The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America amerikanski SLovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage} GLASILO SLOV. K ATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV- MOHORJA V CHICAGIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstare[ii is Ixajboli 'priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 202 chicago, ill., četrtek, 19. oktobra _ thursday, otober 19, 1933 LETNIK (VOL.) XLII Amerika odtegnila sodelovanje - Nemčija zanika krivdo ameriški delegat na razorožitveni konferenci dobil naroČilo iz washingtona, naj se ne spušča v posvetovanja glede s e dan j F. evropske krize. — evropske države razočarane. Ženeva, Švica. — Evropske diplomatske kroge je skrajno poparila objava iz Washingtona, da se ameriška vlada ne ho spuščala v nikake politične zapletljaje, ki so povsem evropskega značaja in v katere Amerika kot taka ni interesi-rana. Rooseveltova administracija je v ponedeljek poslala naročilo svojemu poslaniku N. H. Da-visu, ki je načelnik ameriške delegacije na razorožitveni konferenci, naj drži svoje roke Popolnoma proč od vseh razgovorov in posvetovanj, ki so v Zvezi s sedanjo krizo v razoro-žitvenem vprašanju; o vsem tem naj se edino Evropa sama toed seboj pogovori in pobota. Pokazala je s tem ameriška vlada popolnoma očitno, da v lučaju kakih sovražnosti med tropskimi državami, ne bo sodelovala niti na tej niti drugi strani. Evropske države je ta korak Amerike zelo razočaral. Ena in druga stranka ste namreč računali na Ameriko, da bo kot mogočna velesila s svojim vplivom ugodno rešila situacijo; vsaka skupina je seveda u-Pala, da bo situacija ugodno rešena za njo. Posebno je ogorčena Francija. Zadnje tedne je že mislila, da ima Ameriko popolnoma na svoji strani; saj se Je ta vendar strinjala z njo, da se Nemčiji ne sme dovoliti, da bi se oborožila. Zdaj v kritičnem trenotku se pa ta zaveznica kratkomalo umakne. Anglija je sicer tudi presenečena, vendar ne toliko kot Francija; Pričakovala je namreč, da se Amerika ne bo pregloboko spuščala v evropsko politiko in da v krizi odtegnila svojo roko. Alarmirala pa je vest tudi Nemčijo, kajti ta se boji, da odsotnost Amerike le še bolj ojačila zvezo med Anglijo 'n Francijo, in, ker ne bo več anieriškega vpliva, ki bi prigovarjal k zmernosti, utegne francija zasesti obmejne nem-ske pokrajine. Italija pa se nasprotno ne vznemirja dosti. Mussolini namreč upa, da se bo zdaj tem lažje izpolnila Vegova želja po trdnejšem Paktu štirih velesil. NEMČIJA DOL-II FRANCIJO Ako se Nemčiji prizna enakopravnost, se bo pogajala naprej. — Zadnji dogodki samo Hitlerjev bluf. Ml*** PARADE S KRAMPI iN LOPATAMI &ANDITI NAPADLI POLICISTA Cicero, 111. — V dvorano, na <929 W. 30th St., kjer se je vr-s'la seja direktorjev Stavbin-skega društva, sta v ponedeljek ^ečer prišla dva mlada mo-Ko pa sta zagledala tarnaj stoječega policista, sta sa-0 rekla direktorjem, da je . eki njun prijatelj zunaj, ki je nteresiran v njih društvo, in a 8a bosta pripeljala v dvora-na kar sta odšla. Policistu .le zdelo njuno obnašanje ' _im]jiv0 in je stopil za njima iev !transka vrata- Ko Pa .l'u ^kušai ustaviti, je eden ban- lic'°t samokres in po- 0K a nevarno ranil, na kar sta °ba UŠla. k Berlin, Nemčija. — Cele sedanje krize, ki viada v Evropi zaradi Nemčije, ni povzročila Nemčija sama, marveč Anglija, še v-večji meri pa Francija. To izjavo je podal nemški zunanji minister, von Neurath, pred zbranimi tujezemskimi časnikarji. Obe državi zahtevate, je nadaljeval minister, da mora Nemčija še nadalje ostati neo-borožena, dočim Francija stalno kriči po garancijah, ako bi imela v malenkostni meri znižati svojo ogromno množino orožja. Na tla hočejo pritiskati Nemčijo, dasi so ji bile zagotovljene enake pravice in garancije po verzajski mirovni pogodbi. Ta enakopravnost je bila zopet obljubljena Nemčiji, ko se je priključila Ligi narodov. In ponovno ji je bilo to zagotovljeno meseca decembra lani v Ženevi. Nemčija, je zagotavljal Neurath, je vedno pripravljena, da se pogaja glede razoroževanja, ako se ji prizna enakopravnost in se ji da enaka garancija, kakor jo imajo druge države. Nikakor pa ne more obstati pri sedanjem neenakem razmerju: Francija sama ima več topov, kakor ima Nemčija strojnic, in strojnic ima Francija več, kakor je v Nemčiji pušk; in poleg tega nimajo Nemci nikake-ga sredstva za obrambo proti tisočerim bojnim aeroplanom Francije in njenih zaveznic. V splošnem Nemčija bolj mirno gleda na zadnje dogodke, kakor pa ostale evropske države. Vedno bolj namreč prevladuje mnenje, da cela zadeva ni tako resna, kakor se je kazala na prvi pogled, in da je bil Hitlerjev korak bolj bluf, da pokrije domače nemirne razmere. Govorice se namreč širijo, da so zadnje tedne postali nemški monarhisti izredno aktivni, in kot protiuda-rec proti njim je napravil Hitler ta izpad, da izzove navidezno krizo, s čimer mu bo dan povod, da lahko apelira na nemški narod k edinosti. Slika kaže množice delavcev v Nemčiji, ki s«? po dolgi brezposelnosti zopet vračajo na dele, in sicer h graditvi neke neve ceste. S krampi in lopatami so defilirali mimo Hitlerja, ki jim je omenjenb delo preskrbel s pomočjo državnega denarja. Iz Jugoslavije. NA BLOKAH STA SE PONESREČILA DVA OTROKA, EDEN JE UTONIL; PRI REŠEVANJU DRUGEGA JE UTONIL REŠEVALEC. _ POŽAR SREDI VODE V RIBNICI. _ SMRTNA KOSA. — RAZNE NOVICE. POSOJILO JAPONSKI NA SMRT OBSOJENI PRED SODIŠČEM Chicago, 111. — Pred tukajšnjim kriminalnim sodiščem sede trije banditi, ki so obdol-ženi umora, izvršenega v mesecu maju nad blagajničarjem neke banke v Niles Center. -Med tremi obtoženci je eden, namreč John Scheck, nad katerim je bila pred par tedni iz rečena smrtna kazen vsled u mora, ki ga je izvršil pred so diščem nad policistom Sevi ckom, na katerega je streljal med obravnavo v sodni dvorani. Francija posodi za Mandžukuo 56 milijonov dolarjev. —o- Mukden', Mandžurija. — V ponedeljek so se završila pripravljalna pogajanja, ki sta jih imela podpredsednik južno-mandžurske železnice in zastopnik francoskih finančnikov. Prišlo se je pri teh pogajanjih do sporazuma, da dobi Japonska od Francije posojila za 56 milijonov dolarjev. To posojilo bi se uporabilo v prvi vrsti za izboljševalna dela v novi državi Mandžukuo. Sporazum potrebuje še končne o-dobritve japonske vlade. -o- NEMŠKI ZRAKOPLOV PR! DE V AMERIKO Chicago, 111. — Kakor je bilo že poročano, obišče nemški zrakoplov Graf Zeppelin Ameriko in svetovno razstavo. Letel bo iz Nemčije, od kjer se je vzdignil 14. oktobra, najprej v Brazilijo, nakar bo preko Floride prispel prihodnji torek v Akron, O. En dan ali dva pozneje bo obiskal Chicago, na kar se vrne domov v Nemčijo preko Španije. Ob priliki poleta preko Amerike bo sprejemal tudi pošto. Poštnina bo znašala 50 centov in v to svrho je poštni department izdal o-mejeno število posebnih znamk po 50 centov. -o-- PODALJŠANJE RAZSTAVE Chicago, 111. — Uradniki svetovne razstave so se v ponedeljek izrazili, da so pripravljeni riskirati, da ostane svetovna razstava odprta do 12. novembra. To pa samo pod pogojem, ako bo udeležba tekom tega tedna dnevno vsaj okrog 100 tisoč oseb. Župan Kelly je naprosil uradnike za to podaljšanje; tekom teh dni, najbolje 8. novembra, naj bi se vršil "dan osebne svobode", na katerem bi se proslavila odprava prohibicije, in enako bi se tudi najbolj primerno obhajal Dan premirja na prostorih razsta ve. V torek se je odločilo, da se podaljša za omenjeni čas. KRIŽEMSVETA — Vatikan. — Na tajnem zborovanju, ki se gj< je s papežem Pijem udeležilo v ponedeljek 21 kardinalov, se je odločilo, da se proglasite svetnicam dve nuni, in sicer Bernadette Soubirous in Joan A. Thouret. — Tallinn, Estonija. — V ponedeljek so se končale tukaj volitve, ki so trajale tri dni. Pri njih je prebivalstvo odločilo, da se število poslancev parlamenta zniža za polovico, kakor tudi, da v naprej voli predsednika ljudstvo in ne parlament. — Bukarešta, Rumunija. — S proslavami po celi državi se je v ponedeljek obhajal 40. rojstni dan rumunskega kralja Karla. Kraljev sin Mihael, ki živi začasno v inozemstvu s svojo materjo, je poslal očetu brzojavna voščila. — Istanbul, Turčija. — Turška vlada se je odločila, tla bo pretrgala obstoječe trgovske pogodbe z Italijo, in sicer iz vzroka, ker se niti po dolgih pogajanjih med zastopniki obeh držav še ni moglo priti do stalnega trgovskega pakta. -o-- PREISKAVA NA DELNIŠKI BORZI Washington, D. C. — Člani newyorške delniške borze bodo morali predložiti svoje celotne račune in knjige senatskemu bančnemu pododboru, ki preiskuje prakticiranje na borzi. Poslane so jim že bile posebne vprašalne pole, da jih tozadevno izpolnijo, toda so zahteve zavrnili. Izdano je bilo zato vodstvu borze povelje, da mora pritisniti na svoje člane, da dajo preiskovalnemu pododboru vse informacije, za katere bodo vprašani. Vodstvo borze sc zavzema za svoje člane in pi*a-vi, da bi jih to delo stalo več milijonov dolarjev; informacije se namreč zahtevajo od julija 1929 do julija letošnjega leta. Pododbor pa je ugotovil, da je to neresnica; stroški da bi bili le malenkostni. — Preiskava ima predvsem namen, da se najdejo veliki špekulanti in koliko so zakrili svojih dobičkov, da jim ni bilo treba plačati davkov od njih. DOLLFUSS V NEVARNOSTI Težko bo rešil svojo vlado iz sedanjih spletk. —o— Dunaj, Avstrija. — Avstrijski kancler Dollfuss se nahaja v nič kaj zavidanja vredni situaciji. Od vseh strani mu namreč groze upori in potreboval bo veliko mero odločnosti in bistroumnosti, da reši položaj. Po vseh vojaških garnizi-jah se namreč odkriva, da so naziji vtihotapili med častnike zarotniške ideje, da se s silo postavijo naziji na vlado. Na drugi strani pa rujejo proti njemu socijalisti in mu groze z generalno stavko. -o- BIVŠI KAIZER HVALI HITLERJA Doorn, Nizozemska. — Bivši nemški monarh Viljem, ki živi tu v pregnanstvu, se je pretekli ponedeljek izrazil nad vse pohvalno nad korakom, ki ga je izvršil Hitler, ko je odredil, da Nemčija zapusti Ligo narodov in razorožitveno konferenco. Dejal je, da je Nemčija stopila v Ligo s poštenimi nameni, a se jo je vedno smatralo za neenako in za nekaj nižjega. POMLAD V JESENI Hygiene, Colo. — Na vrtu našega slovenskega rojaka Ike N. Sadarja, ki stanuje v bližini tukajšnjega mesta, raste jablana, katero so topli dnevi zadnjega.tedna menda premotili, da je pozabila, kak letns čas je zdaj. Nenadoma je namreč znova oživela in se vsa pokrila z nežnimi cveti, da izgleda okrog nje kakor spomladi. Tudi lepo zeleno listje je znova pognalo na njej. Novica o tem triku, ki ga je zaigrala narava nad to jablano, se je kmalu raznesla po bližnji in daljnji okolici in število ljudi prihaja vsak dan na posestvo Mr. Sadarja, da si ogleda ta čudes. — Mr. Ike Sadar je sin ugledne družine Matt Sadar iz Den-verja. Moč ljubezni do bližnjega Bloke, 28. sept. — V ponedeljek kmalu popoldne sta vzela Anton Lavrič po dom. Tomeč in Verica Vintarjeva, šolarja pri 12 do 13 letih iz Metljan, splav, narejen iz dveh desk in lestev, ki se rabijo pri osternicah, in se začela voziti po vodi, ki je nastala vsled po-vodnji in je bila ponekod 6 do 18 čevljev globoka. Nihče ne ve, kako sta se ponesrečila, a ljudje so naenkrat zaslišali dečkove klice na pomoč in so prestrašeni videli, kako je iznad vode molel roke in si hotel pomagati z glavo, nato pa izginil v vodi. Verica se je pa držala za lestvo, ki jo je imela nad seboj in kukala skozi kline ter vpila na pomoč. — Gori pod gozdom na Bloščku je Anton Siraj p. d. Jurjev klestil veje in napravljal drva. Zaslišal je obupen klic in tudi opazil ljudi, ki so se zbirali ob vodi, v vodo si pa nobeden ni tipal. Nič ni pomišljal, skočil je v vodo, ko mu naenkrat zmanjka tal pod nogami. Vendar je še srečno prišel do lestve, ki je držala Verico. Deklica ga je še vprašala, če bosta še kedaj prišla na suho, nakar ji je odgovoril, da se naj nič ne boji, samo njega se naj oklene. Šlo je nekaj časa, pa ne dolgo in — oba sta izginila v vodi. — Jurjev Tone je bil pač od hitrega teka ves razgret in ga je pričelo v hladni vodi zebsti, kar mu je vzelo moči. — Zopet se je pokazal iz vode in prosil ljudi, da mu dajo kako desko. Pa so ljudje opazili, kako je postal čedalje bolj bled. Naenkrat je strašno močno zavpil: "Pomagajte! Marija pomagaj! Nazaj me več ne bo!" in izginil je v vodi. Deklica je pa na čuden način prišla na vrh lestve, katero je veter nesel čez globoki Brezden pri Topolskih Belicah. Možje in fantje so naglo zbili močen splov in hiteli z njim dekliču na pomoč in jo končno nezavestno oteli iz vode. Jur-jovega Toneta so pa šele čez dolge tri ure našli mrtvega. — Malega šolarja pa kljub dolgemu iskanju niso mogli dobiti. -o- vsakdo, ki je kam hotel v temni noči, je bil radi globoke vode sam v smrtni nevarnosti. - Tako je uničil ogenj, kar ni mogla povodenj. Pač dva strašna elementa. -o- Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Alojzija Lerch roj. Ibic, stara 07 let. — V celjski bolnici je umrl France Skok, brezposelni delavec iz Dobletinc obč. Kokarje, star 66 let. — Pri Sv. Štefanu pri Š mar ju v celjski okolici je umrl Franc Pirš, viničar iz Lekmarij, star 67 let. -o- Volkovi Iz Karlovca poročajo, da se v Korduni pojavljajo volkovi v večjih tropah in napadajo ter odnašajo ovce. Volkovi so vdrli neko noč tudi v neko vas v bližini Karlovca, kjer so v nekem hlevu poklali 12 ovac. Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu; čitajte ga! Ogenj v vodi O strašni vodni katastrofi, ki je zadela ribniško dolino, je bilo že v listu poročano. Bila je tako velika, da je celo v Otav-cah drla skozi okna v hiše in so ljudje s strahom pričakovali, kaj še bo. Ko se je nenadoma nebo zažarilo — požar sredi vode. Pri Arkotu, p. d. pri Do-linarju, so imeli v kašči spravljenega precej živega apna. Do tega je voda prišla in to je zanetilo požar. Kar v hipu je bila vsa hiša v plamenih in to sredi vode. Nihče ni mogel na pomoč. Gasilni avto je sicer prišel, da bo pomagal, a radi visoko narastle vode ni mogel po cesti naprej. Slišali so se o-bupni klici ljudi na pomoč, pa ni mogel nihče pomagati, ker Gorelo je V Ojstriški vasi, obč. Sv. Jurij ob Taboru, je Amaliji Slapar zgorela lesena, s slamo krita hiša. Poročajo, da je bila ta hiša nad 200 let stara. S kamnom po glavi Ko je šel soposestnik Janez Straus iz Krupe pri Semiču v Kapljišče iskat delavcev, so ga domov grede napadli neznanci. Eden izmed napadalcev ga je udaril od zadaj s kamnom po glavi in ga obdelal s sekiro. Na vpitje so prihiteli ljudje, ki so Strausa odpeljali v kandij-sko bolnico. -o-- Svojevrsten rekord Ferdo Zdražnik, trgovski so-trudnik iz Kranja na Gorenjskem, je letos dosegel svojevrsten rekord. S sveta je namreč spravil nič manj kakor 122 gadov in 5 modrasov, med temi je bilo 5 črnih gadov. Njegovo lovišče se je raztezalo po večini v kranjski okolici. Na bregovih Kokre jih je ujel 16, na Brdu 37, na bregovih Save 43, v starem drevoredu 5, na pobočju Šmarjetne gore 18, na Kravavcu, Storžiču in Planini 6. Znamenito je to, da je ta lovec neobčutljiv proti kačjemu piku. Pičil ga je gad v roko, on je rano izsesal in zdravljenja je bilo konec. Le par dni je čutil lahek glavobol, drugih posledic ni bilo. -o- Strel v trebuh V Črešnjicah, obč. Moravče, se je pripetila huda nesreča, katere žrtev je postal komaj lOletni dninarjev sin G vido Na-nut. Oskrbnik hiše, kjer Nanu-tovi stanujejo, je streljal veverice in ko je prišel domov, je položil puško k bližnjemu drevesu ter šel spregati konja. — Gvido je puško radovedno o-gledoval in jo prijemal. Oskrbnik ga je posvaril in tega se je fant ustrašil, da mu je puška padla iz rok, se sprožila in strel ga je zadel v trebuh. Četrtek, 19. oktobra 193 XMERIKAN3&I SLOVENEC Ni res. — Mati: Daleč si zabredla, hčerka. Sinoči so te videli v družbi z onim ničvredne-žem Mirkom. Hčerka: Ni res! Saj je bila takšna tema, da naju ni mogel opaziti nihče. Zadnja beseda. — Na koncu razprave reče sodnik: Obtoženec, zadnjo besedo imate vi! Obtoženec pogleda zmagoslavno na svojo ženo med poslušalci in reče: Ali si zdaj slišala, stara ? Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira, — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Položaj Nemčije (Metropolitan "Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS TARZAN, GOSPODAR džungle ■»fonT^1?!1- E*g,r B""01^'" An "Cht5 rwtnrtd. (j'll Velika gorila se je ustavila pod drevesom, ko je začula Tarzanov glas. "Jaz sem Tarzan od opic!" ji pove Tarzan. — "Jaz sem Bolg&ni," odgovori velika opica. "Targamangi prihajajo," jo je opozoril Tarzan. 'Jaz jih ubijem!" odgovori gorila. — "Ne!" ji odgovori Tarzan, "pusti ga naj gre. On ima pokajočo palico. Naj grel naprej, on ne bo vedel, da sta Tarzan in Bol-gani blizu. Udar strele ga je omamil, da je padel na pot pod drevesom in težka veja je padla nar.j in ga pritisnila s vso svojo težo k tlom. Gorila, ki ie vse to videla je bila silno prestrašena. Skočila je v gosti grm in kukala iz grma na Tarzana, ki je ležal v nezavesti napoti pod drevesom. Kmalu pa se je vihar potegnil naprej in posijalo ie izza oblakov svetlo solnce. . . Stisnila se je gorila, stisnil se je Tarzan h deblu. Bilo je nekaj groznega. Vihar je -ruval stoletna drevesa, lomil silne veje in pokalo ie vse navskriž. Zdajci se zabliska in goreči blisk objame vso okolico. Strela je udarila v drevo, na kateri je vedril Tarzan in gorila. Debela veja, na kateri je sedal Tarzan se je edčesnila in potegnila Tarzana seboj. >Ez potemneleaa neba ne je jelo bliskati in. potegnil je hud vihar. "Pand" (tako so gorile imenovale med seboj viharje) je sedaj na lovu," je dejal Tarzan gorili. "U ša" (tako so imenovale gorile burjo) beži skozi veje in drevje, da uide "Airi (streli)," je odgovorila gorila. Medtem je začelo deževati in treskati vse križem džungle. Meito S»MERIKANSKI SUOVENEC iE&a in najstarejši slovenski v Ameriki. HIP JJetano vi j en leta 1»1. f Ithaja vsak dan razun nedelj, pone-beljkov in dnevov po praznikih. ^ Xedaja in tiska! EDINOST PUBLISHING CO. ' Naslov uredništva in uprave: |849 W. Cermak Rd.r Chicago Jelefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto-----------$5.00 Za pol leta----2.50 Za četrt leta---------1.50 Za Chicago. Kanado in Evropo: fca celo leto___$6.00 Za pol leta-----3.00 Za čefcrt leta............... , -, -----;— 1.75 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1191. Issued daily, except Sunday, Monday and the day alter holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year_____________$5.00 For half a year-----2.50 For three months-----------1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year____$6.00 For half a year---3.00 For three months--1-75 US. WS OO OUR PART U.: Nemčija je zadnjo soboto zapustila Ligo narodov in razo-roževalno konferenco v Ženevi. Nemški diplomatje so se izkazali slabi diplomatje. Kdorkoli je že sugeriral Nemčiji ta usoden korak, je napravil veliko politično napako. Tekom svetovne vojne so stale na strani Nemčije Avstro-Ogrska, Bolgarija in Turčija, ki. so ji nudile veliko pomoč na t bojiščih, še večjo pomoč pa v moralnem oziru. Danes pa so i Nemci osamljeni kakor še nikdar v svoji zgodovini. i Veliko napako je napravil Hitler, ko je začel boj proti ži- , dovstvu, katoličanom, socialistom in raznim pacifistom. Ta ; Hitlerjeva fantastična gonja je povzročila, da je svet zgubil . vse simpatije do Nemčije radi težke njej naložene gospodarske , pokore v obliki visoke vojne odškodnine, katero ji nalagajo mirovne pogodbe. Zdaj so še tiste mirne duše, katerim so se premagani Nemci smilili, zgubile svoje simpatije do nje in jo še ti danes boli gnusijo kakor volijo vsled njenega blaznega napetega nacionalizma. Amer. Slovenec je že večkrat povdarjal, da zadnja svetov-»a vojna ni ničesar naučila evropske narode, ne premaganih Nemcev, ne zmagovalcev zaveznikov. Dogodek zadnjo soboto V Ženevi točno potrjuje te naše trditve. Nemec je silno samozavesten. Njegova samozavestnost ni nobena narodna čednost — pač pa gola in odbijajoča ošabnost, ki ni nobenemu narodu' na svetu bolj lastna kakor Prusom. Nemec čez vse! — je izzivalno geslo te ošabnosti. Nemci so sicer sprejeli pred 15 leti mirovne pogoje, ker so pač bili prisiljeni v to. Sprejeli pa so te pogoje z osveto v srcu, da poraz, ki so ga doživeli, ob prvi priliki maščujejo. Mnogi politični opazovalci so mnenja, da je stari Hinden-burg in drugi trdi pruski državniki, da so sporazumno spustili Hitlerja v nemško politično ofepredje. da ta pripravi razne izpade proti mirovni pogodbi in da o priliki veljavnost mirovne pogodbe za Nemčijo prekliče. Za slučaj, da bi tako Hitlerjevo ravnanje izzvalo svet in morebitni odločen nastop, bi se konser-vativnejši krogi v Nemčiji izgovarjali, češ, to je Hitler naredil v svoji drzovitosti, itd. Vse mogoče. Ako pa Hitlerju uspe in pridobi s tem Nemčiji kako politično korist, bo proslavljen kakor preroditelj nove Nemčije. Kakšne posledice bodo ti koraki prinesli Nemčiji, je za enkrat še zgodaj za napovedavati. V Parizu izražajo, da so ti trenotki najbolj resni in nevarni trenotki od zadnje svetovne vojne. Nemška nadutost, pravijo, zna prinesti Nemčiji splošen gospodarski bojkot in ni izključena tudi vojaška kazen. Francozi, ako bodo smatrali potrebno, bodo sporazumno z Angleži zasedli Porenje za daljšo dobo let. V Londonu so zmernejšega duha. Ti pravijo: Nemška osamljenost je največja kazen za Nemčijo. Inozemski svet vsled Hitlerjevega "čiščenja nemške krvi" bo bojkotiral nemško blago. To pomeni, da bo brezposelnost v Nemčiji naraščala v taki meri, da bo Hitler kmalu imel dela čez glavo pri borbi proti brezposelnosti. Državnih dohodkov vsled tega ne bo, vlada ne bo zmagovala proračuna in te domače gospodarske tažmere bodo same prej ali slej strmoglavile Hitlerja in spravile Nemčijo v gospodarskem oziru na kolena. SMRTNA KOSA iN DRUGO j IZ MONTANE . č WalkerviHe, Mont. s Ker ravno pošiljam izkolek- r ano naročnino za list Amer. Slovenec, sem se namenila, da 1 lapišem tudi kratek dopis, ker s )d tukaj res zaman pričaku- 1 jem kakega poročila. Je men- f :la že res, da vsak rajše dopise 1 jita kakor jih pa piše. Je tudi s Dol j zanimivo in veliko laglje, 1 zlasti če človek dostikrat ne ve, 5 kaj bi poročal. Tudi jaz ni- j mam kdove kaj veliko novic in f zlasti ne takih, ki bi zanimale ) vso javnost. Toliko bom pa ] sporočala, da dobrih časov še 1 nimamo v Montani. Se je ne- • koliko izboljšalo, a se ne po- i zna veliko. Jako počasi leze 1 vse skupaj navzgor. Dela jih sedaj že precejšnje število, a : jih je kljub temu še zelo veliko brez dela, ki ga silno želijo, pa ga ne morejo dobiti. Upanje pa le imamo, da se v kratkem razmere izboljšajo. Tukaj namreč še nimamo šesturnega dela, katerega želi naš predsednik Roosevelt, da bi ga imeli. Plave orle pa vidiš po vseh trgovinah. Kamor se o-zreš, je prilepljen, izboljšanja pa le še ni. Da bi nam že Bog dal v kratkem boljše dni. Prvo zimo smo imeli pri nas 21. avgusta. Takrat je namreč že zapadel sneg nad tri inče na debelo. Sneg ni obstal za dolgo časa, škodo je pa vseeno napravil, ker se je pod težko sneženo odejo polomilo več drevja in drugega rastlinstva. Ravno mesec pozneje, 21. septembra, je pa nastopila taka slana (mraz), da je vfce lepo cvetoče cvetice in mnogo zelenjave uničilo. To je napravilo veliko več škode kakor mesec poprej sneg. Sedaj, ko to pišem, in še tudi nekaj tednov j nazaj, je prav lepo vreme, ki je toplo bolj kakor v poletnem r času. Želimo le, da bi tako o- r stalo vsaj do božiča, ker je zi- £ raa tukaj itak dolga. j Pred kratkim so tukaj umr- j li: George Mufich na Jefler- 1 son St. po dolgi in mučni bo- t lezni. Zapušča žalostno sopro- s go Mary in tri sinove. Poko- 1 pan je bil iz cerkve Srca Jezu- .1 sovega. — Umrl je tudi Joseph .1 Markovich, rodom iz Hrvatske- J ga. Tudi njega je mučila dol- 5 ga bolezen. Pokopan je bil s P sv. mašo iz cerkve Božjega Od- s rešenika. Zapušča žalostno so- ' progo, tri sinove in štiri hčere, f ki so pa že vsi dorastli. Tudi ' Marko Vinsky je zapustil to solzno dolino po kratki štiri- ' dnevni bolezni, pljučnici, star komaj 38 let. Tudi on zapušča žalostno soprogo in otroke, katerim je bil dober očem. — Pokojnim naj Bog podeli večni ( mir nebeški, ostalim žalujočim pa naše iskreno sožalje. Tudi štorklja se tu pa tam o-glasi; tako je pred kratkim prišla na obisk k Mr. in Mrs. Anton Kostelic na Oak St. in jim pustila kar dvojno darilo . naenkrat, namreč fantka in , deklico, ki sta oba prav lepa in j ; krepka in pravijo, da bi jih ne dali od hiše za vse na svetu. 5 Tudi pri Mr. in Mrs. John Štaj-i car na Galena St. je priletela > muhasta štorklja in jim prine-i sla prav luštnega fantiča, ki se j ga veselijo vsi. — To so naše > novice. Pred kratkim se je povrnila s svetovne razstave Miss Ma- - rian Benic, hčerka Mr. in Mrs. i Frank Benic, ki je učiteljica na 3 Greely School, kjer poučuje - otroke v 8. razredu. Bila je tu-3 di v Detroitu, kjer je obiskala c prijatelje in pravi, da se ji je - povsod prav dopadlo. — Če v kateri drugi ve kaj več novic, i naj jih sporoči, ker to vsak rad Druge vesti trdijo, da če nemške volitve 12. novembra iz-] rečejo — kar skoro sigurno bodo — zaupnico sedanjemu kanclerju Hitlerju, tedaj bo zavalovalo tudi v Franciji novo politično mnenje, ki bo krenilo na skrajno desnico, na znana Poin-carejeva pota, kateri je vedno zavzemal skrajno radikalno nepopustljivo stališče proti Nemcem. V tem slučaju si bosta stala nasproti do skrajnosti napeta francoski in nemški nacib-nalizem. Ako pride do tega, tedaj bodo po Porenju kaj kmalu regljale strojnice in bobneli topovi. Pa tudi na drugih poljih Evrope bo nastal požar, ki bo še hujši, kakor je bila zadnja svetovna vojna. Ponavljamo: Narodi se niso v svetovni vojni ničesar naučili. ---—o—--- Predno kdo poskuša o kakem predmetu druge učiti, naj j pazi, da predmet, o katerem govori, sam dobro razume in pozna ; drugače ne bo uspeha. "Amer. Slovenec" je zapisal, da odgovarja za polemične dopise le toliko, kolikor to zahteva in določa zakon. To je menda jasno in razumljivo! "Ameriška Domovina" pa pravi: "Trditev A. S., da uredništvo ni prav nič odgovorno za dopise, 1 je napačna." In nato končuje: "Postava drži odgovornim u-• lednika v prvi vrsti." V odgovor na to, naj omenimo, da na-' rodna pripovedka pripoveduje, da je bila nekoč v Kropi krvava rihta. Sodnik je razložil Kroparjem slučaj trikrat, pa so ga . Kroparji še vpraševali: "Keha so djal, gasput?" bere po našem časopisu. Zato čitatelji in poročevalci po na- lj selbinah, poročajte, da bomo p: imeli sedaj v zimskem času kaj z1 berila in bomo včasih kramlja- t« li in ugibali, kje je slabše, kje tc boljše. si Na koncu pa pozdravim vse p čitatelje Amer. Slovenca in že- b lim, da bi se list med našim na- n rodom še bolj razširil, ker ta č: list prinaša največ novic iz na- b ših naselbin, kakor tudi iz sta- h re domovine. Posebno je pa k lahko žal vsem tem, ki niso i; brali res lepe in zanimive po n vesti "Izpod Golice", katero p sedaj prinaša naš list. p Mrs. M. Kotze, zast. u -o--ž NENAVADNA AVTOMOBIL- p SKA NESREČA ji West Linn, Ore. J V nedeljo, 8. oktobra ob 11. r uri dopoldne je neki šofer ^ J (voznik avtomobila) vozil ve- ^ lik avto, last bogatega gospo-J č darja in posestnika Oregon r City, ki leži ob reki Willa- 1 mette, v West Linn, na obisk k r nekemu prijatelju. West Linn r je pa precej na hribu in ta hi- t 'ša, kamor se je on peljal, stoji s tudi na strmem bregu ob strmi c J cesti, ki se je vzpen jala do druge ceste, ki jo križa, ta je bila i pa ravna in stoje hiše ob spod- 1 nji strani. — Šofer je ustavil J avtomobil pri hiši svojega pri- ] jatelja in stopil v hišo. Komaj < je pa bil v hiši, je pričel avto ] lezti po strmini čedalje bolj hi- < tro in se nazadnje z neznan- i . sko silo zaletel v hišo Mr. Rit- ; narja v sprednjo stran. Avto i; . je udaril v hišo s tako silo, da i je padel raz strehe dimnik in se : . je hiša premaknila s temeljev . za celih 12 centimetrov. Mrs. . Ritnar, ki je sedela v sprednji . sobi na stolu, je odletela s sto-. lom vred v nasprotno sobo in se je pri tem precej poškodo-| vala, da so jo morali peljati v , bolnico v Oregon City. — Smrtne nesreče, hvala Bogu, ni t. bilo pri tej nezgodi nobene. — t Avto je pač vozilo, kot ga je . imenoval oni Kitajec, ki je prvič videl avto drveti po ulicah j in vzkliknil: Ne puši, ne pali, , a ide ko vrag. — Omenjeni niso naši rojaki, ampak le naši . sosedje. M. P. Z. i -0-- KAKO SMO SE IMELI NA i ROŽENVEN SKO NEDELJO 0 Bridgeville, Pa. 1 Samo na kratko naj povem, ii j kako smo ujele Mr. in Mrs. e Tavčar za njihovo 401etnico i. poroke. — Ker je bilo ravno i- prvo nedeljo v mesecu, je vse a prav dobro izpadlo. Članice dr. >_ Kršč. žena imamo svojo redno e mesečno sejo vsako nedeljo, e Kar natihoma smo sklenile, da omenjeni Mrs. Tavčar nekaj a kupimo za spomin z denarjem i- iz naše društvene blagajne. Pa s. mi pride misel v glavo, da bi ji a priredile kar cel suprajz v dvo-e rani, kjer ji tudi izročimo naše j- darilo. To svojo misel razložim a Mrs. Gardnar, ki je bila takoj ie pri volji pomagati-pri delu. Pole stavile smo torej mize, jih lepo C, pogrnile, zastrle okna, da je d bilo temno, samo svečke na 'kejku" so gorele in razsvet-jevale dvorano. To smo ji napravile, ker je Mrs. Tavčar rvesta in ugledna članica Ma-erinega društva in pri vsem em še botra naši zastavi. Zato imo jo hotele za ta dan malo presenetiti. Najbolj me je skr-selo, kako jo dobimo v dvora-io, pa se nam je še bolj posre- k* ;ilo, kakor smo mislile, da se jo. Povedati ji namreč nismo z€ loteli, kaj se vse pripravlja, ker bi v tem slučaju dobila sto Izgovorov, da ne pride v dvora- oi no. Zato sem jo šla sama čakat pred cerkev, da jo dobim, ko pojde proti domu. Pa sem jo r£ ugledala, da jo maha proti 111 župnišču. Da nisem hitro stopila za njo, bi mi bila ušla. Do-hitim jo in jo povabim na sejo, pa se mi izgovarja, da res ne more, ker mora takoj domov. -* Jaz se ji pa zlažem, — tudi laž N včasih pomaga, — da jo nekdo v; čaka, ki bi rad z njo govoril vi radi volitev. Da je bolj ver je- o la, sem jo še vprašala, če je a- či meriška državljanka. Kar sa- s1 mo se mi je smijalo, ko sem vi- z dela, da sem jo dobila. Edino skrb sem še imela, kako bomo r dobili še njenega soproga, Mr. J Tavčarja. Pa sem pomignila g. s župniku Rev. Fathru Modru, P ki je vse tako zasukal, da je $ Mr. Tavčar hočeš nočeš moral t priti, dasi se je izgovarjal to in ž ono. G. župnik ga je pa kar k prijel za roko in šel je. Ko so odprli vrata v dvorano, je bilo a seveda vse v temi, le na kejku j je gorelo 40 svečk in .skrivnost- z no razsvetljevalo dvorano ter s svetilo v počast današnjima l slavljencema. Od vseh strani I jima je pa nasproti zaorilo v c pozdrav že znani "suprajz". — i C. g. župnik je Mr. in Mrs. t Tavčar napravil prav lep in 1 ganljiv govor in jima častita! < k slavnostnemu dnevu 40!etni- j ce zakonskega stanu. Ne vem, 1 koliko oči je bilo pri tem go- 1 voru rosnih, vem pa, da so bi- 1 le moje. Nato je slavljencema 1 v izbranem govoru častltala -predsednica društva Kršč. že- < na in mater, ki jima je tudi ' častitala k današnjemu slav- ^ nostnemu dnevu, jih sporni- 1 njala, kako sta pred 40 leti ! stala pred oltarjem in da jima moramo danes vsi častitati k : današnjemu jubileju. Sporni-njala se je, kar sta že morala v tem času prestati, ker pač ni- ; komur ni pot posuta samo s cvetjem, pač pa je med tem cvetjem veliko trnja, za katerega pač ve samo ta, ki po tej poti hodi, dasi ga nikomur ne razodeva. Še veliko drugega lepega j § sestra predsednica , povedala, pa ne kaže, da bi . vse priobčali, ker bi vzelo veli-i ko prostora. Sklenila je svoj i govor, da naj vse svoje križe i in težave potopita v morje po-i zabljivosti in se z drugimi ve- - selita današnjega dne, katere-; ga jima je dal Bog dočakati, i Nato jima je še enkrat časti-j tala v imenu članic društva in - zaklicala: Bog vaju živi! — > Nato sta Mr. in Mrs. Tavčar 5 imela v krogu svojih sinov in i hčere v dvorani za jut rek. — aj omenim, da se je z njima I se veselilo tega dneva in jima I se iz srca častitalo. Pa tudi J nadva sta bila vidno presene- j 3na in vesela in gotovo ne bo- I ;a tega dneva tako kmalu po-abila. Zadnji piknik, ki ga je pri- I 3dilo dr. sv. Jurija in dr. sv. I ožefa, je bil prav dobro obi- [ kan. Veliko je bilo stroškov, I a se je kljub temu napravilo I 185 čistega dobička, kar je za j 2 čase, ki niso preveč rožnati, I e lepa.svota. Hvala vam lepa, I i ste se udeležili tega piknika. Članice Materinega društva, I ko dobite v roke list pred se- I o, vas prosim, da sprejmete na I nanje, da je naša dolžnost, da I krbimo za snažnošt in čistočo I iodisi v cerkvi ali zunaj cer- I :ve. Kar se tiče prostora zunaj I erkve, je najbolj potrebno, da I »očistimo pokopališče. Kmalu t >o tukaj dan Vseh svetnikov, I to pridejo ljudje od blizu in j laleč, da okrasijo grobove svo- J ih ranjkih. — Je namreč ta- i co, da kdor ni posebno velike I Dostave, je skoro nevarno mu E loditi po pokopališču, ker se | ahko zgubi' v veliki travi. — f Kljub temu, da je bilo spfiWa" I ii pokošeno, je vendar potre- I aa, da se tudi sedaj pokosi. Za- I ;o pa brez izgovora, vse čiani- I :e na dan, ki bo odločen I seji. S seboj prinesite grablje, I kose (metle). Ako morda kate- I ri ni mogoče priti, naj pošlje [ svoje otroke ali može. Naj' I manj 50 nas mora biti, pa sef I gotova, da bomo vse v enert1 I dnevu napravile. Prosim vas I torej, ne imejte nepotrebni!1 I izgovorov, češ, da nimate nik°' I gar tam pokopanega ali kaj I takega. Vedite, da je snažno I in okrašeno pokopališče v p0' I nos vsaki fari in tudi naši. ^ ponos pa bo to tudi našem11 društvu. — Še nekaj ne smefl1 I pozabiti, namreč to, da vsakte' I da ali vsakteri, ki pride, naj s I seboj prinese "lunch". Saj ve* I ste, da v župnišču nimajo tak0 I velikega lonca, da bi nam vse zelje skuhali. Zato'pa, si bo kdo prinesel s seboj, ^ bo jedel. — Na veselo Svide' nje. Članica Materinega -o- Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu; čitajte gnl (22) 1 POGLEJTE NA DATUM | POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU! | I Ako je poleg Vašega imena številka } 10—33, je to znamenje, da se je vam { iztekla naročnina. Pri pošiljanju a0' j ročnine se poslužite spodnjega kupo- i na. Obnovite naročnino čimpreje, ker ^ izdajanje lista je v zvezi ž Wlfkitt1' \ stroški. $ j 6 5 6 ^ _ _ _.. ■ -__f 6 < 5 » l l X AMERIKANSKi SLOVENEC, 2 1849 W. 22nd St.. Chicago, HI. } 5 i T t O Priloženo vam poSiljarn svoto $................— *a obn° j 9 iritev moje naročnine za "Amer. SloVtnca". Š Itn«-------—------------------------------5 Nailov___________—-----------? X * ¥ t S Mesto______________________- ; Četrtek, 19. oktobra AMERIK AN SKI SLOVENEC Stran 8 30-LETNICA SLOVENSKE ŽUPNIJE MATERE BOŽJE V WAUKEGAN- NO. CHICAGO — (Izvirno.) — Kakor je že bilo na kratko poročano, je tukajšnja naselbina Waukegan-No. Chicago zadnjo nedeljo, dne 15. oktobra, proslavila 30-letnico svoje župnije Matere' Božje na jako slovesen način, tako dopoldne v cerkvi, kakor tudi popoldne pri banketu. Bilo je malo po 9. uri zjutraj, ko se je pričela zbirati množica ljudi od blizu in daleč, da pomaga tamkajšnji naselbini proslaviti pomemben zgodovinski dan, s katerim se pričenja novo poglavje tamkajšnjih sorojakov Slovencev. Točno ob 10:30 se je pričela pomikati množica in društva z zastavami izpred šolskega poslopja proti cerkvi, ki je bila nalašč za to slavnost primerno okrašena. Špalir je tvorila šolske mladina z zastavicami in razna društva s svojimi bande-ri. Vhodu v cerkev za duhovščino so sledili še živeči usta-novniki župnije, za njimi društva in ostali gostje. Slovesno sv. mašo je daroval usla.no vite j župnije in prvi župnik, Rev. John Plevnik, sedaj župnik cerkve sv. Jožefa v Jolietu, ob asistenci Rev. Ven-ceslava Šolarja, OSB., profesorja iz St. Bede, Peru, Tli., kot dijakona, in Rev. Benedikt lloge, OFM., predstojnika slovenskih oo. frančiškanov iz Le-monta, 111., kot subdijakona. Poleg teh smo opazili pred oltarjem tudi Very Rev. Beimar-da Ambrožiča, OFM., komisarja provincije slovenskih frančiškanov iz Lemonta in Rev. Rudolf Potočnika, župnika slov. cerkve Pomočnice kristjanov iz West Allisa, Wis. Propoved v cerkvi je imel He v. Venceslav Šolar, OSB. Go-Vor je bil globoko zamišljen in podučljiv tako za u.stanov-nike kakor tudi mlade farane. Obenem je častital ustanoAdtelju župnije, Rev. J. Plevniku. ki je prišel pred 30 leti kot mlad duhovnik poln navdušenja za Boga in svoje sorojake, da bi jim ustanovil župnijo in jim tako oznanjal božjo besedo v lepem materinem jeziku. Pozival je mlajše, naj delo, ki so ga pred 30 leti pričeli njihovi štariši, tudi nadaljujejo in sledijo po njihovih stopinjah, naj ostanejo vedno katoličani in pa Slovenci. Petje med sv. opravilom je o-skrboval domači cerkveni pevski zbor pod spretnim vodstvom Mr. J. Kovačiča. Po cerkveni pobožnosti se je v šolski dvorani vršil slavnostni banket v počast ustanovitelju in še živečim ustanovnikom, katerega se je udeležila domačega cela fara in drugi gostje. Mestni svet iz Waukegana jc bil častno zastopan in tudi mesto No. Chicago je poslalo zastopnika. Po običajni molitvi, katero je opravil domači župnik Rev. M. J. Butala, so pričele nositi dekleta razne dobrote in razložile po mizah, katerih s«io se seveda takoj lotili, da zadostimo zahtevam želodca. se pri taki slovesnosti izpolnjujejo vsi zakoni in paragrafi, so nam Waukegan-No. ^hicaške skrbne Marte preskrbele še lanski pridelek iz "spodnjega štuka". Ko tako zadostimo potrebam Želodca in še malo zali jemo z ^nskim pridelkom, se prične govorniški program, katerega •Je otvoril domači g. župnik liev. M. J. Butala, ki je najprej Pozdravil navzoče in se jim zahvalil za tako lepo udeležbo, kar izroči stoloravnatel jstvo Mi'. Frank Opeki, gl. predsed-*»ku KSKJ. Mr. Opeka se lepo zahvali akor mestnemu odboru tako U(|i udeležencem, na kar po-aja zgodovino, s kakimi taža-ami se je ustanavljala župni-v?' ki so kot povsod, tako tudi aukegan-No. Chicaški naselil 1111 niso prizanesle, "financ minister" je igral glavno vlogo in delal največ skrbi ustanovnikom, ki poleg korajže, dobre volje in navdušenja niso veliko imeli. Vendar z združenimi močmi so premagali zapreko za zapreko in s sodelovanjem poznejših priseljencev in nasveti ustanovitelja Rev. John Plevnika in njegovih naslednikov pripeljali župnijo v eno izmed vodilnih slovenskih župnij v Ameriki. Nato je nastopila šolska mladina in nam zapela par angleških pesmic, nakar je deklica Miss Dolinar deklamirala "V pozdrav ustanovitelju Rev. J. Plevniku", zložil Mr. Ivan Zupan, urednik Glasila KSKJ Zatem Mr. Ignacij Grom pokliče na oder še živeče usta-novnike — osem po številu — in jih predstavi občinstvu. Ti so: Messrs. Fr. Opeka, Frank Jereb, John Rep, Frank Sedej, J. Jerina, Frank Remžgar, J. 1 IJmek in M. Slana. Dve deklici 1 pripnete vsakemu cvetlico v ■ znak hvaležnosti in mali R. j Urh deklamira ustanovnikom v spomin. Nato šolska mladina še zapoje "Slovenec sem", na klavir spremlja Mr. J. Kovačič. Zatem predstavi g. stolorav-natelj Mr. F. Opeka župana . mesta Waukegan, kateri je na-! stopil burno pozdravljen in I, marsikaj zanimivega povedai i* in častital Slovencem na tako L lepem ;uspehu, na katerega so j lahko ponosni. ! Naslednji nam je bil pred- ^ stavljen Mr. Lou Handle, ^ County clerk, kateri se je izra- ^ zil, da si šteje v čast biti na-1 vzoč pri današnji slavnosti in i je tudi on častital župniji na j] uspehu, želeč jim še veliko let T in uspehov. Nato je bil pozvan k besedi |' Mr. Wyllie, City clerk of No. | Chicago, ki je, kakor drugi, | tudi on z veseljem prišel na to i slavnost ter častital župniji k njeni 301etnici. Med drugim je tudi omenil, da so štiri stvari j človeka, katere smatra važnim, i in sicer: 1. Dežela, kjer se ne-i moteno posameznik ali skupina razvija in gre za ciljem, kate- > rega si predpostavi. 2. Cerkev, kjer posameznik ali skupina po svoje časti svojega Boga nemoteno, brez vmešavanja ali vsiljevanja drugih. 3. Dom,ki si ga posameznik ali družina postavi in ga potem skrbno neguje in pazi nanj s skrbnim očesom. 4. Društva, v katera se združujejo posamezniki, da potem v sili drug drugemu pomagajo. In danes — je zaključil govornik — praznujemo vse štiri, kar je vse hvale vredno. Zatem je nastopil mešani zbor župnije Matere Božje pod vodstvom organista M,r. J. : Kovačiča in nam zapel par lepih pesmic. Naslednji govornik nam je > bil predstavljen Mr. Kirn, Slo-" venec, alderman 1. warde v " Waukeganu, ki je, dasi tu ro-! jen, vendar govoril dobro slo-1 vensko. 1 Zatem je bil pozvan Mr. • Matt Slana, ustanovnik župnije " in dolgoletni alderman 1. war-" de v No. Chicago, ki je marsi- ŠE VEDNO KREPEK Ena najnovejših siik bivšega nemškega cesarja Viljema. Kakor pripovedujejo, je zdravje starega moža v izvrstnem stanju. vanju v Evropi in lederalne oblasti delujejo na to, da se razveljavi njegov potni list, da se bo I na ta način moral vrniti domov. £ -o--j J. IZVRŠIL DETEKTIVSKO jI DELO 11 Chicago, 111. — Skozi pet ^ tednov je Michael Schwartz, * 3431 Bosworth Ave., zasledo- 1 val moža, ki je 12. septembra umoril njegovega brata, kateri je imel v oskrbi gasolinsko postajo, in ga oropal za $10. Pre- s teklo nedeljo je bilo njegovo ] vztrajno delo kronano in kot |t morilec je bil aretiran neki 32- ji letni Jack Biewar. Schwartz ji mu je namreč sledil in dognal 'j za njegovo stanovanje na 3907 'i Sheridan Rd., ter je obvestil \ policijo. Detektivi so nato v za-1 j sedi čakali na Biewarja injj končno ujeli njega in njegovo ; ljubimko. Aretiran pa je bil f istočasno tudi Schwartz, ki jim je pomagal izslediti morilca, in j sicer vsled tega, ker je nosil o- i rožje pri sebi. Policija pa je i {obljubila, da se bo zavzela zanj. -o- NARAŠČAJOČI NAVAL NA RAZSTAVO Chicago, 111. — Čim bolj se bliža konec svetovni razstavi, |tem več ljudstva jo prihaja !gledat dan za dnem. Preteklo Isoboto je število posetnikov jznašalo skoraj 280,000, v nedc•> jljo pa jih je prišlo na razstavne prostore celih 325,000. — Okrog šeste ure zvečer jih je i prihajalo skozi ograjo 20 do [25 tisoč na uro. Ta dan je število posetnikov tudi doseglo - 20 milijonov celi čas, odkar , je razstava otvorjena. — Vo- - ditelji razstave razmotrivajo ) načrt, da bi se razstava podalj- - šala za nekaj dni, vsaj do Dne-. va premirja, 11. novembra. V i tem pogledu dobivajo številna - pisma od mnogih strani. Enako - se deluje tudi na to, da se raz- - stava ponovno otvori prihodnje . leto. : SIROM JUGOSLAVIJE j Žaga je zgorela i V Črnem vrhu, župnija Struge, je zgorela parna žaga, last Janeza in Milana Klun iz Ribnice na Dolenjskem. Zgorela je tudi poleg stoječa stanovanjska hiša za delavce in hlev. —, Ker žaga ni obratovala in ni tam nihče stanoval, je gotovo, da se samo ni vžgalo. Jacob Gerend Furniture Go. 704-706 West 8th Street. Sheboygan. Wl». Priporočamo naš pogrebni zarod. Dobite nas podnevi in ponoči Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah Telefon: 377-J — 4080-W Varujte vaše oči Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaše oči preiskati. DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST — Zdravnik za oči — 25 let skušnje v zdravstvu za oči. 1801 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 0523 Uradne lire: Od 9. ure dopoldne do 8:30 zvečer. kaj zanimivega povedal iz ča- \ sov, ko se je slovenski narod pričel semkaj naseljevati. r Ker je pa slovenski narod I priprost in delaven in si v potu v svojega obraza služi kruh sebi in svoji družini, nam je bil j [predstavljen zastopnik United c Steel Mill Co., kjer je zaposle- i na pretežna večina Slovencev, \ j Mr. Snow, ki se je jako pohval- s !no izrazil o Slovencih; med c drugim je tudi omenil, da slo-'venska župnija in U. S. Mili j kot soseda morata oziroma delata skupno, kajti če U. S. Mili j napreduje, napreduje tudi žup- i 'nija, in če župnija nazaduje, 1 'nazaduje tudi U. S. Mili. Kon-'čno je častital župniji želeč ji ; še veliko napredka in uspeha. 1 1 Nato je sledila komična eno- ' [dejanka iz vojaškega življenja in se je občinstvo prav iz srca < nasmejalo. Zatem je bil pozvan Mr. Przyborski, velik prijatelj Slo- . jvencev, ki je v jako vznesenih (besedah povdarjal zasluge, ki si jih je iztekel ustanovitelj .župnije Rev. J. Plevnik in drugi ustanovniki, ki pa danes s ponosom gledajo nazaj, da njih žrtve niso bile zastonj. Mladim pa je priporočal, naj vedno s ponosom gledajo na delo, ki so ga pričeli njih starši in za njimi nadaljujejo in hodijo po poti svojih staršev v verskem ali pa narodnostnem oziru. Zopet je sledila komična eno-dejanka v angleškem jeziku, kateri smo se prav dobro nasmejali. Zatem je bil pozvan Rev. Venceslav Šolar, OSB., ki je, kakor dopoldne v cerkvi, še enkrat častital naselbini in jim želel mnogo uspehov. Nato je bil predstavljen Vei-yj Rev. Bernard Ambrožič, OFM., prov. komisar iz Lemonta, ka-. teremu se je tako dopadla gostoljubnost ameriških Vrhni-čanov, da je predlagal, naj bi se slavnost kar nadaljevala. Obeijem je tudi častital župniji k njeni BOletnici v imenu slo- ■V NAJEM se odda dve sobi. Elektrika, plin v stanovanju. Najemnina nizka. — Vprašajte na: Jos. Zupancich, 1324 W. 22nd PL, Chicago, III. DR. R. P. ZALETEL Prbm Universities Prnfeue •>»*1 tl I" I IE2illllEllllllE3llf t lllllllicaf II tl I ■ I ■ I ■ IE31I t llllttll 1C31111111 ■ J'^sca I ■ Itts 111 i I i C3 ■ IllTlttltlli: 3IIIIII1IIII1E3 JlSilllltllte^ • Karpata-zeliščno okrepčilo je grenko-sladko zeliščno okrepčilo. Sestavljeno iz zelišča, ljublja, listov in medu. g Največ naših bolezni m slabosti pride; radi krivične odstranitve, ter i = ima svoj početek neredu stanja krvi, katera se preliva skozi celo telo. = 1 ALI VI TRPITE NA glavobolu, kislini želodca, revniati/.nui, trganju p g po živcih, trganju v ledju, močnemu dihanju, bolečinah po jedi, slabemu = s spanju, neslasti do jedi, plitvosti kože, mozoljah, turah in drugih nered- | 1 nosti, ki so poznane radi posledice vsrkavanja toksina iz črevesja v krvi? | n Naredite, kot je naredilo drugih 50,000. Pridite v 1 3 s | Karpata-Herb-All Laboratory J 2149 West Cermak Road, Chicago, 111. ZA PROSTO POSVETOVANJE. | Zunanji ljudje pošljite en dolar in mi Vam pošljemo $1.50 stekle- I i nico Karpata-Herh-All-Tonic poštnine prosto. Mi imamo preko 2000 importiranih in domačih zelišč, ljubja, jagod | B in listja. Prodajamo na debelo in drobno. Zastopnik se vposli. Izrežite ta oglas. IZREDNA PONUDBA: Z vsako steklenicp Kar- | 1 pata-Hcrb-Tonic dajemo steklenico. Karpata-Herb-Syrup brezplačno, g S E3II1I« t»lllllC3ltilllllllllC3liIlllllllilC311llllIlltIIC3Ill11tlIli(IC3ltlllltllll)C3Iltltlll»lllC3lllll»llllllC3llttI111lll>C3I11I1111>IIIC3ttf l|}llllllC3t»tltl(lllliC^> Tel. Canal 6138 VELETRGOVINA S POHIŠTVOM IN RAZNIM BLAGOM 2107-11 West Cermak Road, Chicago, III. MODERNIZIRAJTE VAŠO PEČ! Vašo peč lahko preuredite na olje, kar je veliko bol j praktično, čisto in brez truda in obehtem ceneje. Mi inštaliramo gorilnike za olje v vašo staro peč, ali pa za isto zamenjamo popolnoma novo peč z gorilnikom na olje. Pri tem nudimo vam zelo liberalne pogoje. Pridite k nam tudi za vse druge pohištvene zadeve, ki bi jih radi preuredili v PREJELI SMO VELIKO BlasnikovoPratiko ZA LETO 1934. Blasnikova Pratika je vsako leto zanimiva, pa je tudi letos. V vsaki slovenski hiši jo najdete. Ker smo jih letos naročili radi slabih časov manj kot druga leta, opozarjamo vse naročnike Blasni-kove Pratike, da isto takoj rtaroče, da ne bodo prepozni. Trgovcem in razpeče-valcem, ki jih naroče vsaj en ducat skupaj, dovolimo popust. Pišite takoj po nje, predno poidejo! Stane s poštnino 20c Naroča se od KNJIGARNA "AMER. SLOVENEC" 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111. vašem domu. Se priporočamo. RAVNOKAR SMO PREJELI DRUŽINSKA pratikU ZA LETO 1934. Letošnja pratika je zelo zanimiva. Vsebuje posebno polo za slike, katerih je 33 po številu in vse zanimive za vsakega Slovenca. Poleg tega vsebuje krasne opise in več zelo poučnih kratkih členkov. Kdor si jo želi, jo maj naroči takoj, ker smo jih letos naročili vsled slabih razmer manj, kakor druga leta. Zato tisti, ki jo želite, jo takoj naročite, da ne bote pozneje ostali brez nje. Stane 20c, kar pošljite v znamkah, Money ordru ali gotovini na: KNJIGARNA AMER, SLOVENEC 1849 W. Cermak Road, Chicago, IU. -----e enskih oo. frančiškanov. Nastopil je moški zbor žup-ije Matere Božje s krasno esmijo "Na dan Slovani" pod >} odstvom Mr. J. Kovačiča. % Rev. Benedikt Hoge, OFM., 1 vardijan iz Lemonta, se je' udil, ko v letih kar ni bil med ijimi, to je, ko se je blagoslo-il ogeljni kamen šolskemu po-lopju, se je tako lepo vse ure-[ilo. Mladinski zbor župnije nam e nato zapel nekaj pesmi. j Temu sledi komična enode- 1 anka iz '/obozdr&vniške pisar- 1 te, ki je vzbudila smeha na ce- i e tone po vsej dvorani. 1 Kot naslednji govornik nam ( e bil predstavljen Mr. Joseph (1 Salar, gl. tajnik KSKJ- iz Jo- j ieta, ki je najprej podpiral ,i predlog Very Rev. Ambrožiča, i la naslednji dan pričnemo slabiti 851etnico župnije, on se bo ^ 5a s celim svojim "štabom", ki j! ?a ima zaposlenega v gl. ura- \ 3u KSKJ., preselil v šolsko ivorano, da bo bolj pri roki. Dalje je omenil, da se vsaki narod spozna po institucijah ali irstanovah ter da tudi naš mali narod se lahko ponaša s temi ustanovami, kajti to pričajo številne cerkve, šole in narodni domovi širom Unije. Zaključil je z besedami: naj živi, raste in procvita slovenska zavest še dolgo vrsto let v prijazni Waukegan-No. Chicaški naselbini. Zatem je bil predstavljen u-stanovitelj župnije, Rev. John Plevnik, ki je nastopil burno pozdravljen, ki je v svojem lepem govoru marsikaj zanimivega povedal o težavah v začetku ter da je vse težave pozabil ter ima v spominu danes samo dobre vtise tekom svojega župnikovanja. Pozival je tudi starše, naj skrbno pazijo na svoje otroke, kajti današnja vzgoja potrebuje veliko več pozornosti kakor pa pred 30 leti. Ustanovljeno 1912. Nato so nam predstavile članice šaljivo enodejanko "Not a man in the house", kateri je občinstvo pazno sledilo in seveda se tudi smejalo. Stoloravnatel j Mr. F. Opeka pričel je klicati ustanovnike, katerih vsak je imel še več ali manj spominov veselih kakor . tudi žalostnih, kako so kolek-tali, kupovali zemljo, zbirali Slovence in še več drugih zanimivosti; zaključili so pa vsi, ko danes gledajo nazaj s ponosom, kajti vse težave in napori, ' ki so jih v začetku doprinesli, so jim danes v ponos, ne le njih naselbini, pač pa celi ameriški Sloveniji. Pozabiti ne smemo tudi "kuhinjskega štaba" kuharic, ki so vse tako okusno in v taki obilici pripravile, da je imel vsakdo dovolj. Enako strežnic, ki 'so kakor lahkonoge srne nosile na mize in stregle gostom. Ker se je pa dopisniku teh .vrstic mudilo domov in mu ni {bilo mogoče zasledovati tako obširnega in zanimivega pro- J • grama, naj zaključim s proš-! 1 njo, naj nadaljni program, ki je gotovo bil še lep, nam opiše - eden tamkajšnjih rojakov. K tem številnim častitkam se pridružuje tudi list Amer. Slo- 0 Jvenec in želi tako ustanovitelj ljem kakor tudi celi Wauke- 'gan-No. Chicaški župniji najboljšega uspeha. -,YZ. -o-- •• TO iN ONO DAVČNI NAČELNIK SLEPA-RIL Z DAVKI n Chicago, 111. — Na dan prihajajo zanimive stvari, ki kažejo, kako "poštene" uradnike je ime-la država Illinois pod prejšnjo upravo, za časa, ko sta bila go-vernerja Small in Emmerson. n Od posebne federalne porote je h bil namreč obtožen, da je slepa-.ril vlado s svojimi dohodninski-il ,mi davki, bivši načelnik illinoi-a, ške davčne komisije, Wm. H. ti- Malone. V obtožnici se navaja, »o (da je ta možakar v letih 1929 in ki 11930 plačal dohodninskih dav-a- kov celih $5.83, dočim znaša svo-;o ta, ki bi jo moral plačati, nekaj ;i. nad $59,000. Njegovi dohodki a- tekom teh dveh let so bili skoraj 1 1 i $400,000. Preiskava o tej zadevi ili se je vršila skozi tri leta in Mani Ione bo postavljen zdaj na odgo-jo vor. Ako bo spoznan krivim, lini tegne dobiti deset let ječe in pla-;il čati globe $20,000. Točasno je te obtoženec s svojo ženo na poto-t! , 1 ...... ......... — ---------.. Velikodušen dar Lastnik graščine Snežnika v joški dolini, princ Herman »chonburg - Waldenburg, je lodaril barako, ali takozvani )elavski dom, občini z name-lom, da služi to poslopje iz-:ljučno dobrodelnim namenom. )bčina bo to poslopje porabila n preuredila v hiralnico. --o--- Lastna žena ga je zatožiia Pred mariborskim senatom ,e je zagovarjal posestnik Ivan lotar iz Zg. Gasterja. Bil je ob-ožen, da je sam zažgal svojo lišo, ki pa je bila polovico last ljegove žene. Seveda je hišo )oprej dobro zavaroval. Zava-■ovalnica mu je izplačala zavarovalnino, s katerim denar-em je poplačal dolgove in si aostavil novo hišo. To se je igodilo že leta 1932. Po požaru io se širile govorice, da je sam lažgal, a je bil oproščen, ker nu niso mogli dokazati. Letos ?a je pa ovadila lastna žena. Dbsojen je bil na 4 leta robije. -o- Dobro grozdje Kakor poročajo iz Ljutomera, bo letošnje grozdje, če bo še nekaj časa toplo, prav dobro, dasi ga bo veliko manj, kakor ga je bilo lansko leto. Krive so pač razhe ujme, kot toča in drugo. Tako so pisali ob koncu septembra. -o- Dar svojemu župniku Dne 10. septembra je praznoval Matija Kastelic, župnik v Dolu pri Ljubljani štirideset-letnico svojega "mašniškega po-svečenja in ob enem sedemin-dvajsetletnico svojega župnikovanja v Dolu. Župljani so mu za ta dva izredna jubileja posebno lepo častitali, kar je g župniku bilo v nekako zadostitev za njegovo trudapolno de lo. Četrtek, 19. okMra 1933 t oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo■ OOOOOOOO' oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo Izpod Golice SLAVKO SAVINŠEK. — Povest z gorenjskih planin — oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo sgs Te zadnje besede doktor namenoma povdari in nepremično gleda za njihovim učinkom v Ivana. "Matevž naju je rešil?" plane iz Stanka. "Da, Matevž! Ko bi njega ne bilo, bi tudi vaju ne bilo tukaj!" udari znova doktor. Vsi trije molče. Zopet Stanko pretrga molk. "Vidiš, Ivan, meni se je zdelo, da sem ga videl nad svoj obraz sklonjenega, pa nisem mogel verjeti." ''Ali ga nisva zadela?" sune iz sebe Ivan. "Samo malo ga je oplazila kroglja v laket. Stekel je na Hribarjevino, a ko ni našel Cilke doma, je zaslutil, da ga je šla posvarit pred o-rožniki in šel jo je iskat. Pa je našel in rešil vaju dva." "Cemu ga je šla svarit?" vpraša trepeta je Ivan. "Po krivem so ga obdolžili, da je financarja ubil!" udari odvetnik z vsem povdarkom. "Saj ga je!" zatrdi Ivan hitro in prebledi, kolikor se je moglo videti izpod obveze. "Dvomim. Prej bi mislil, da ga je Tilen!" "Matevž! Sem videl!" trdi Ivan hlastno. "Ali vsi znaki govore proti temu!" ''Kaj znaki! Ce sem pa videl na lastne oči!" zagotavlja mrzlično Ivan in obrne pogled stran, ker ne zmore prodirljivih odvetnikovih oči, ki režejo v njegove, da ga v dušo peče. "Tudi Vi ste potrdili, da je Tilen ubijalec, ne Matevž!" "Jaz? se obrne Ivan naglo proti odvetniku.- "Vi! Cilki ste večer pred plazom povedali!" — Znova se zapičijo odvetnikove oči v Ivanove in ta pogled speče huje od prejšnjih. Šele čez čas more stražnik odgovoriti, a še to negotovo: "To si je Cilka izmislila, da reši Matevža!" "Ne vem," odvrne odvetnik naglo, "Cilka ne laže rada, preveč je pobožna in pridna!" Ivan komaj požira slino, tako mu je mučno in tesno. Vročica mu vidno in znova zagori v o-brazu, po telesu pa šine mrzel pot. Odvetnik čuti, da je za danes dovolj in da brez nevarnosti za Ivanovo življenje ne sme nadaljevati. Zato vstane. "Moram iti, imam še na sodni j i opravka. Tedaj naj pozdravim na Fužini?" ''Vse znance!" zaprosi Stanko, Ivan pa mol- či. Molk vlada v bolniški sobi dolgo časa, ko odide,odvetnik. Stanko sloni na komolec oprt na postelji in strmi nekam predse, skozi okno, ki ima razgled v gorenjsko plat. V očeh mu gori hrepenenje kakor večerna zarja v triglavskem in kakor jutranja zarja v dovških rovtih. Pa se zmisli Stanko Ivana. Pogleda k njemu in ko ta molči, ga nagovori: "Ivan, ali spiš?" "Ne!" se glasi kratek odgovor. "Ivan morda si se pa le zmotil?" Ivan molči. "Ivan, tovariš tvoj sem, zaupati mi smeš kakor spovedniku! Daj, reci mi: čemu se nečeš dati prevideti, ko je nevarnost vsak dan večja?" "Ozdravim!" bruhne iz Ivana. "Tudi kaj drugega je možno! Bolje je biti pripravljen! Glej, jaz sem tako miren, odkar sem zadnjič opravil vse potrebno. Ti pa ne najdeš ne miru, ne spanca. Verjemi, tudi vsled tega ne!" Ivan ne odgovarja. Ivan misli sicer v srcu tudi enako: ve, da ga peče vest in zato ne more zaspati, da se mu zato bolezen slabša. Ali vedno še upa, da ozdravi. In če ozdravi, je Cilka iz- gubljena zanj, kakor hitro zdaj pove resnico. Ce pa se spove, bo moral resnico povedati in Matevž bo prost. Preden bo mogel sam vstati s postelje, bo Cilka Matevževa žena in — z Bogom sreča za vedno! Zato pa raje ta pekel v duši, raje noči brez spanja in vrtajočega črva v duši noč in dan, pa ž njim rahlo, rahlo upanje, da ne moreta Matevž in Cilka skupaj! Raje vse to, kakor pa mirno vest, toda zavest, da je Cilka izgubljena zanj za vedno! "Ivan, slišiš, ali naj naročim sestri, naj za jutri zjutraj poprosi gospoda." "Pusti me v miru! Nečem!" trdo odgovarja Ivan, Stanko čuti vso bol in gorje, ki vpije iz tovariša v teh besedah in v srce se mu zasmili nesrečni drug. O, tudi Stanko sluti, kaj teži Ivanovo vest, da ne more videti duhovnega gospoda; vedno bolj sluti, a si ne upa priznati, ker mu je bil p; t zvest drug vedno Ivan ves čas službovanja in ga je v srce zaklenil tako globoko morda ravno vsled napak njegovih. Zato Stanko ne sili dalje vanj, ampak leže nazaj na postelj. V nedeljo je prišel mladi Motevžev odvetnik, Rožmanov doktor s prvim vlakom v/. Ljubljane v Fužino. Komaj je utegnil doma pozdraviti mater in očeta, ko je že odhitel proti Dobavi, presekaval cesto z vsako le možno bližnjico in bil že pred deseto mašo mimo Jermana pri Hribarjevih. Iz postelje v kamri so zagorele vanj velike in modre Cilkine oči, ko je prišel z Janezom v hišo. "Gospod doktor, kako je Matevžu ?" je zaprosilo dekle, ko je zagledalo doktorja. Saj je bil zadnjič, ko je bil na prošnjo duhovnega gospoda pri njih in napisal njeno izjavo glede finan-carjevih besed, tako dober ž njo in ji je obljubil, da bo pogledal po Matevžu ter ž njim govoril. "Ničesar hudega mu ni. Pozdravlja Vas, gospodična, in Vam naroča, da se čimprej pozdravite. Rad bi, da Vas najde zdravo in čilo, ko se vrne prost iz zaporov." "Ali imate kaj upanja, gospod doktor?" vprašuje Janez željno. "Pa še mnogo! Samo tega presnetega Tilna moramo dobiti za vsako ceno! Treba bo ponj na Koroško." "Morda bi Meta kaj vedela o njem, mati njegova," svetuje Janez. "Saj res, na to nisem ni mislil! Janez, stopite gor še danes. Nekdo pa mora potem takoj na Koroško, če zveste kaj pri materi, kje se klati Tilen. In če tudi ne, bi bilo vendar dobro, da ga gre kdo iskat dol k Dravi in sicer kak tak, ki se doli spozna." "Janez!" zagori iz Cilke. "Gospod doktor, prav rad grem jaz. Sem blizu Matevževe domačije doma, poznam tam okrog kmete in najlaže bi jaz poizvedel. "Izvrstno! Še danes popoldne Vam preskr-bim na Fužini potno dovoljenje, Janez. Dali mi boste seboj, ko se bom vračal, pastirja ali koga drugega, pa Vam bo prinesel dovoljenje še nocoj in jutri že lahko pogledate v zeleno Koroško." "O, hvala, gospod doktor!" se mu zahvali Cilka in v očeh se ji upanje lesketa. "Ali boste kmalu zopet z Matevžem skupaj, gospod doktor?" vpraša dalje. "Takoj, ko pridem v Ljubljano, če želite. Bi mu radi kaj sporočili?" (Dalje prih.) TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah, tem prepričali in so naši stalni odjemaloi. Mnogi so se Društva — Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in ločno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam pc cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. NADALJNA POROČILA 0 P0PLA->VIt*7T°z^ v w * ^ A W * jl^jl jl Najstrašnejša slika pa se nam V AH V JUGOSLAVIJI (Dalje.) Dva dneva smrtne groze in lakote Struge, 25. sept. — Danes dopoldne so se odpravili na kraj strašnega vodnega razdejanja, v struško dolino, načelnik akcijskega pomočnega odbora Ivan Šteh, dobrepoljski župnik Anton Mrkun, zastopnik okrajnega na-čelstva Miloš Grabrijan in kmet. referent Kopita. Že pri vasi Cretežu se jim je nudil strašen prizor. Vsa struška kotlina je eno samo širno jezero. Iznad vode gledajo skoraj povsod samo strehe posameznih hiš. Kje so sedaj prelepe vasice, kakor Kolenja vas, Podtabor, Lipa, Pri cerkvi, Tržič, Podtiskavec in Paka? Pogreznjene so globoko pod vodo in valovi še vedno naraščajoče vode butajo ob vrhove streh in ob dimnike. Dohod v Struge je z velikimi ovirami. Cesta, ki veže Dobrepolje s Strugami in Hinjami, je ponekod še po dva metra pod vodo.— Z gotovostjo lahko trdimo, da je na nekaterih krajih popolnoma razrušena. Ljudje so pobegnili iz struške kotline in se umaknili iz svojih domačij na bližnje griče, da si tako rešijo vsaj golo življenje. Pogled na te nesrečneže vsakogar pretrese. Zbegani tekajo sem in tja, kriče, jokajo in tarnajo. Svojci iščejo drug drugega, matere iščejo svoje otroke, vsi so v skrbeh, ali so še vsi živi, ali so jih požrli razburkani valovi. Vsi v strahu pričakujejo, kdaj izvedo kruto resnico. Starši jokajo. S trudom so zgradili svoje domove, napolnili so svoje išče in skednje, zdaj pa je uničeno vse. Domovi so razkopani in porušeni, kozolci prevrnjeni, svinjake je odplavila voda. Neradi so odšli pred besnečim elementom iz svojih kiš, kjer so prebili toliko zadovoljnih in srečnih dni. Ljudje pripovedujejo o strašnih prizorih, ko je bilo v nevarnosti življenje otrok in starčkov, ki so se umaknili iz sob na podstrešja, odondod na strehe, da jih ne bi odnesla deroča voda. Kako naglo je naraščala voda, pripovedujejo ljudje, ki so si komaj rešili življenje. V treh urah je voda narastla za celih 5 metrov. Včeraj so hrabri in požrtvovalni vojaki naše ptujske pionirske čete pod vodstvom poročnika Žunkoviča rešili na svojih pon-tonih v Tržišču tri ljudi. Uglje-va stara mati in dva uboga otro-čička so se skrili pred naraščajočo vodo visoko na podstrešje, kjer so bili povsem odrezani od sveta sredi deroče vode. Tako so prebili dva dni in dve noči, ne da bi drugi ljudje vedeli, da v tej od vode poplavljeni hiši prebivajo v smrtnem strahu uboga človeška bitja. K sreči pa so jih včeraj že pred nočjo opazili vo- jaki in slišali njihove obupne klice na pomoč. Rešili so jih gotove smrti in jih prepeljali s ponto-nom na suho. Davi je prispelo iz Dobrepo-Ija v Struge nekaj kruha, ki ga je poslalo dobrepoljsko učitelj-stvo. Vojaki so ga prepeljali v Podtabor. Ko ljudje zagledajo kruh, so planili po njem, ker so bili že vsi sestradani. Otroci so z dvignjenimi rokami prosili kruha, kajti že dva niso imeli grižljaja v ustih. Ljudje so te dni in noči groze večinoma prebili pod milim nebom, vsi raztrgani, v svojih najslabših oblekah. Kdor ima sorodnike, je odšel v vasi Žverce in Raplovo, ki še nista pod vodo. — Opoldne so prispeli štirje vozovi hrane, ki jo je poslala banska uprava za prvo pomoč v te kraje. Takoj, ko je hrana prispela, so ljudje obsuli voz. Na Strugah se je sestavil tudi pom. akcijski odbor, ki mu načeljuje tamkajšnji župnik Andrej Orehek, sedanji župan Hočevar ter bivši župan Pogorelec. Cerkev čez oltar v vodi Vaš poročevalec se je peljal z vojaškim pontonom od hiše do hiše, od vasi do vasi. Ze od daleč smo zagledali struškega župnika g. Andreja Orehka, ki nam je mahal, še vedno zaprt v prvem nadstropju župnišča. Ko smo splezali po lestvi v župniko-vo stanovanje, smo videli, kako se je g. župnik zavaroval pred vodo. V prvo nadstropje je spravil vse, kar je le mogel. Na mizah so ležale hranilne knjižice njegove posojilnice ter druge listine. Spravili smo ga doli, ker je bil potreben pri razdelitvi živil. Odondod smo se napotili dalje proti cerkvi. Cerkev sama je globoko v vodi. Voda je dosegla že tabernakelj in bati se je, da udere vanj. Sredi cerkve plavajo 'klopi in drugi predmeti. Pokopališče, ki obkroža farno cerkev, je popolnoma pod vodo. Le tu pa tam gledajo iz vode konice kri-žev, drugega nič. Poslopje kon-sumnega društva je globoko v vodi in je vse blago uničeno. Samo tamkaj cenijo škodo na 250 tisoč Din. Kapelica pred cerkvijo je prav tako skoraj vsa v vodi. Do prvega nadstropja je v vodi tudi trgovina Julke Pugelj, kateri je voda odnesla vse blago. Gasilni dom, stara in nova šola, vse je v vodi. Ljudje rešujejo na splavih, kar se rešiti da. Nad 50 poslopij razdejanih Nato smo se odpeljali do Ko-lenče vasi, ki je vsa v vodi, med drugimi tudi hiša županskega u-rada. V sobah plavajo občinske listine. Tudi vse druge vasi so globoko pod vodo. Skozi okna se vidijo mize, stoli in drugo pohištvo, ponekod je bila na mizah še večerja, ker so ljudje v strahu Božič se bliža Prav kmalu bo zopet tukaj. Ce kedaj se o Božiču spominjamo svojih domačih. Zlasti letos, ko je staro domovino zadela tako velika nesreča, strašna poplava. Ce so kedaj bili potrebni pomoči, so jo potrebni v teh strašnih dneh. Vsak cent in vsak dolar, jim bo veliko pomagal v tej bedi. Podpisani pošiljam denar v stari kraj točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Cene jugoslov. dinarjem se računajo vsled nestalnosti valute po dnevu, ko prejmemo denar. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za $ 3.00...................... 125 Din Za $ S.OO.................215 Din Za $10.00...................... 455 Din Za $11.00...................... 500 Din Za $20.00...................... 915 Din Za $21.75......................1000 Din Za $50.00......................2350 Din Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite............$ 5.75 Za $10.00 pošljite............$10.85 Za $15.00 pošljite............$16.00 Za $20.00 pošljite............$21.00 Za $25.00 pošljite............$26.00 Za $40.00 pošljite............$41.25 Za $50.00 pošljite............$51.50 Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: JOHN J E RIC H (V pisarni Amerjjk|inskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILLINOIS je nudila, ko smo prišli do Pod-tabora. To vas je voda kar pokrila. Sem in tja se vidijo le še slemena streh. Cez 50 gospodarskih poslopij in hiš je voda podrla in deloma tudi odnesla. Ljudje iz te vasi so si rešili samo golo življenje. Zbežali so na bližnje griče. Najhujše so bili prizadeti sledeči iz vasi Podtabor: Tisu Ivana, Iglič Janez, Oberstar Marija, Božič Anton, Edvard Pogorelec, ki mu je voda med drugim odnesla tudi vse skladovnice lesa, Alojzij Rus, Anton Pogorelec, ki mu je voda odplavila razen drugega tudi di-namo stroj, vreden nad Din 50.000, Kralj Janez, Pogorelec Marija, ki trpi veliko škodo na blagu, ki ga je imela v svoji trgovini, Križman Franc, Božič Rudolf, ki mu je voda odnesla kozolec, skedenj in svinjak, Rus Janez, Dolenc Martin, Rus Anton, Gorše Marija, Kočevar Henrik, Pugelj Franc, Dernuld Janez, Krizman Ignac, Rus Alojz, ki mu je voda podrla hišo. Kako močna je bila voda, dokazuje dejstvo, da je odnašala skednje in kozolce po dva do tri metre daleč. Pomagajte nam! Samo Podtaborom je 150 oseb brez strehe. — Ljudje so, kakor rečeno, brez vseh sredstev in jim je potrebna nujna pomoč. Potrebno bi bilo, da bi vojaštvo ostalo v tej kotlini in popravilo ljudem hiše in skednje. Vsi po povodnji prizadeti kraji naj bi se oprostili davkov. Poplavljenci so Vašega poročevalca naprosili, naj "Slovenec" objavi oklic na slovensko ljudstvo in jugoslovansko javnost, naj pribiti s svojimi materijelnimi viri na pomoč, ker so brez vseh sredstev. Radenska kotlina Račna, 24. sept. — Strahovit je udarec povodnji za vasi Veliko in Malo Račno. Vsa obširna kotlina je spremenjena v jezero, v sredi katerega stoji hribček Kopanj z župno cerkvijo in šolo. Sicer smo pri nas vajeni povodnji, tocla v talcem obsegu" kakor je sedaj je že ni bilo ocl leta 1896. Voda stoji do srede vasi v Veliki Račni, njive pa so skoraj v obeh vaseh vse pod vodo. (Konec prih.) Nesreča pri delu 181etna tkalka Ema Stern je med delom neprevidno prišla z roko v stroj, kjer so ji valji zmečkali prste. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA 2 SKLAD ZA REVEŽE OD POVODNJE PRIZADETE V STAREM KRAJU. Kakor v zadnji številki tega lista, ponovno naslavljamo roja-ški apel na vsa usmiljena in blaga slovenska srca v Ameriki, da kdor more utrpeti kak cent v teh razmerah je uljudno prošen, da pomaga po svoji moči revežem prizadetim od strašne povodnje v starem kraju. Amerikanski Slovenec bo poslal zbirko, kolikor bo nabral do Zahvalnega dneva (Thanksgiving Day) na urad Katoliške Akcije, ki je škofijska ustanova v Ljubljani, da razdeli med pod-trebne reveže v farah prizadetih krajev. Ta ustanova, če katera bo gotovo najbolj pazila in pravično razdelila nabrane darove. Prosimo torej, kdor se bo odločil. da bo daroval kak prispevek v ta namen, naj to stori čimpreje more, da bo naša božična zbirka za starokrajske reveže čimvečja, ko mogoče. Za blag in potreben namen prosimo. Za reveže, podpore potrebne gre! Kdor more, pomagaj sirotam otirati solze v njihovem strašnem trpljenju, ki se nahajajo. 3. izkaz. A. Gregorich Sr., Chi...$ 1.00 Jos. Kremesec, Chicago.. .50 Zadnji izkaz ................. 24.5" Skupaj do 26. okt.........$26.00 ; Bog živi posnemalce! AMERIKANSKI SLOVENEC Izredna ugodnost za ljubitelje dobre knjige m "WE DO OUR PART" S TEM, DA VAM POCENI KNJIGE PRODAMO! Na razprodaji imamo dve zbirki WED00U'"A'" knjig po izredno nizki ceni Razprodaja je v veljavi samo do preklica DdfcVJfevf Vsled P°rasta jugoslovanske valute pri-1 vZOla čakujemo v kratkem podraženje vseh slovenskih knjig, ki so importirane iz stare domovine. V vašem interesu je, da se v tej razprodaji poslužite prilike in si te knjige za male novce nabavite. Tako nizke cene ne bo več! SI. "GORENJSKA", krasno ilustrirana knjiga, ki stane ........................................................................... $2.00 Z. "DOLENJSKA", druffa krasno ilustrirana knjiga, ZBIRKA\3. CeIl J E", t ret j a krasna k nji ga...................................,!'2) 14. "OD SRCA DO SRCA", lepa knjiga.".:.................... 25 f 5. "KAKO SI OHRANIMO LJUBO ZDRAVJE"" '.2S Skupna vrednost................$4.40 Kdor naroči tekom te raz- ^fe ^^ prodaje to prvo zbirko, jo X fTof® dobi za samo ........................................................................■ ^^ ^^ !1. "SPOMINSKA KNJIGA" izdana ob 40 letnici Amer. Slovenca, stane ..........................................75c 2. ;;ENA BOŽJIH CVETK", roman ..........................$1.00 3. "TARZAN", v slikah in povesti, druga serija........ 45c 4. "OČE BUDI TVOJA VOLJA", lepa knjiga........ SOc 5. "ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM" stane........ 25c 6. "ZGODBE SV. PISMA", stare zaveze.................... 30c Skupna vrednost................$3.25 Kdor naroči tekom te raz- rfjj! wm prodaje to drugo zbirko, ^ jI J jo dobi za samo ................................ tt Naročniki teh knjig naj v naročilu jasno navedo, katero zbirko želijo. Po C. O. D', teh knjig ne pošiljamo' ker so s pošiljanjem po poštnem povzetju preveliki stroški. Vsak, ki želi naročiti te knjige, naj pridene v pismo denar v gotovini ali v poštnem Money Ordru ter istega pošlje na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, !«•