrnjena in informacije so nepopolne. Bralcem in naročnikom se opravičujemo. V KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA DO 12. OKTOBRA Zanimiv prikaz književnosti v Novi Gorici OD SOBOTE 15. DO NEDIEJE 30. OKTOBRA RAZSTAVA-PRODAJA V ŠPIETRU Kostanj, rebula an še ki drugega w Ze tradicionalni jesenski targ rase od lieta do lieta an nimar vič ljudi ga obiskuje V prostorih knjižnice Franceta Bevka v Novi Gorici v oddelku za mladino na ulici Gradnikove brigade je od četrtka 22. septembra na ogled razstava furlanske književnosti.Gre po vsej verjetnosti za prvo tako celovito predstavitev furlanske književnosti na Slovenskem, saj je razstavljenih več kot 400 knjig in publikacij v furlanskem jeziku. Razstava obsega okrog sedemsto eksponatov skoraj tristo avtorjev. Prikaz furlanske književnosti je zelo bogat, saj so predstavljeni tudi zelo dragoceni dokumenti: najstarejši je iz leta 1150. Prisotni so tudi avtorji iz 14. in naslednjih stoletij, vse do današnjih ustvarjalcev, seveda. Razstavo je uresničila knjižnica Franceta Bevka v okviru pobud v počastitev 40-letnice začetka gradnje mesta Nove Gorice. Gradivo za razstavo furlanske literature so prispevale razne kulturne ustanove v Novi Gorici in Gorici, še posebno knjižni fond pri Goriškem muzeju v Kromberku, Državna knjiž- nica v Gorici in goriška sekcija Furlanskega filološkega združenja (Società Filologica Friulana). Ob odprtju razstave je spregovoril ravnatelj knjižnice Rajko Slokar. Uvodno besedo je imel pa sodelavec novogoriške knjižnice Marjan Brecelj, ki je udeležencem podal izčrpen oris razvoja furlanske književnosti. Slovesnosti ob odprtju razstave so se seveda udeležili tudi številni predstavniki furlanskega kulturnega in literarnega sveta in seveda tudi predstavniki Furlanskega filološkega združenja. V imenu združenja je spregovoril Eraldo Sgubin, ki je med drugim poudaril, kako tako razstavo bi potrebovali tudi v Vidmu in seveda v drugih krajev Furlanije-Juljiske krajine. Poudarjeno je bilo tudi, da bi bilo treba omogočiti ogled razstave dijakom videmskih in go-riških šol. Razstava bo odprta tri tedne in sicer do 12. oktobra (vse kaže pa da jo bodo podaljšali); urnik: vsak delavnik od 7. do 19. ure. Bliža se miesac otuber, smo takuo že stopnil v jesen an z jesen nam pridejo na pamet kostanj, jabuke an druge sorte sadja, sodi po kletieh, kjer veurjeva novuo vino an zadnji sejmi na odpartem pred marzio zimo. Kakuo se mormo pozabit na otubersko razstavo-prodajo (mostra-mercato), ki že vič liet (lietos bo osmi krat) organizava-jo v Špietre tisti od "Apo-Asso-ciazione produttori ortofrutticoli” naših dolin v sodelovanju -takuo je bluo prejšnje lieta s Gorsko skupnost Nadiških dolin, z občino Špietar an s špie-tarsko pro-loco? Vsako lieto so parskočile na pomuoč an žene Zveze beneških žen z razstavo domačih sladčin an druge skupine ljudi kot, recimo, živinorejci. Lansko lieto je imiela velik uspeh razstava krav an mlečnih izdelku, predali so kupe an kupe siera pardielanega po naših mlekarnah. An lietos se že nieki gibje, or-ganizatorij imajo stike z raznimi ašočjacjonmi za narest nimar buj lepuo an bogato telo manifestac-jon, ki že vsi poznajo ne samuo po naših dolinah, pa tudi v cieli deželi, saj posebno tele zadnje lieta smo vidli judi iz Tarsta, Gorice an nič manj ku iz dežele Veneto. Do seda se vie za sigurno, de lietošnja razstava-prodaja se začne le v Špietre v saboto 15. otu-berja an se zapre v nediejo 30. otuberja. Sevieda, ne bojo manjkal kioski, kjer bojo pekli kostanj an točil rebulo, "bankarele", kot na vsakim targu, kjer se bo moglo kupit pardielke naše zemje an veseje z našo piesmijo an muziko. Naš dobar an okusen obfak tisu !S« mi trnu mm 'mihiu» s mm mu umm I muti»» Ulit IH ti. tt» ÌÉÌH .«.«*»* mm MU uimm mu tmtnm$