Naš gospodarski napredek. Z murskega polja. Z velikim verfeljem smo preSitali poročilo o zadnjem zborovanju bralnega društva v Žičab pri Konjicah. Veselili pa smo se ne toliko radi tega, ker se je zborovanje obneslo tako lepo in dostoino, ampak -'r'i tega, ker je na tem zborovaoiu nazn:>n'; »o«t.,-)u Korošec, da se bo v Marib' ; ie to leto shod odposlancev bralu^. u...v.ev ter vseh nepolitičnih izobraževainih društev na Spodnjem Štajerskem, na katerem se bo posvetovalo, kako se naj po naših različnih izobraževalnih društvih dela za strokovno izobrazbo našega kmeta. Bilo je nujno potrebno, da se vsaj nekaj začne skrbeti za strokovno stanovsko izobrazbo našega kmeta, ako nam je gospodarski napredek spcdnještajerskih Slovencev istinito pri srcu. V zadnjem času so na Spodnjem Štajerskem, reči smemo skoraj, kakor gobe po dežju rasla različna gospodar- ska društva. Želja po takih društvih ni izhajala toliko od vodilnih rodoljubov kakor pa iz sredine kmečkega ljudstva samega. Kmet čuti, da se nahaja v bednem položaju, in z vsem srcem hrepeni, da bi se rešil pretečega propada, zato pa sega po vsem, kar se mu nudi v rešitev. Mi smo veliki prijatelji zadružnega življenja, a reči moramo, da naše zadruge na Spodniem Štajerskem ne izpolnujejo istega upanja, katero se je v nje stavilo. To so hude in ostre besede, mogoče da jih bodo zlobni nasprotniki zopet izrabljali v svoje hudobnc namene, a resnične in odkritosrčne pa so naše besede. Boljše je, da gledamo naše razmere z <asnimi očmi, ne pa skozi kopreno. Zakaj pa naše zadružništvo ne prospeva? Glavni razlog je ta, da n i m a m o za z adružno delovanje dovolj izobražen i h ljudij. Naši kmetje imajo pač navduženje za zadružništvo, a nimajo pregleda čez celo narodno gospodarstvoin tudi ne dovolj iaomike^a Vodst/o zadružnih društev. S to izpovedjo pa nočemo žaliti naSih vrlih kmetov, kajti če tega ne znajo, niso sami krivi, arapak oni, ki bi jih naj o tem pravočasno poučili. Zato se tudi ne bojimo odkritosrčno izjaviti, da se je pri zidanju našega zadružniškega poslopja položil teraeljni kamen mnogo ter ranogo preplitvo. In nakana gospoda KoroSca bcde, ako se prav izvede, vsaj nekoliko ta pogrešek popravila. Naše slovenske kmete je treba strokovno izobraževati. Le v izobrazbi je napredek! Prva pomoč bi nam morale biti sicer kmetijske Sole. Toda spodnjeStajerski Slo- venci nimamo ne ene slovenske kmetijske šole, dočim imajo štajerski Nemci štiri gospodarske šole. Niti dežela niti država nam noče dati takih šol. A ker naSega kmeta ne smemo pustiti propasti, za to mu moramo z drugimi sredstvi pomagati, da mu vsaj kolikor toliko pomoremo naprej v stanovskem izobraževanju. 0 teh sredstvih se bomo posvetovali v Mariboru. Gotovo imajo že oni mariborski rodoljubi, ki hočejo celo stvar spraviti v tir, natanko začrtan načrt, kako hočejo po naših izobraževalnih društvih dovajati našemu kmetu večjo stanovsko izobrazbo. Mi bi nasvetovali danes samo to, da se naj odločijo za poz i m s k e poučne tečaje, v katerih bi se načrtoma predaval pouk vsaj o knjigovodstvu in splošnih načelib narodnega gospodarstva. Ako bo nain dopuščal čas, pridemo kmalu še tudi z drugimi nasveti. Mi z dežele vam kličemo: Le krepko naprej v nameravanem podjetju. Gem krepkejše se vrže kamen v vodo, tem večji kolobar povzroči njegov padec na površju. Čim pogumejše boste nastopali, tem več uspehov boste imeli.